A GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIF GRADIS -eto XXIII Ljubljana, februar 1981 štev. 274 Mitja Ribičič Od sprejetih sklepov ne bomo odstopali V okviru praznovanj slovenskega u*turnega praznika, je bil v Gradisu P®svet o delu organizatorjev kultur* "ega življenja. Istočasno je bila v avli apnih služb otvoritev razstave ke-nuke in keramičnih izdelkov frše in Gorazda Sotlerja. To za-ativo razstavo si je ogledal tudi S^sednik republiške konference ci p’tov* Mi1!” Ribičič s sodelav-• Ho ogledu razstave se je še nekaj *v zelo sproščenem razgovoru Zdržal v Gradisu, vi/ av.n' direktor inž. Saša Škulj je ratkih besedah nanizal položaj in p ^en Gradisa v slovenskem oz. ju- SDnHVansl(em mer''u- Opisa! go-^^darsko stanje ter o prevzemu del T°v. Ribičič se je zanimal predv-u,m za izvajanje stabilizacijskih in revP0V’ dvigu produktivnosti dela tek ■ n^U notranj*b rezerv, kako po-kaki)0 'nte8racijski procesi in kš°e so naše perspektive. Mnogo pa je bilo govora o delitvi OD in padcu realnih osebnih dohodkov. Omenil je, da je potrebno dati več poudarka nagrajevanju po učinku, zlasti pa dosledno izvajati sprejete gospodarske ukrepe. Podprl je skupno akcijo prevzema del v tujini v okviru z GAST ter menil, da je slovensko gradbeništvo še vse preveč razdrobljeno. Pohvalno sv je izrazil tudi o kulturni dejavnosti, ki jo je potrebno še naprej gojiti in razvijati. Ob zaključku je obljubil, da bo Gradis še obiskal. LOJZE CEPUŠ v tej številki berite: str. 3 III. kongres samoupravljalcev str. 4 Kulturno življenje se prebuja str. 12 Večer med našimi delavci v Frankfurtu Naših štirideset let V letošnjem letu bomo ob razreševanju tekočih zadev vsakdanjega življenja in snovanja načrtov za delo v prihodnosti namenili posebno pozornost tistim velikim in burnim do* godkom iz revolucionarne preteklosti, ki so odločno usmerili naše korake na pot neodvisne, samoupravne socialistične družbe. Izteka se 40 let od tistih težkih dni, ko je bila v okupirani Ljubljani, sredi zasužnjene Evrope ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Prižgala je žarek upanja, da trenutna zmaga fašističnih sil ni dokončna. Komaj tri mesece za zgodovinskim 27. aprilom je 22. julija 1941 počila prva partizanska puška; to je bil znak za splošno vstajo, ki se je končala z zmago naprednih ^edsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič v razgovoru z glavnim direktorjem, ing. Sašo Škuljem sil. Dogodki pred 40 leti predstavljajo prelomna dejanja naše revolucije. Od tistih časov pa do današnjih dni je nastajala vrsta vrednot, ki so spreminjale naš pogled na svet, naše navade, naše življenje. Zaradi tega ne gre le za proslavljanje določenih dogodkov iz preteklih let. Gre za obeleženje celotnega delovanja v tem obdobju, za rezultate, ki smo jih dosegli, za težave, s katerimi smo se borili. Slovesnosti in proslave bodo zaradi splošnih prizadevanj za stabilizacijo bržkone nekoliko bolj skromne. Gre za to, da delovno in obenem slovesno obeležimo enkratnost naše revolucije in narodnoosvobodilne borbe, graditev ljudske armade, rast ljudske oblasti, razvoj samoupravne socialistične družbe in herojski patriotizem vseh naših narodov in narodnosti. Zaradi pomembnosti jubileja in vsega dogajanja v preteklih 40 letih pa proslave ne bodo omejene le na posamezne datume, kot so 27. april, 1. maj, 22. julij, 29. november itd. Jubilej naj bi obeleževali vse leto. V akcijo se vključuje tudi naš list. V prihodnjih številkah bomo namenili posebno pozornost omenjenim dogajanjem. V jubilejnem letu bomo objavljali prispevke, s katerimi si bomo prizadevali obeležiti obdobje naših štirideset let. NIKO ISAJEVIČ Mislimo na povečanje standarda naših delavcev »PREPRIČAN SEM, DA JE VAM VSEM, KI AKTIVNO SODELUJETE NA TEM VELIČASTNEM KON CRESU SAMOUPRAVE!ALCEV, JASNO, DA POMENI TA KONGRES NOV ŠE MOČNEJŠI KORAK K NA DALJNJEM RAZVIJANJU IN UTRJEVANJU DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA. ENO IZMEf BISTVENIH VPRAŠANJ JE POVEČATI PRODUKTIVNOST DELA IN IZBOLJŠATI ORGANIZACIJ ' PROIZVODNJE. J° KO GOVORIMO O VEČJI PRODUKTIVNOSTI DELA, MORAMO ISTOČASNO MISLITI TUDI NA P<> J VEČANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA DELAVCEV.« /t Tito na I. Kongresu samoupravljale^ bo Dva kongresa samoupravljalcev sta za nami. Prvi je bil leta 1957 v Beogradu, drugi leta 1971 v Sarajevu. Tretji kongres pa bo letos spet v Beogradu. Bolj kot obletnice je pomembna vsebina in bolj so pomembne akcije, ki so sledile. Oba kongresa sta pomenila korak naprej. Besedam so sledili rezultati in izpopolnitve v ustavi. Sprejeli smo Zakon o združenem delu in razvoj samoupravljanja gre dalje in še nenehno utrjuje in izpopolnjuje. Vzporedno z razvojem samoupravljanja se od časa do časa pojavijo tudi nekatere ovire, ki pa niso nepremostljive, seveda če jih bomo znali sproti in z vso odločnostjo odpravljati. Tu pa se že pridružujemo vsebini in pomenu III. Kongresa, kjer že danes v pripravah vsi sodelu- jemo. Naloge, ki smo si jih zastavili , so jasne, kajti v prvi plan smo postavili borbo za gospodarsko stabilizacijo, v okviru te pa nenehno skrb za izboljšanje življenjskih pogojev gradbenih delavcev. Na obeh kongresih so aktivno sodelovali številni gradbinci, med njimi tudi gradisovci. Tako sta na prvem kongresu sodelovala Lojze Cepuš in Lojze Capuder, na drugem pa Stane Uhan, Tone Zaletelj in Franc Zupančič. Prepričani smo, da bo na tretjem kongresu sodelovalo še več Gradisovih delavcev. V nadaljevanju objavljamo razpravo tov. Cepuša na I. kongresu ter tov. Uhana na drugem. Obe sta po svoje zanimivi. Lahko pa trdimo, da so se tudi takratni predlogi in zaključki kongresov