Književnost. 63 Glede na lepo vsebino je knjiga prikladna mladini. Slovenski prevod je čist in lep. — Na str. 20 „vso dragano pot", navadno govorimo „vso drago pot"; str. 37 „udov" mesto „vdov"; str. 44. „pres-burški mir" se v slovenskem glasi: „ požunski mir". Snopič 10—11. An t. Mart. Slomšeka spisi, zbrani za mladino. Urejuje in izdaja Slomšekov odsek „Zaveze slovenskih učiteljskih društev." I. Pesmi. 2. snopič za višjo stopnjo. Zbral in uredil Dr. Janko Bezjak. Str. 187. Cena 40. novč — Slomšekov odsek zaveze slovenskih učiteljskih društev se je namenil izdajati zbrane Slomšekove spise, sposobne za mladino. V tem snopiču nam podaje 56 zbranih pesmij, urejenih po vsebini. V vseh nahajamo ono veselost in vernost, kije pesnika dičila v življenju. Vsakemu Slovencu je znano Slomšekovo ime, zatorej je dovolj, če rečemo, da iz vseh pesmij veje versko - narodni duh, s katerim nam je pokazal pot v boljšo bodočnost in se tako ovekovečil, kakor sam pravi: In kakor samostana tud' skoraj nas ne bo, Za nami dela naša le pojdejo samo. str. 87. Sn. 12: „Hudoben tovariš." Povest za mladino. Srbski spisal Peter Despotovič. Poslov. S. G. in „Zmrzle solze na cvetkah Marije Antoinette, francoske kraljice." Spisal Chambrier. Poslov. Ljutomerska. Str. 84. Cena 20 kr. — V tem snopiču sta dve povesti. Prva nas uči, kam pripelje človeka slaba družba in slaba vzgoja. Stric Stoj ko je imel vse lastnosti dobrega očeta, le proti vnuku Miloju (Amatus) je bil prerahel. Naposled se je tudi Miloje poboljšal in bil imovit ključavniški mojster. — Značaji in osebe so dobro opisane, tudi jezik je lep in umljiv; a čemu rabi prelagatelj besedo »svečenik" mesto „duhovnik" ? Druga povest pa nas vodi na francoski dvor kraljice Marije Antoinette, katera je pomagala obubožani grofovski družini d^lleville do blagostanja. — Tiskarskih pomot je nekoliko, a čitatelja ne motijo. Snopič 13—14. Pesmi cerkvene in druge. Zložil Andrej Praprotnik. (S sliko). Drugi pomnoženi natis. Str. 194. Cena 50 kr. — Tukaj imamo pomnoženo zbirko Praprotnikovih pesmij. (Prvi natisek je izšel 1. 1856., str. 140.) Vseh skupaj je 131 ter se dele v cerkvene in druge pesmi (71). Med cerkvenimi pesmimi so se nekatere v cerkvi udomačile, kakor „sveta maša" in nekatere Marijine, ter se pojo po zloženih napevih. Sicer v teh pesmih ne najdemo visokih mislij, ker je le po domače in prosto zapel, kar mu je navdihnila njegova pobožnost. — Tiskarski pomoti sta na str. 95 „umem" nam. „umrem"; str. 154 „Nepotrbebnih esedi" nam. »Nepotrebnih besedi". Snopič 15. Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke, stare šest do deset let. Po Francu Wide-mannu poslovenil Anton Brezovnik, učitelj. Str. 96. Cena 25 kr. — Kaj posebnega niso ti »Zeleni listi": 21 povesti je tu, pripravnih za mladino. Sedaj se otroci hvalijo zaradi lepega obnašanja, pridnosti ali usmiljenja, sedaj se svarijo, opominjajo in kaznujejo zaradi porednosti, malomarnosti in nepokornosti do starišev ali učiteljev. Povesti sicer niso izvirne, a prestavljalec jih je dobro preložil na slovenska tla; zato so dobre za šolske knjižnice. Takih kratkih povestic bi želeli še več za otroke. (Konec.) Hrvaška književnost. Knjige »Matice Hrvatske" za leto 1896. Frančiška drama. Napisao Dr. J. Adamovič. Zagreb. Izdanje »Matice Hrvatske". Str. XII -f 218. Cena 1 gld. 50 kr. — Tu nam pisatelj v kratkih besedah črta začetek in razvoj dramatske umetnosti na Francoskem. Začetek francoski drami je v katoliški cerkvi, kjer so se predstavljale dogodbe iz svetega pisma ali iz cerkvene zgodovine, segajoče v 12. in 13. stoletje. Iz teh so se razvile v poznejši dobi posvetne drame. Knjiga obsega tri poglavitne dele in sicer: 1. staro dobo in renesanso, kjer so se predstavljale cerkvene šaljive drame, tragedija, komedija. 2. 17. in 18. vek se imenuje klasična doba francoske drame; drama je dosegla najvišjo stopinjo. 3. doba (od 1. 1815.— 1848.) obsega različne romantične in realistične drame in dramatike. — Knjiga je za svoj namen jako poučna. Na posameznosti pa se ne moremo ozirati. Češka književnost. Narodni sebenchrana. Uvahy o hmotnem a naravnim lipadku naroda českeho. Rudolf Vrba. V Praze. 1898. Cena 2 gld. 40 kr. — Od 1. 1891. nadalje nas je neutrudni družboslovec še vsako leto redno razveselil s kako poučno knjigo, ki spada v njegovo stroko. Ker nahajaš kratke ocene prvih šest del v našem listu 1. 1895., str. 29 in 62., zato si oglejmo sedaj najnovejši plod njegove pridnosti: »Narodna samoobramba". V uvodu sicer pravi pisatelj: »Kdor se ne zanima in ni dosti potrpežljiv, naj raji seže po kakem romanu." Priznati pa moram, da se nisem pri či-tanju skoro 400 stranij broječe knjige kar nič dolgočasil. Ne veš, ali bi se čudil velikanski judovski premoči na denarstvenem polju, tiskarskem, trgovinskem, obrtnijskem, ali bi se jezil nad drzno nesramnostjo »azijatskega privandrovca", s katero si je znal osvojiti najboljše postojanke v vseh strokah narodne prehranitve. Ne veš, ali bi objokoval ubogo požidovljeno (v gosp. oziru) zemljo severnih bratov, ali bi delal načrte, kako ohraniti rodno zibel