V dan cesarjevega godu. ^ ^ne 18. vel. srpana 1830. leta se je porodil v cesarskem gradu v Schonbrunu pri Dunaji nadvojvodu Prancu Karlu sin — Franc Jožef. Po. abdikaciji tedanjega cesarja avstrijskega in strica nadvojvodu Prancu Jožefu, bil je poslednji dfie 2. grudna 1848. leta proglašen cesarjem avstrijskim, ,potem, ko se je oče rnu' nadvojvoda Pranc Karol, odpovedal nasledstvu na prestolu. V dan 4. vinotoka 1830. leta obhajal j.e nadvojvoda Pranc Jožef prvi svoj godovni dan. Od prvega godovnega dneva cesarja in kralja Franca Jožefa, dne 4. vinotoka 1830. leta pa do 4. vinotoka t. 1. bode preteklo že 65 let. 65 let — lepa starost! Tem srečneji oni, ki je doživel to starost pri popolni svežosti telesa in duha! Blagor Tebi, prevzvišeni vladar, ki si deležen v polni meri te velike milosti božje! Viharni so bili časi — leto 1848! — ko je v mladeniških letih cesar Pranc Jožef vzel v svojo roko žezlo države Habsburgov: bilo je, kakor da se na vseh straneh hote porušiti stebri te poslednje. Ali dobri genius Avstrije je hotel, da se je mladenič na prestolu pokazal — moža krepkega po svoji volji in raodrega na svojem duhu, da se je Franc Jožef pokazal vladarja, kakoršnega treba država v viharnih časih: — ladija, o koji je sodil svet, da jej je usojena poguba, rešila se je srečno iz besnečega valovja javnega upora! Rešila se je, ker jej je bil na krmilu vladar krepke volje in raodre previdnosti. Blagor Tebi, prezvišeni vladar, da Te je previdnost božja na toli odličen način usposobila za veliki T v o j poklic, bogato obdarivši Te vserai onimi čednostmi, ki so neizogibni atribut vladarja po božji in narodov volji! I pozneje ni Ti bila življenja pot posuta rožicami, i pozneje Ti je bilo često boditi po trnjevi poti; i pozneje so često shrupele sovražne sile nad Tvojo glavo in prebiti Ti je bilo silnih in groznih udarcev, ali duh Ti je ostal neuklonjen — ostal Si trden liki stoletni hrast ob silnem viharju; pritiskale so na na-Te sovražne sile — uklonile Te niso nikdar!! Blagor Tebi, veliki cesar in kralj Pranc Jožef, da si imel vsikdar na strani najmocnejšega zaveznika: nezrušljivo udanost v božjo voljo in trdno vero v božjo pravico! V tem znaraenju Si zraagal; viharji so se polegli in zgradba naše države, koji si bil Ti odločen in moder čuvar, stoji danes trdno in impozantno tako, da jo občudujejo i oni, ki so jo hoteli porušiti svojedobno. Kolik triuraf! Blagor Tebi! — A Ti nisi samo krepko roko ukrotil upornih sovražnih sil in besnečih viharjev, ampak prisvojil Si Si svojim velikim srcera tudi — oloveška srca! Neprestano se peni valovje tekmovanja pojedinih narodnosti v tej državi, nebroj je toček, prouzročujočih silovite politiške, narodne in strankarske boje — dan na dan nam je opaŽati odurnih bojev pleraenskega sovraŠtva, strasti in zavisti med prepira- 19* jocimi se sodržavljani: ali pred Tvojiin jasniin obliojem ginevajo strasti in zginjajo nasprotstva — v misli na T e, prejasni vladar in naš oče, se čutirao kar hkratu brate, se čutimo zložne, ljubeče Te sinove — v ljubezni do Tebe čutimo se jedno sarno družino. Blagor Tebi, apostolsko Veličanstvo, da Te dice avreola — splošne in neomejene ljubezni! Ti si naša nada, naš up za bodočnost, ker vemo, da Tvoje blago srce povrača ljubezen za ljubezen. Naše zaupanje je trdno, da se Svojo ljubeznijo, modrostjo in pravičnostjo do vseh, dovedeš prepirajoče se brate do sporazumljenja, do sprave, do zadovoljnosti, do sreče. Ti si narodom avstrijskim najvišja instanca, do Tebe se obračamo vsi brezpogojnim in neomejenim zaupanjem. In ravno zato, ker se v verni udanosti radi vsi pokorirno Tvoji volji in Tvoji modrosti in ker vemo, da nas ljubiš vse jednako, brez razlike narodnosti, pljujejo danes naša srca v goreči hvaležnosti do Tebe, ker vemo in smo preverjeni, da liki zvezda vodnica dovajaš avstrijske narode do uverjenja, da bodo srečni še le tedaj, ko jih bode objeraalavezjednakosti, ravnopravnosti in bratoljubja; Tijedininas dovedeš do rairnega tekmovanja natorišču kulture in napredkav zmislu Tvojega vzvišenega gesla: ,,Viribus unitis!" To je torej Tvoj najsvecajneji triumf, da si osvojil človeška srca, da vidijo v Tebi utelesenje ljubezni, inodrosti in pravičnosti in da Te ta srca ljubijo, obožujejo in da stavljajo v Te svoje nade. Blagor Tebi, ki Si velik med vladarji! Dne 4. vinotoka bodeš praznoval, o premili nas vladar in oče že 66. godovni dan; praznoval bodeš ta poraembni dan v zavesti, da so bili: vse Tvoje delo, vse Tvoje življenje, vse Tvoje dejanje in nehanje, vse Tvoje skrbi in Tvoji trudi posvečeni — Tvojiin narodom: Da nisi nikdar mislil na Se, ampak na one, kojiin Si voditelj — po volji Najvišjega. BlagorTebi! A rai vsi hočemo pohiteti dne 4. vinotoka v božje hrame, da v goreči molitvi zaprosimo Stvarnika: Bog nam ohrani še mnogo let to dragoceno življenje! Milijoni bodo dne 4. vinotoka proslavljali Tvoje vladarske čednosti, proseči Boga, da ohrani skrbnega očeta zvestim sinovom. Milijoni! Blagor Tebi, cesar in kralj Franc Jožef I.! Posebno goreče in hvaležno se Te bodemo pa spominjali v rnolitvi ta dan mi po potresu prizadeti Slovenci, sosebno Ljubljančanje, kajti za veliko podporo, ki nam je došla, gre pred vsem izraziti in izkazati globoko hvaležnost, najudanejšo in najsrčnejšo zahvalo Tebi, mogočni in presvetli naš cesar in vladar! Tvoja ljubezen in dobrot- ljivost odsevata kakor blagodejni žarki poraladanskega solnca na otrpnelo naravo po kruti zimi! Bog naj Te čuva, dobri vladar in ohrani še mnogo let v srečo Avstrije in njenih podanikov! — Veliko zahvalo in hvaležnost smo dolžni tudi cesarjevemu namestniku v naši deželi, našemu deželnerau predsedniku, preblagorodnemu gospodu baronu Heinu. Naša dolžnost je,. da se v dan cesarjevega godu tudi njega spominjamo v goreči molitvi. Baron Hein je previden pa energičen mož in se dobro zaveda dolžnosti cesarskega namestnika v naši deželi. Ob potresnej katastrofi pa se je pokazal povsod ljudomilega moža in držal ni križem rok, ko je bilo treba delati in lajšati bedo prizadetemu prebivalstvu po deželi in v nje glavnem mestu Ljubljani. Bog ž njim, da mu bode mogoče še ranogo storiti v korist in blagor naše ljube slovenske domovine! Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I. Viktor baron Hein, deželni predsednik Kranjski.