v veliki meri ure- sničili. Pa poglejmo vsebino obeh razprav: STANE UHAN Potrditev in nadalnja usmeritev samoupravne poti naše družbe Pred desetimi leti, maja 1971 je bil v Sarajevu v novih prostorih S kadar lije, drugi kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Udeležba Gradisa je bila na tem kongresu več kot opazna, saj smo sodelovali na treh področjih.: 1. Pripravili smo posebno brošu-rico FORMIRANJE IN DELITEV DOHODKA V GRADBENIH 432 Kongres redničklh tavata S ve ove i slične pojave treba Imeli u vidu da bi se pulem novi propisa o rednim odnotime regulisale I da bi se u itfom smislu rarAfi aktivnost radničkih sove la tako da se na terenu ne slvaraju nepot/abd Z politički problemi. ALOJZ CEPUS, norm Irec, član radničkoo savota Oredbenog podla »Gradiv Ljubljana, Oradililte Spitani: Nedvomno da smo tudi v gradbeništvu dosegli velike rasultate področju delavskega samoupravljanja. So pa gotovi problemi na kateri kot upravljale! gradbenih podjetij naletimo. Za gradbeništvo so čllne nekatere specifičnosti, ki dajejo panogi v inatni meri svoj pečat. Ena »eh značilnosti je sezonsko vprašanje. Osnovni verek za sezon*, * su vremenske razmere. In prav ta sezonski značaj dela dostikrat odbij* razne mlada kadre gradbeništva. Dejstvo je da imajo na sezono vpliv tudi ugašajoči krediti, nepripravljeni tehničkl elaborati*— i****. stlcijske politike In končno dostikrat nerazčiščeno pojmovanje pr*'*' ' članov kolektiva. Kod rezultat vseh teh objektivnih in subljekttvaS dejstev je visok odstotek sezonskih delavcev, ki dosega za razdobjij v 1949/55 clrka 41 •/#. Sezonski značaj gradbeništva In neurejene razmere v pogled* •; plačevanja povzroča menjavanje kadrov Iz te stroke v taki meri Wji.j v nobeni ostali panogi. Tako menjavanje kadra" negativno vplive k produktivnost dela. Razumljivo pa je tudi, da se to odraža v delu/, samoupravljanja. Ca v gradbeništvu ne bomo Imeli stalnih kadrov b* se borili za n,ihovo stalno "zaposlitev ne bomo dosegli zadovoljive^*' C el vrta komisija 433 /remalo razumevanja je tudi od štreni raznih organov glede dolo* . Jokacija stanovanj kot tudi nerazumevanje za podelitve steno* Uh kreditnih sredstev. Precej podjetij je zaprosilo kredit pri re-kamor so odvajala gradbena podjetja 10°/* prispevek, toda iz "ji f0nda Je le par podjetij prejelo minimalne zneske. Haslednji problem pa je vprašanje ureditve pokojnine pokojnih M ^dba« *• * P**'"- '-**» P'*™’*"* “ d*'° p,*k° vprašanja gradbenih delavcev. Sedanji stanovanjski problem teko n* gredbiščeh v barakah kakor stanje družinjskih stanovanj ja pmc*l pereča. Pri izgradnji naseli) v barakah na gradbiščih se je v preti , £ pokazalo da Jledl tako Investitor kot sama podjetja, kar povzrtfrt:, nekje zalo neudobno prostore naših delavcev ki se po nepof»—fy delu v takem* prostoru ne morejo niti normalno odpočili. Ekonomi*^ računiea kaže, da so lesene barake tri krat dražje kakor zidani prosftirj kljub (emu pa le vedno delaju baraka naprej. Lo z gradnjo stalnih stanovanj bo možno ustalili kvalificiraš* ^ lavce, fako p* ne moremo nudili gradbenemu delavcu stanovanja, Je Isti primoran potovati Is podjetji v podjetja i nekje v Prekmurju zgradi skromno bajtico ler s* mesečno vrača k svoji družini. Iz knjige: Kongres radničldh saveta MIL05 MlCEVlC, zidar, član radničkog saveta Gradevinskog pra-dezeča »Rednik«, Sarajevo, — gredilište Goražde: po osnovanju radničkih savjala u našo) zemlji, kod nas su neki fcgji Izrežavall bojazen da radnici neče moči, odnosno nede bili u 0iii|u da upravljaju prlvredom, ali prakse je pokazale da su oni u da sami proizvode i sami upravljaju. ;.«■ Neki listov! stranlh zemalja I danes kažu da su radnici kod nas lifOaialni. e ml Im kažemo sa ovog mjeita de ml volimo sveju »slrollnju« orakvu kakvu Imamo danes nego njihovo bogatslvo I odnose u društvu Ukve oni Imaju. . g gonjrea radničkih sevata DELOVNIH ORGANIZACIJA1' ko (prispevek GRADISA Ljubljana) Po " 1 fl# sOi v kateri smo prikazali predvsem n* ® sistem delitve. Brošura je bila n ( skana v vseh jezikih jugoslovanski) narodov in narodnosti v 8.000 iz^ _e pri iti£ G: ka Ul dih. 2. V prostorih S kadar lije pripravili posebno razstavo, na teri smo v slikah in grafikonih prik8 . ' zali dejavnost in uspehe GradP* 3. Kongresa so se udeležili tuf ir< naši delavci: Tone Zaletelj, Fra8 Zupančič in Stane Uhan. Naši de'8! gati so aktivno sodelovali v razprl ki so potekale na štirih tematsk* področjih. Drugi kongres je bil v času gosp8! darskih sprememb (stabilizaciji ukrepi so bili prav tedaj podobni s« danjim) in političnih sprememb, so bile očitne zlasti v tedanjih usta I nih amandmajih. . Vtisi kongresa so bili — lahko reče — enkratni. Na novo zgraj6 prostorih sarajevske Skadarlije predstavljali tedaj dosežek v ju#" slovanskem merilu. Spomnim se," , so šaljivci tedaj pravili, da je lju* ;j ljanska dvorana Tivoli trafika v p® merjavi s Skadarlijo. Ton je dal kongresu Tito s svoj1' uvodnim in zaključnim govoru*8 Ob tišini tik pred njegovim gov rom, večkrat med govorom in še z*J. sti ob navdušenem odobravanju P govoru, vključno z Gromiko1*' »Druže Tito mi ti se kunemo.. •*< morajo normalno čutečim Jugps, vanom — bržkone pa tudi številu' gostom — sprehoditi mravljinci P telesu. To so občutja, ki jih je tez* opisati, doživiš jih v ozračju, ki ga * tako dobro postavljena kamera 8 more pričarati gledalcu v zaprt^ prostoru. Kdor se je kot športni K vijaČ kdaj močno ogrel, bi znal p( bližno soditi o takšnih občutjih. ( Na kongresu je bilo zares vel'8 razpravljalcev in še več raz?88 H (nekaj sto razprav je bilo zaradi P8 g manjkanja časa kar oddanih). . Posebej sem si zabeležil tele K8 deljeve besede, ki najbrž ne bo® postale blede niti čez sto let, ne 18 ne tam: . I) »Slabosti v naših vrstah, nesp8, |j sobnost posameznikov ustvarjaj®'! i, politike politikanstvo iz skrbi za c', veka skrb zase, iz politizacije mn®? pa manipulacije z njimi«. Iz Pogovora z Vinkom Hafnerjem III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije EC Krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev ^ d V!ečina naše dejavnosti bo v času veliko na terenu in v neposrednem . iunija posvečena predpripra- stiku z delovnimi ljudmi — in rekli >0 *am 'n aktivnosti na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki bo l e°8radu. Tudi v našem časopisu " r- mo aktivno sodelovali v tem pro-At k SU’ $a^ se zavedamo, da je III. 