ŠOLSKA PRAKSA Igra kot orodje za razvoj srečnih otrok Lea Svatina Janžič, profesorica razrednega pouka in magistrica menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Kaj je igra? To ni le osnovna dejavnost, ampak potreba slehernega otroka, da se normalno raz- vija, tako psihično kot fizično. Izbira in način otrokove igre je po eni strani odvisna od njegove trenutne razvojne stopnje (govorimo o kognitivnih in gibalnih sposobnostih kot tudi o socialni in emocionalni zrelosti), po drugi strani pa igra vpliva tudi na napredek v otrokovem razvoju. Otroku igra omogoča spoznavanje vrstnikov, uči ga soočanja z drugimi ljudmi, pridobi si strp- nost, prijateljstvo, obzirnost ter občutek za sodelovanje. Vpliv igre na otroka se kaže tudi v tem, da razume pomen poštenosti med ljudmi, kaj je to resnica in pogum. Vživlja se v razne vloge, ki jih opazi pri odraslih ljudeh, ter kaže čustva do njih, ki so lahko pozitivna ali negativna. Vsekakor pa se z otrokovim odraščanjem in zrelostjo spreminja tudi vsebina iger. Ključni pojmi: igra, otrok, kognitivne in gibalne v njih prihaja do zapletene aktivacije na različnih sposobnosti, vživljanje v vloge, čustva področjih. Raziskovalka Marian Diamond je s svojo revolucionarno idejo, da so možgani sposobni pre- 1 OPREDELITEV IGRE oblikovanja, to dokazala na mladih podganah, ki Sodobni življenjski slog nas sili v hitenje in neneh- so živele v raznolikem in razgibanem okolju. Pod- no učenje. Otroška igra se izgublja v tem ritmu in gane so se hitreje znašle v labirintu, ob tem pa se hitrosti, s katero drvimo skozi življenje. Nestruktu- je spremenila struktura njihovih možganov. Tako riran prosti čas in igra sta za otroka osnovni dejav- je Marion potrdila tezo, da igra z vrstniki pomaga nosti, ki ključno vplivata na spoznavni, čustveni, graditi medmrežje v perforalni skorji možganov, socialni in telesni razvoj, ter sta njegova osnovna torej tam, kjer se uravnavajo kompleksne socialne potreba. Otrok med igro razvija svoje kompetence, interakcije (Bregant 2018). gradi samozavest in samopodobo ter se uri za re- snične izzive, ki ga čakajo v življenju. 2 PROSTA IGRA Prosta igra je za Dance razvojni temelj, saj spodbu- Ker je igra pomemben dejavnik otrokovega razvo- ja samostojno izražanje. Otroci se igrajo, ker se že- ja, moramo biti pozorni, da sta izbira igre in način lijo igrati. Zanje je igra nekaj samoumevnega, ker otrokovega igranja odvisna od trenutne stopnje jih spodbuja k domišljiji in ustvarjalnosti. Zato ima razvoja. Vseeno pa naj bo igra tisti dejavnik, ki otro- sama po sebi vrednost brez jasne povezave s čim ka spodbuja k napredku v razvoju. drugim. Je kot orodje za razvoj srečnih in zadovolj- nih otrok, saj se tistega, kar se otroci med igro nau- Načeloma se otroci sami spodbudijo k igri ter ima- čijo, ne da izmeriti, je pa nadvse pomembno. jo prosto pot pri izbiranju in določanju načina igra- nja. V igri se uporablja domišljija, otroci ustvarjajo V knjigi Igra po dansko se je avtorica Iben Dis- in raziskujejo svet okoli sebe. Preigravajo vloge od- sing Sandahl (2021) vprašala, zakaj je igra tako po- raslih in se s tem učijo soočanja z drugimi ljudmi membna, in sicer je naštela naslednje vzroke: in situacijami v resničnem življenju. V skupinski • Ker je stvar nagona. igri se otroci učijo, kdo je vodja in kakšen mora • Igra je privzeta nastavitev in je za otroke popol- biti, kako lahko med seboj sodelujejo, se pogaja- noma naravna. jo, rešujejo spore in se postavijo zase. Učijo se tudi • Igra pomaga otrokom zadovoljevati potrebe. kreativnosti in razvijajo domišljijo. Če v igro vstopi- • Spodbuja razvoj možganov. jo odrasli, jim otroci naštete veščine prepustijo in • Gradi notranji kompromis. se jim podredijo. Zato je spontana igra tako zelo • Krepi občutek lastne