'A, *°n8res samoupravljalcev letos naj-na. o°r?tm^nejši družbenopolitični do-1 1 e* v Jugoslaviji, z določeno od- 1 megnostjo tudi v svetu. a d»i re Predvsem zato, da tudi mi so-^ nr U'em? v pripravah na kongres. V . t-,e°stalih petih mesecih bomo v * r/3 , lsu morali delovati tako, da bo ■L tiv kongres samo končni izraz ak-t. : s katerimi dograjujemo ter il$ trp?,ljšujemo tisto, kar moti še hi-tjjji, ]Se uveljavljanje socialističnega s'3 turV°U^rav^janja v naši družbi, pa fll * V naši delovni nruanizacin. naši delovni organizaciji. IK: ' vsaki številki Gradisovega vest- u log3 °°mo objavljali posebno pri-3 f nin Posvečeno III. kongresu sa-1 13 DricU*,rav*ja*cev- Januarja je prvi te, |jm Pevek že bil objavljen. S tem že-o n° doseči kontinuiteto obveščanja r p0Pur',Pravah na kongres, s posebnim ,• la,, . rk°m na tej aktivnosti v naši lik; 'astni sredini, y GJradi$u Piv. tei številki objavljamo del za-r 8 ? Pogovora novinarja Jožeta Jaške ka s predsednikom republiki. n j j,®3 sveta Zveze sindikatov Slove-i skl m Predsednikom koordinacij-|v k0n8a odbora SRS za pripravo III. . bil 8uesa Vinkom Hafneijem, ki je 1 i' ljan°bkav*jen v odaji Radia Ljub-°\0 'etos *^tudio°b 17.-ih« 3. februarja svi°‘ predsednik republiškega a Zveze sindikatov' Slovenije ste smo, da moramo v pripravah na III. kongres nekako odslikati položaj, v kakršnem smo. Kakšen je ta položaj? Ta položaj je — kot sem že rekel — v združenem delu zelo resen: povezan je s celo vrsto gospodarskih težav, ki prihajajo deloma od zunaj, deloma pa so se porodile v naših družbenih razmerah in razvojnih problemih. Vendar mislim, da je treba premagovanje teh težav neposredno povezati z aktivnostmi za pripravo kongresa. V tem je zveza sindikatov pomemben nosilec priprav na kongres. Za to imamo že pripravljene konkretne programe, •žal le bolj na ravni federacije in republike, deloma tudi občine, ne pa še v osnovnih organizacijah zveze sindikatov v tozdih in delovnih skupnostih. Naša naloga je, da dosežemo tudi to. Končno je tudi prav, da v osnovnih organizacijah dosežemo to mobilnost in akdjsko sposobnost za premagovanje vsakodnevnih težav. Prav, naloga sindikatov — ki so navsezadnje organizirani v vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih — je ustvarjati pozitiven odnos in pozitivno vzdušje med delavci za uspešne priprave na kongres in za njegovo pravo družbeno odmevnost. Sindikati so samo eden od nosilcev priprav na kongres. Tu sta še zlasti pomembni socialistična zveza delovnega ljudstva kot organizirani fronta socialističnih sil in seveda zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda in najbolj vplivna družbena sila. Zato moramo priprave na III. kongres tesno povezovati tudi s pripravami na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije in na 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Te priprave so se že začele. Res je, da gre za povsem različne funkcije kongresa samoupravljalcev in kongresov ZK> toda temeljni cilj je isti: krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca in zagotovitev stabilnega družbenega napredka. V Sloveniji se na to resno pripravljamo. Sporočilna vrednost kongresa samoupravljalcev bo v njegovi resoluciji in v njegovih dokumentih. Kako bomo pristopili k snovanju kongresne resolucije? Pravzaprav so osnovna izhodišča za vsebino kongresa že podana s tezami, ki so bile objavljene in se je razprava o njih praktično že začela. V pripravi je tudi že osnutek resolucije in ta bo predvidoma tja do konca marca ali v začetku aprila že v neposredni javni razpravi v vseh tozdih, v vseh družbenih organizacijah itd. Seveda bo razprava o vsebini resolucije lahko veliko pripomogla k njeni izpopolnitvi še na samem kongresu. Vendar, bistvo kongresa in priprav nanj ni v njegovi resoluciji in v njegovem poteku, bistveno je spodbujanje delavcev in celotne družbe, da priprave na kongres izrabijo za lastno kritično preverjanje stvarne razvitosti samoupravnih odnosov v vsakem konkretnem delovnem in družbenem okolju. Vsakdo mora iz teh priprav povzeti svoje konkretne sklepe, kako naprej z razvojem samoupravljanja, recimo npr. tudi v tako pomembni OZD kot je RTV Ljubljana in pri drugih. Vsak zase ima svoj delež pri uveljavljanju priprav na kongres, toda hkrati tudi pri oceni lastne situacije za iskanje spodbud za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov pri sebi. To bi v največji meri mobiliziralo delavce v vsakem okolju za napredek samoupravljanja in za uspešen potek kongresa. Zato je seveda glavni prispevek k uspehu v zavzetosti delovne baze za spreminjanje družbenih odnosov in v tem je prava vrednost kongresa in njegov smisel. Sicer je lahko tako, kot smo že uvodoma povedali, da bo kongres lahko zelo mogočna organizacijska in vsebinsko dobro speljana družbena manifestacija. Toda to nikakor ni dovolj. Da bi kongres dosegel svoj namen, je bistvena njegova odmevnost v samih pripravah, v spreminjanju razmer v družbeni bazi in seveda tudi odmevnost v celotni družbi po kongresu. To pa je možno doseči samo s temeljito in poglobljeno pripravo. Zato moramo priprave voditi tako, da bo kongres imel prav tako ali vsaj podobno odmevnost, kot sta jo imela prva dva in kakršen je bil njun vpliv. Tudi sicer v osnovnih organizacijah zveze sindikatov ta čas potekajo številne aktivnosti — omenimo naj le razprave ob sprejamnju zaključnih računov, potem priprave pri sprejemanju načrtov razvoja, poleg tega so tu še sindikalne volilne konference. Jasno je, da bo treba vso to široko paleto aktivnosti nekako povezati. Kako? Vprašanje je zelo pomembno, kajti važno je, da priprave na kongres povežemo z reševanjem vseh praktičnih ekonomskih in družbenih vprašanj v našem združenem delu in v družbi, in da hkrati izkoristimo vse oblike sestajanja delavcev, politične sestanke in druge, za informiranje delavcev o vsebini in pripravah na kongres ter o zahtevi, da sami ocenijo svoj lasten družbenoekonomski položaj. Trenutno je npr. zelo pomembna priložnost obravnavanje zaključnih računov za leto 1980, ko bodo delavci poleg sprejetja zaključnih računov razpravljali tudi o predvidevanjih v svojih planskih aktih za letošnje leto skladno s smernicami za stabilizacijo, z dogovorom o razporejanju dohodka, ko bodo to povezovali tudi s sprejemanjem srednjeročnih planov itd. Zato bi kazalo te sestanke še bolj izrabiti —poleg solidne obravnave vseh teh vprašanj — tudi za animiranje delavcev za kongres. Želim povedati, da je zelo pomembno povezati obravnavo kongresne tematike z uresničevanjem gospodarske stabilizacije. Razprave je treb.a brezpogojno izkoristiti za krepitev odgovornosti delavcev samih za dobro gospodarjenje. Kongres in priprave nanj naj bi utemeljile aktualno družbeno dejstvo, da ni dobrega samoupravljanja brez dobrega gospodarjenja in povečane produktivnosti dela, in obratno. Ne moremo si misliti, da je dobro gospodarjenje včasih izkazano le na videz. Videti ga je treba tudi v zaključnem računu, v krepitvi samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev. Seveda je v tem trenutku to tudi hkrati del naših težav in problemov v pripravah na kongres. Že nekaj časa nazaj se namreč delavci, vodilni sestavi in politične organizacije v združenem delu močno angažirajo na tekočih gospodarskih problemih, gospodarski nestabilnosti, problemu reprodukcijskega materiala, cen itd. To jih na nek način vodi v nekakšen družben, političen in gospodarski pragmatizem, v reševanje iz dneva v dan, iz rok v usta, ih jih odriva od reševanja globjih ekonomskih in družbenih odnosov, samoupravnih, ki pa so trajni temelj ekonomske stabilnosti in napredka. Zato je zelo pomembno, da prav v tej situaciji, ki na videz ni ugodna za pripravo kon* gresa, vendar vse to .izkoristimo za vsebinske priprave nanj, kot vodilo razvoja samoupravnih odnosov in ekonomske stabilizacije. Videti moramo, kako se samoupravljanje in gospodarjenje povezujeta, da je samoupravljale hkrati tudi odgovoren gospodar, da ne vidi samo svojih pravic, ampak tudi svojo globoko odgovornost za to, kar se dogaja. CVETO PAVLIN Strokovnega posveta o kulturnem življenju v Gradisu se je udeležila večina kulturnih animatorjev iz naših tozdov Kulturno življenje se prebuja Posveta o delu organizatorjev kulturnega življenja v Gradisu so se med drugimi udeležili tudi predsednik zveze kulturno prosvetnih orga-nizcij SRS tov. Jože HUMER ter strokovni sodelavec za kulturno dejavnost pri RS ZSS tov. Dare Hvalica. Razstavo pa si je ogledal še pred-. sednik republiške konference SZDL tov. Mitja Ribičič z drugimi visokimi gosti, ki so se pozneje v razgovoru pri glavnem direktorju zanimali za gospodarske razmere v Gradisu, za izvajanje stabilizacijskih ukrepov, kot za kulturno življenje v Gradisu. Posvet se je pričel z otvoritvijb razstave keramike in keramičnih izdelkov, danes že priznanih umetnikov Aljoše in Gorazda Sotlerja. Potreba po uveljavljanju novih družbeno ekonomskih odnosov v' kulturi in razvijanju kulturnega življenja v Gradisu ni nova, temveč sega daleč nazaj v leta prve petletke. Imeli smo lastne kulturne prireditve, svoje dramske skupine (Šoštanj, Maribor, Ravne) pevske zbore, organizirani so bili čitalniški krožki, skratka kulturno življenje je bilo pestro in razgibano. Vmes je zavladalo določeno mr- tvilo in šele po 8. kongresu ZSS se je kulturno življenje obnovilo, seveda v nekaterih TOZD bolj ali manj uspešno. Odvisno pač od razumevanja poslovodnih struktur ter od sposobnosti in hoteni kulturnih animatorjev v TOZD. Zal smatrajo nekateri kulturo še vse preveč kot privatno stvar posameznikov in ne kot bistveni element razvoja človekove osebnosti, ki neposredno vpliva na večjo produktivnost, na samoupravljanje, na medsebojne bolj humane odnose in bogatejše osebno življenje gradbenih delavcev. V tem smislu je potekal nedavni posvet o kulturnem življenju v Gradisu, na katerem sta aktivno sodelovala tudi Jože Humer, Dare Hvalica. Iz vsebinsko bogate razprave navajamo le nekatere bistvene misli in ideje, ki nam bodo koristno služile pri nadaljnjem delu. Planiranje kulture mora najti svoje mesto že v vsakoletnem gospodarskem načrtu in srednjeročnih planih vsake TOZD. Skrb za kulturno dediščino je naloga nas vseh, je sicer povezana z materialnimi možnostmi,ki pa nikoli ne sme pristati na zadnjem mestu naše dejav- nosti, oziroma imeti značaj nekih vsiljenih obveznosti. Delavcem je potrebno pokazati različne kulturne možnpsti-in vse še tako skromne njihove ideje in predloge podpreti ter v okvirih možnosti tudi realizirati. Pomembno je, da so delavci