vrednosti. pomembna za razvoj slehernega otroka in je ključ- • Igra je odlična skupna zabava. ni element, ki prispeva k temu, da se otroci največ naučijo, predvsem da zrastejo v močne, zdrave in Štirje vidiki proste igre so: trdožive odrasle. • Prijetno okolje in ozračje; tam se otroci počuti- jo varno in pomirjeno, sproščeno in samozave- Bolj kot je igra raznolika, več različnih dražljajev stno. ponuja otroku. Igranje za otroke pomeni pomem- • Enakopravnost; različnost spolnih vlog in prilo- ben vpliv okolja na razvoj možganov, saj med igro žnost za vse interese. 13 Didakta ŠOLSKA PRAKSA • Odnosi; otroci skozi interakcijo z drugimi spo- igre pridobivamo različne čutne vtise. Pri igri se znavajo sebe. namreč tipa, opazuje, posluša, voha, pa tudi sesta- • Odranje; lasten ritem napredovanja in razvoj vlja, pretaka, gnete in pridobiva socialne izkušnje, vere vase ter v svoje sposobnosti. ko otrok prevzema različne vloge med vrstniki. Raziskave kažejo, da se otroci, če imajo časa na Spodaj je igre razdelila in opisala psihologinja San- pretek, brez motenj bolj zatopijo v igro. Tako se iz- dra Žnidaršič (b. d.): kušnja igre poglobi. Kaj pa je to, »globoka igra«? Predvsem je to izkušnja otroka, ko se popolnoma Funkcijska igra je prva in najbolj preprosta igra, ki prepusti domišljiji in kreativnosti. V tem momentu se pojavi pri otroku. To je igra preizkušanja, ogledo- raziskuje, poskuša, preizkuša in ustvarja. Podobno vanja in raziskovanja svojega telesa, svojih sposob- kot pri odraslih, ko se zadevi posvetijo s srcem in nosti in predmetov. Tipične funkcijske igre so: vse dušo. Tako stanje nadvse ugodno vpliva na splo- vrste gibanja (plazenje, plezanje, guganje …), tipa- šno počutje, prav tako pa je poživljajoče tudi za nje in okušanje predmetov, vlečenje in prenašanje možgane. stvari, odpiranje in zapiranje, presipanje in preta- kanje, gnetenje, mečkanje, trganje in čečkanje. Menim, da je naloga sodobnega pedagoga zašči- Omenjena oblika igre začne upadati pri drugem ta otrok in njihovega časa ter igralnega prostora. letu, vendar je po malem še vedno prisotna v pred- Zagotoviti je potrebno mir in ustrezne pogoje, da šolskem obdobju. bodo otroci lahko razvijali tisto, kar imajo v sebi. To jim bo zagotovilo občutek lastne vrednosti. Vseeno Konstrukcijska igra je tista, kjer otrok povezuje, se- pa jim moramo dati občutek, da smo tam zanje. stavlja določene predmete v konstrukcijo (npr. se- stavljanje Lego kock). Predstavlja ogromen delež 3 VRSTE IGER igre otrok v predšolskem obdobju. Bistvena spre- Vsak šolar ali odrasel se veliko lažje uči preko igre. memba, ki se pojavi v konstrukcijski igri z razvojem Igra je v otroštvu najpomembnejša oblika učenja možganov, je načrtovanje, ko otrok vnaprej napo- in pridobivanja osnov za razvoj mišljenja. Preko ve, kaj in kako bo nekaj sestavil. 14 Didakta Igra s pravili se pojavi od tretjega leta naprej. To so igre, ki imajo vnaprej postavljena pravila (kar- te, Mikado, domine, Človek, ne jezi se …), lahko pa otrok podobne igre izdela sam in si zamisli svoja pravila. Tukaj mora otrok prepoznati, sprejeti in se podrejati vnaprej postavljenim pravilom. Simbolna igra je tista, kjer se otrok pretvarja in si predstavlja nekaj iz stvarnega ali domišljijskega sveta. Na primer igra z dojenčki, kjer otroci hra- nijo, preoblačijo in previjajo dojenčka. Lahko je to tudi igra zdravnikov in pacienta ali igra avtome- hanika, ki pregleduje avtomobil. Pri tem otroci uporabljajo vsakdanje predmete, lahko pa tudi namišljene. Največkrat takrat, ko se igrajo nekaj v zvezi s hrano, kjer se pretvarjajo, kako je določena hrana okusna ali nagnusna. Ta igra se pojavi po drugem letu starosti in šele v kasnejših obdobjih postane pogostejša oblika igre (Žnidaršič b. d.). 