seznanjeni s temeljnimi izhodišči kulturnega življenja v Gradisu, kot tudi s kulturno dejavnostjo bližnje in dalnje okolice. reditev, predavanjih organiziral1!' oz. dopolnitve sindikalnih knj»žn’1 organiziranju raznih razstav de*3' Mnogo je bilo govora o delu in kulturnem življenju v naših samskih domovih, organiziranju raznih pri- cev-amaterjev, čitanju časopise^ še vrsto drugih aktivnosti, ki a*, povezane z velikimi stroški, pač P3 veliko volje in truda, da zope* pravimo na tem področju kof dalje! J Ob zaključku posveta so spre) vrsto sklepov ter se dogovorili za” ganizacijo seminarja za organ*^ tor j e kulturne dejavnosti, ki predvidoma v mesecu marcu, ji LOJZE CEP1 Predsednika RK SZDL, Mitjo Ribičiča je v imenu Gradisa pozdravil dir* tor KSS, Lojze Cepuš I f^- Pred posvetom o kulturnem življenju v Gradisu smo odprli razstavo Aljoše in Gorazda Sotlerja Strokovnega posveta sta se udeležila tudi Jože Hum«, predsednik delavec za kulturno dejavnost pri RS ZSS Celjani v novem poslovnem letu Leto 1981 bo zelo težko za grad-en|ke, saj stabilizacija in omejevanje investicij prizadene najbolj prav e-te. Vsi se zavedamo, da je dobra onjunktura in ekstenzivnega ra-fv°Ja v gradbeništvu za nami in da p° nekaj let situacija precej težka, -ehno bo predvsem zmanjšati • [os.ve’ Povečati produktivnost in ^ oljšati organizacijo dela, po drugi rani pa se veliko bolj angažirati pri e|ih v tujini, kjer je za enkrat dela e dovolj. Večjo pozornost bo treba Posvetiti tudi kadrovanju. Angažiranost v letošnjem letu Teo116. PersPektive so za TOZD L Celje v letu 1981 zadovoljive. V Preteklem letu so bile prevzeta prevelika in obsežna dela, ki se bodo glavnem izvajala in nekatera do-°ncala v letošnjem letu. Stanje Prevzetih del je zaskrbljujoče zaradi sr Vjk*aiene dinamike finančnih t(v^Stev 'nyestitorjevs kapacitetami zda. Zato, bo potrebna še večja ^pncentracija kapacitet pri delih, ki s ltT\aj° omejitev in težav pri dotoku redstev, kar bo zahtevalo izredno obilnost. Na pbdročje občine e,je odpade 29,8 % prevzetih del, ,osta*e občine celjske regije jz % in ostalih 33,6 % pa na dela p v®P celjske regije, gre predvsem za in n' Č3 v Ljubljani, Novem mestu n Ribnici. Ij. celotni angažiranosti je 250 mi-J°nov dinarjev stanovanjske grad-Jo kar predstavlja še vedno močno 'sotnost, okoli 25 %, na področju Ij Vrste gradnje. Zato je tudi postav-jJe,na naloga razvojni službi in pro-ktivi^ za intenzivno delovanje na 3 ,r°čju tehnologije in industriali-9Je pri stanovanjski gradnji. n ; sodelovanju s Ingradom gradi s tozd novo bolnico v Celju, pre- cej obsežna so tudi dela na prestavitvi rudnika Velenje, dovršuje objekte za IMV v Novem mestu, gradi mlekarno v Žalcu, objekte za Cinkarno v Celju, PTT objekt v Velenju, stanovanja gradijo v Velenju, Ljubljani in Celju, kjer imajo v gradnji 100 stanovanj, letos pa bodo začeli graditi še 126 stanovanj. Dela je za letos še dovolj, pravijo v Celju. Možnosti sodelovanja Naš tozd v Celju dokaj uspešno sodeluje z drugimi gradbenimi organizacijami celjske regije. Omenili smo že kooperacijo s Ingradom pri dokaj obsežni gradnji nove bolnišnice. To sodelovanje temelji na pozitivnih izkušnjah iz leta 1979, pri gradnji dijaških domov v Celju. Pri ureditvi cest in zunanji ureditvi sodelujejo predvsem z Nivojem iz Celja, GIP Vegrad pa je kooperant pri finalnih zidarskih delih v stanovanjski gradnji, Pri kooperaciji z obrtniškimi in instalacijskimi delovnimi organizacijami je poudarek na sodelovanju predvsem s tistimi delovnimi organizacijami v občini kjer se dela, vendar samo na podlagi razpisov in konkurenčnosti na trgu. Pri oddaji del imajo prioriteto gradisovi tozdi (KO, LIO, OOP), vendar tudi v okviru tržnih cen. Dohodkovne oblike niso zaživele, saj ni pripravljenosti kooperantov niti na področju stanovanjske gradnje, kjer so za tako obliko sodelovanja dani vsi pogoji. Kdaj industrializacija v Gradisu? V Celju ugotavljajo, da na področju industrializacije v njihovem tozdu, kot tudi na ravni celotnega Gradisa zaostajamo za konkurenco, ki se usmerja predvsem v industria- lizacijo v stalnih obratih. Vidni so napredki predvsem na področju stanovanjske izgradnje (montažne fasade pri GIP Ingrad), pri razvijanju celične gradnje (GIP Vegrad) in kar velja za obe organizaciji pri kompletnih inženiringih za lastne sisteme montažnih hal z možnostjo uporabe za ostale objekte (trgovine, šole, vrtci itd.). Prav industrializacija v stalnih obratih bo s časom postala zelo problematična, saj se v Gradisu opremljajo predvsem za vgrajevanje betona na objektih in ne za prefabrika-cijo. V Celju se zavedajo tega da bo manj vse delavcev, ki bodo pripravljeni opravljati težka betonerska dela, včasih v teških vremenskih pogojih in da bo nujno čim več stvari narediti v obratih in potem na gradbišču le zmontirati. Zato bo v letošnjem letu, kot izhodiščnem letu za srednjeročno obdobje 1981—1985 v Celju dajan povdarek v nadaljnjem razvoju tehnologije, predvsem pa specializaciji zaključnih del z organizacijo lastnih obratov, in trajnih kooperantskih odnosov. Razvoj proizvodne opreme ‘ Letos bo zgrajena nova betonarna v kamnolomu Podgora, ki bo skupaj s betonarnami v Celju in Šoštanju predstavljala celovit sistem oskrbe betona za potrebe tozda na področju celjske regije. Se nadalje bodo usmerjena vlaganja v modernizacijo opreme, predvsem pa bodo poskrbeli za nabavo kontejnerjev za organizacijo gradbišč in pa drobnega delovnega orodja. Potrebno bo tudi še nadalje razvijati in tipizirati jistemske opaže in posodobiti podporne konstrukcije in fasadne odre. Varstvo pri delu Da varstvo pri delu zagotavlja varnost vseh zaposlenih in s tem omogoča maksimalno angažiranost za izvršitev nalog, tega se zavedajo tudi v Celju. Prav zato predstavlja nabava zaščitnih sredstev visoko postavko v stroških. Potrebno bo pripraviti učinkovit sistem evidence, zadolžitev, koriščenja in shranjevanja zaščitnih sredstev, potrebno pa bo tudi poskrbeti za pravilno vzdrževanje in uporabo teh sredstev. Interno zakonodajo iz tega področja bo treba tudi dopolniti in zadolžiti odgovorne delavce, da bodo vse naprave in oprema atestirane in vzdrževane. Kadrovska problematika V lanskem letu je bilo v celjskem tozdu povprečno zaposleno 740 delavcev, to število pa bo ostalo nespremenjeno tudi letos, saj v tozdu niso planirali povečanja števila zaposlenih. Naloga v letošnjem letu bo izboljšala kvalifikacijske strukture zaposlenih. 30 delavcev bo v delovni organizaciji opravilo tečaje za pridobitev kvalifikacije. Tudi v bodoče bodo v tozdu podpirali izobraževanje ob delu, saj že sedaj 12 zaposlenih študira ob delu. - Fluktuacija je bila v lanskem letu v Celju precej visoka, okrog 20%. Precej delavcev iz drugih republik se zadnje čase vrača v domače kraje, kjer se bolj intenzivno gradi, razlike' v osebnih dohodkih pa so minimalne, razen tega pa je bil opazen večji odliv delavcev v tujino, predvsem zaradi boljšega zaslužka. Visoko število invalidov Celjski tozd je med gradisovimi tozdi z najvišjim procentom delov- Nadaljevanje na 6. str. **ratibi$če nove bolnice v Celju nih invalidov, pred njim je le Žele-zokrivnica z 4,7 % invalidov. Ta procent znaša za celoten Gradis 2,2 % za Celje pa 4 %. Prav zaradi tako velikega števila invalidov predvsem III kategorije predstavlja za tozd velik problem razporeditev le-teh na ustrezna delovna mesta, ki pa jih na gradbišču ni veliko. Ker je delovnih invalidov vse več, ustreznih delovnih mest na katere bi le-te lahko polnovredno zaposlili pa ni velika/imajo v Celju precej težav z zaposlitvijo teh invalidov. Spornih primerov je vse več, tako da bo pristojni občinski upravni organ v sodelovanju z sindikalno organizacijo tozda in skupnosti za zaposlovanje imenoval komisijo katera bo ugotovila ali pri tozdu v Celju res ni ustreznega dela za zaposlitev invalidov. Družbeni standard delavcev V celoti imajo v Celju urejeno vprašanje nastanitve samskih delavcev saj imajo skupaj 750 ležišč v sodobno urejenih domovih. Takšno stanje je rezultat večletnega investiranja v samske domove, da bi na ta način samskim delavcem omogočili udobno in kvalitetno nastanitev. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 zato niso planirali gradnjo novih kapacitet v domovih, ker se tudi število zaposlenih ne bo bistveno spremenilo. Večji poudarek pa bo v naslednjih letih posvečen urejevanju stanovanjskih problemov, ki so zaradi intenzivne gradnje samskih domov postali pereči. Poleg predvidene organizirane gradnje v Žalcu in Šentjurju bodo skušali stanovanjske probleme urejati z zadružno gradnjo na urejenih soseskah z uvajanjem sistema gradisove montažne hiše. Na osnovi pravilnika o stanovanjski gradnji je izvedena točna ocenitev prosilcev, izdelan je prioritetni vrstni red, tako da bo v tekočem srednjeročnem obdobju problemu stanovanjske gradnje dan še poseben poudarek in vprašanje reševano sistemsko. Na osnovi dosedanjih izkušenj so v Celju dognali, da dosedanje oblike velikih zborov delovnih ljudi niso pokazale zadovoljivih rezultatov 'in niso omogočale kvalitetne razprave. Zato so se v tozdu odločili, da bodo zbori delavcev po posameznih sektorjih bolj neposredno omogočili sodelovanje vseh članov kolektiva pri odločanju, uvedli pa bodo tudi informacijski sistem, ki bo delavce tozda tekoče obveščal o vseh pomembnejših problemih in gospodarjenju. CVETO PAVLIN Gradimo novo bojnico v Celju Že skoraj leto dni gradijo delavci našega celjskega tozda v sodelovanju z Ingradom nov objekt za bolnico v Celju, to je polikliniško-bol-niški objekt, ki bo popolnoma dokončan v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja. Zataknilo se je že pri izkopu, ker raziskave terena niso bile dovolj natančno narejene in niso upoštevale zelo močno podtalno vodo, s katero so se sproprijeli naši delavci. Da je izkop sploh bil možen je bilo potrebno narediti membransko steno okrog celotne gradbene jame v globino 6 metrov. Na ta način je bil zelo onemogočen dotok podtalne vode v področje izkopa. Tisto vodo, ki pa bi vseeno prodrla v gradbeno jamo so s pomočjo pump črpali ven. Skupina železo krivcev poleg armature na zadnje stebre nove bolnice v Celju Dela na objektu so deljena pol na pol z Ingradom iz Celja. Tako je nas izkop znašal 25.000 kubičnih metrov, Ingradov pa tudi toliko, to pomeni, da je celoten izkop za nov objekt bolnice v Celju znašal 50.000 kubičnih metrov. Rok za gradbena dela je december 1981. Objekt ima klet, pritličje, štiri nadstropja in strojnico. Tlorisna površina je 10.000 kvadratnih metrov. Letošnja huda zima je precej ovirala graditelje nove bolnice v Celju, tako da sedaj na objektu dela 45 naših delavcev, predvideno pa je povečanje tega števila na 70 v faz’ intenzivne gradnje, do katere b° prišlo v spomladanskih in poletnih dnevih. Približno toliko delavcev ima na gradbišču tudi Ingrad. V celoten objekt bo vgrajeno 25.000 kubičnih metrov betona. P°' ga bomo vgradili mi, pol pa Ingrad. Dosedaj je vgrajeno že 10.000 vsako podjetje pol. Postavljeno je tudi že 9.674 kvadratnih metrov hidroizolacije. Precej bo tudi armature, ki je bo treba postaviti v novo bolnico, to je 1.620 ton. Dosedaj j6 Gradis vgradil 366 ton. CVETO PAVLIN LJUBLJANA: Odbor Centra za izobraževanje je na predlog odbora za načrtovanje in notranjo delitev zmanjšal predračun Centra za leto 