3.1 Igra v našem oddelku podaljšanega bivanja Vse zgoraj naštete vrste igre se učenci različnih 4 ZAKLJUČEK starostnih skupin igrajo v času podaljšanega bi- So otroci, ki obiskujejo veliko aktivnosti in zara- vanja. Učenci sami izbirajo igre, ki se jih želijo igra- di tega nimajo dovolj prostega časa, a bodo kljub ti. Včasih prosijo učitelja za začetno usmeritev, ka- temu cveteli in se razvijali. Veliko pa je takih, ki zara- sneje pa se igra razvije v lastnem ritmu in okolju. di pomanjkanja prostega časa in prevelike obreme- Učenci imajo najraje prosto igro, saj ta nima cilja, njenosti doživljajo stiske in so pod stresom. Na tej ima pa pomemben učinek. Igra in domišljija sta točki se um in telo enostavno upreta in otroci lahko pri tem tesno povezani in učenci imajo občutek, zapadejo v različne bolezni. Prosta igra pa, kot smo da počnejo nekaj zase. Ustvarjajo, ker si želijo ugotovili, ščiti pred pritiski vsakdanjika, zato je še ustvarjati in ne zato, da bi se naučili nekaj določe- kako pomembna. Verjetno se vsi strinjamo, da je nega. Učenci se skozi igro učijo učiti. igra v otroštvu gonilna sila celostnega otrokovega razvoja. Igra omogoča otrokom, da uporabijo svojo V podaljšanem bivanju je delo razdeljeno na ustvarjalnost za razvoj domišljije in fizične, kognitiv- usmerjen in neusmerjen prosti čas. Učenci takrat ne ter emocionalne moči. Prav tako je pomembna sledijo navodilom učitelja, ki napove igre. Te so po za zdrav razvoj možganov. Preko nje se otrok uči navadi: interakcije, raziskovanja sveta, premaguje strahove - plesne igre (Bachovi cvetni plesi, plesni kipi, ter preigrava vloge odraslih. Ko enkrat svoj svet ob- ples s stoli, stari ljudski plesi), vlada, mu igra omogoči, da razvije drugačne kom- - gozdne igre (fartlek, ustvarjanje z naravnimi petence, ki mu nato povečajo samozavest in vzdr- materiali, meditacija v gozdu), žljivost. Kar pa bo v prihodnosti, ko se bo srečeval z - »stare« otroške igre na igrišču (ali je kaj trden izzivi, še kako potreboval (Kastelic 2019). most, zemljo krast, skakanje z gumitvistom, kdo se boji črnega moža, gnilo jajce, dan-noč), - igre v učilnici (obešenec, štiri v vrsto, sestavlja- Viri: Batistič Zorec, M. (2002): Psihološki vidiki otrokove igre. Dostopno nje Lego kock, Simon pravi, barvice, vroče-mr- na www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t4-igra.doc zlo, korenčki), Bregant, T. (2018): Pomen igre za otrokov razvoj. Dostopno na https://zdaj.net/otrok/predsolski-otrok/pomen-igre-za-otrokov- - družabne igre (Ugani, kdo, štiri v vrsto, Activity, -razvoj/. Brainbox, Enka …). Horvat, L. in Magajna, L. (1987): Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Horvat, L. (2001): Predgovor. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič Zgoraj naštete igre so tiste, ki se jih učenci najpo- (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljublja- na: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. gosteje in najraje igrajo. V njih uživajo, se sprostijo Kastelic, P. (2019): Otroška igra. Dostopno na https://www.zmaj- in se povežejo med seboj. Radi se igrajo različne cek.net/otroska-igra/. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2006): Psihologija otroške igre in ob tem spletajo socialne vezi z drugimi igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskoval- otroki, bogatijo občutek za pravičnost in pravila. ni inštitut Filozofske fakultete. Muhič, F. (2021): Naj se otroci igrajo. Revija Zmajček. Ljubljana: Vedno znova odkrijejo kaj novega in se učijo ter Mladinska knjiga. posledično naučijo. Zato jih pri igri spodbujamo Sandahl, I. D. (2021): Igra po dansko. Ljubljana: Mladinska knjiga. Žnidaršič, S. (b. d.): Otrokova igra. Dostopno na http://www.oshjh- in jim stojimo ob strani. -staritrg.si/files/2013/03/OTROKOVA_IGRA.pdf. 15 Didakta