1981. Tako je namenjeno za izobraževanje v DO za letošnje leto 39.293.237 din, vključno s sredstvi, ki jih dobimo vrnjene od izobraževalne skupnosti za gradbeništvo za vzgojitelje in domsko vzgojo. LJUBLJANA: Na 6. seji komisije za organizacijsko kadrovska vprašanja pri Splošnem združenju gradbeništva je bil imenovan za člana sveta ZRMK Nučič Janez, dipl. gr-ing. Danes aktivno delujejo v izvršnem odboru in raznih odborih jn komisijah splošnega združenja gradbeništva in IGM delegat’ Skupščine, ing. Mesarič Štefan. Gartner Vincenc, ing. Pogačnik Janez, ing. Gačnik Franc, Smole Mitja, Cotič Vinko, Mlakar Irena,v izvršnem odboru: ing. Marinčič Štefan. V komisiji za 'org. in kadrovska vprašanja: Lojze Cepuš, podpredsednik, v komisiji z.a mehanizacijo’ ing. Vrhunc Peter, v komisiji za racionalna gospodarjenje z energijo’ ing. Vodopivec Pavle, v komisiji za standardizacijo: ing. Homec Jurij, odbor gradbene operative: Marjan Primožič, komisija za planiranje, ekonomiko poslovanja in dohodkovne odnose: Rajko Zupančič — predsednik. Celjani gradijo stanovanj* tudi v Ljubljani Začela so izhajati »Obvestila GE Maribor« Informatika postaja vse pomembnejši faktor našega vsakodnevnega življenja, dela, odločanja in samoupravljanja. Zato tudi informiranje v združenem delu vse bolj zaseda tisto mesto ki mu pripada. Tega e vse bolj zavedamo tudi v Gradisu, vf nc^( dostikrat ugotavljamo, da ° Veščanje preko Gradisovega estnika ne zadovoljuje vse potrebe, Predvsem pa je vprašanje aktualno-p' Pri mesečniku zelo vprašljivo. radisov vestnik v glavni meri po-,oca o dogajanjih, ki so že za nami, m ne posreduje delavcem dovolj in-nrmacij za samoupravnoodločanje. . Idealno bi bilo, če bi vsaki tozd jmel za obveščanje svojih delavcev mtorrnator, katerega je možno pripraviti in stiskati v zelo kratkem ®su’ S tem bi ogromno pridobili na aktualnosti, veliko več možnosti pa i tudi bilo za objavljanje vseh ma--mlov $ katerim bi se vsak delavec ahko podrobno seznanil in na ta način tudi polnovredno in odgo-°rno odločal. Jo spoznanje so uporabili v ' .našem TOZD GE Maribor, saj želijo, da bi svoje delavce kar se da ^Proti obveščali o dogajanjih v ozdu. Tako je 27. januarja letos zsla prva številka »Obvestila GE Maribor«. V Obvestilih GE, ki izhajajo na ciklostilu bodo skušali na Preprost in vsakemu razumljiv način Poročati o dogajanjih v tozdu, redvsem si želijo, da bi delavce Oznanjali s stvarmi, ki so še pred nami. Obvestila GE izhajajo po potrebi, Predvideva pa se 14-dnevno. Do 3nn'S0 'z®*e tr' številke v nakladi U(J izvodov vsaka številka, kar po- meni, da dobi »Obvestilo GE« vsaki peti delavec. V »Obvestilih GE« so objavljeni taki materiali, ki so bili aktualni tisti trenutek in bi objava v Gradisovem vestniku, ki je sedaj pred vami zgubila na teži in pomembnosti, pa tudi materiali, ki so vezani na dogajanja v tozdu in bi bili za ostale bralce manj zanimivi. Tako je na primer v prvi številki bil objavljen razpis referenduma o sprejemu tertieljev plana tozda, takoj za tem pa informacija o temeljih plana ter vzorec glasovnice, predlog prispevnih stopenj SIS s podrobnimi pojasnili, informacija o tem, kdaj bodo izplačilni dnevi in plan dela za letošnje leto, ter informacija o urniku za priprave tekmovalcev na zimske športne igre Gradisa. V drugi številki je podano poročilo o gospodarjenju v letu 1980 in gospodarski načrt tozda za leto 1980, rezultati referenduma o temeljih plana, rezultati opravljenih inventur, obrazložitev zakaj je prišlo do zamude pri izplačilu OD, športne novice in še malo humorja. Z odločitvijo, da bodo izdajali svoja obvestila so v tozdu GE Maribor naredili velik in pomemben korak k boljši, redni, pravočasnejši, resnični in popolni obveščenosti svojih delavcev. Zato je ta korak nedvomno pozitiven, predstavlja pa izziv drugim tozdom v Gradisu, da se po svojih možnostih uključijo v ta mozaik, ki bi predstavljal dokaj popoln informacijski sistem v Gradisu, osnovo in pa nosilno silo katerega bo še vedno predstavljal Gradisov vestnik. C. PAVLIN GIF GRADIS TOZD OBVESTILA GE Maribor,dne 27./»«.8-1 š,i.i SODELAVCI Z Pred vami je prva številka."OB jVESTIL" Gradbeno enote Mari bot. jv " OBVESTILIH " vas bomo sku 'šali obveščati o vseh važnejših stvareh, ki se bodo ali se že do gajajo v naši TOZD L Zavedamo se, da je pravočasna •in točna informacija potrebna slehernemu našemu delavcu,za to bomo izdali naslednjo števil ko takoj, ko bo to pokazAla , po treba. Spdročajte nam, o čeip bi želeli da pižerho v " OBVESTILIH", Po šljite ali sporočttb nam vaše pre dloge: \Ayw\AAAAAAAAAsy1A/^/^AAAZVVVV^ V dneh med 1. in 15. aprilom letos bo po stanju na dan 31. marca 1981 v celotni naši domovini opravljen popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Popisani bodo vsi državljani SFRJ, ki živijo v domovini ali pa v tujini, ter tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki imajo stalno prebivališče v Jugoslaviji, vsa gospodinjstva ter stanovanja in drugi nastanjeni prostori. To bo sedmi jugoslovanski in peti povojni popis prebivalstva ter drugi popis stanovanj izveden pa bo deset let po zadnjem popisu, ki je bil leta 1971. KAJ BOMO POPISOVALI? Popis je predpisan s posebnim zakonom, Ur. list SFRJ, št. 41 z dne 25. julija 1980. Zakon določa kdo bo vse zajet s popisom, kakšni podatki bodo zbrani s popisom oseb, gospodinjstev in stanovanj, kakšne so naloge organizacij združenega dela in skupnosti itd. . O osebah, Id bodo zajete s popisom bodo zbrani naslednji podatki: Priimek in ime, kraj (naselje) in občina, v kateri stanujejo ali začasno prebivajo, delajo oziroma obiskujejo šolo; razlog za odsotnost iz kraja stalnega stanovanja oziroma za prisotnost v kraju popisa; spol, datum rojstva, kraj in občina rojstva, zakonski stan; pripadnost narodu, narodnosti ali etnični skupini; materin jezik, pismenost, šolska izobrazba ali šola, ki jo obiskujejo; število živorojenih otrok; kraj in občina iz katere so se doselile in leto doselitve; poklic, občasno opravlja- Z iztekom leta 1980 je tudi uradno zaključena akcija 1.000 de-lavcev-sodelavcev, ki jo je sprožil Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando. Akcija, ki je trajala od 1. maja do 31. decembra je dala pomemben prispevek k podružbljanju in h kakovosti obveščanja v združenem delu, tako da bomo njene cilje zasledovali še naprej. Tudi naše uredništvo se je vključilo v akcijo in uspelo pridobiti 23 novih sodelavcev. Imena le-teh so bila objavljena v Delavski enotnosti pod naslednjimi številkami: 339. Stjepan Perkovič 340. Rajko Ješovnik 341. Zlatko Otomanček 342. Jože Sever 343. Ludvik Rudolf Popis prebivalstva Med 1. in 15. aprilom 1981 nje drugih del zaradi pridobivanja sredstev za preživljanje, družbenoekonomski položaj, dejavnost in viri sredstev za preživljanje. Za osebe v delovnem razmerju bodo zbrani tudi podatki o imenu in matični številki delovne organizacije, o stopnji njihove strokovne usposobljenosti, o pogostosti vračanja iz kraja dela v kraj stanovanja in o trajanju dela izven kraja stanovanja. S popisom gospodinjstev bodo zbrani naslednji podatki: priimek in ime osebe po kateri se vodi gospodinjstvo, priimek in ime članov gospodinjstva in drugih, ki stanujejo v gospodinjstvu ali so v njem ob popisu, kot tudi ime kraja, ulice in hišna številka, v kateri ta oseba stanuje, oziroma v kateri so; v kakšnem razmerju so posamezni člani gospodinjstva z osebo, po kateri se vodi gospodinjstvo; pravna podlaga za uporabo stanovanja; posest hiše ali stanovanja za počitek in rekreacijo; ali je v dvorišču vodnjak; pomembni kazalniki o kmetijstvu. S popisom stanovanj pa bodo zbrani naslednji podatki: ime kraja, ulica in hišna številka v kateri je stanovanje; površina stanovanja in število sob,, ali ima stanovanje kuhinjo, napeljavo in sanitarne prostore, lastnina stanovanja; uporaba stanovanja (za stanovanje, počitek in rekreacijo, opravljanje poslovne dejavnosti), nadstropje na katerem je stanovanje, leto zgraditve, vrsta hiše in material zunanjih sten hiše. V SLOVENIJI bomo zbrali več podatkov V Sloveniji smo sprejeli tudi dodatni zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Le-ta dopolnjuje, glede na potrebe SR Slovenije, vsebino popisa določeno z zveznim zakonom, ureja organizacijo in financiranje popisa v SR Sloveniji ter obveznosti udeležencev popisa. Objavljen je bil v Ur. listu SR Slovenije, št. 25 z dne 10. oktobra 1980. Tako bodo v SR Sloveniji zbrani še naslednji podatki: 1. Za osebe: enotna matična številka občana; način prihoda na delo in oddaljenost od stanovanja; udeležba v NOB. 2. Za gospodinjstva: število stanovanj s katerimi razpolaga gospodinjstvo oziroma njegovi posamezni člani; ali ima kmetija predvidenega prevzemnika; površina opuščenih kmetijskih zemljišč. 3. Za stanovanje: ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča lastnika stanovanja oziroma imetnika stanovanjske pravice. Vsi popisani morajo dati na vsa vprašanja, ki so na popisnih obrazcih, pravilne in popolne odgovore. NALOGE DELOVNIH ORGANIZACIJ — IZPOLNJEVANJE POMOŽNIH OBRAZCEV ZA ZAPOSLENE (P — 1-B) Za potrebe popisa morajo vse organizacije in skupnosti do 20. marca izpolniti na pomožnem popisnem obrazcu za vsakega delavca posebej podatke o imenu oziroma firmi, naslovu, matični številki in dejavnosti organizacije ali skupnosti, kjer je delavec zaposlen; iz evidenc s področja dela pa podatke o šolski izobrazbi, poklicu in stopnji delavčeve strokovne usposobljenosti. Za razliko od leta 1971, ko so organizacijam in skupnostim pomožne popisne obrazce pošiljale občinske popisne komisije, bo le-ta letos direktno pošiljal Zavod SR Slovenije za statistiko. Delovne organizacije in skupnosti so dolžne izpolnjene pomožne popisne obrazce izročiti vsem zaposlenim do 20. marca 1981, le-ti pa popisovalcem ob popisu. IS DELAVCEV NA ZAČASNEM DELU V TUJINI Vsi v tujini začasno zaposleni delavci bodo tudi zajeti v popisu, saj imajo le-ti še vedno stalno prebivališče v eni izmed občin v SFRJ. Kadar je na začasnem delu samo eden član gospodinjstva, potem bo popis lažji, saj-bodo podatke o njem' lahko dali ostali člani gospodinjstva. Težje bo ob popisu celotnega gospodinjstva, ki je na začasnem delu v tujini. Podatke o njih bodo lahko posredovali sorodniki, sosedje. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, bodo ob popisu izpolnili dva obrazca: pomožno popisnico (P — 1-A) in popisnico (P — 1). Podatke o tistih delavcih, ki jih nikakor ne bo mogoče zajeti ob popisu bo treba dobiti, vsaj tiste, ki obstajajo na Skupnosti za zaposlovanje. CVETO PAVLIN Zaključena akcija 1000 delavcev — sodelavcev 344. Jani Klančar 345. Marko Žontar 346. Milenko Nikič 347. Alojz Polajnar 348. Rašo Jovanovič 2.231. Gregor Oblak 2.231. Edo Kragelj 2.232 Ivo Mahajnc 2.233 Adela Simon 2.234. Ludvik Rizmal 2.235 Josip Humek 2.236 Janko Štok 2.237 Marko Filač 2.238 Jože Lorenčič 2.239 Kristina Nose 2.240 Ludvik Rubeša 2.241 Jaka Klančar 2.242 Franc Senjur Številke pod katerimi so bila objavljena imena novih sodelavcev v Delavski enotnosti, pomenijo, da bodo le-ti dobili zaponke z znakom akcije s to številko. Svečana podelitev bo marca ali aprila v občini Ljubljana Moste-Polje. Na podelitev bomo povabili vse naše nove sodelavce, da bodo le-ti osebno prejeli zaponko s svojo številko, kajti vse zaponke so oštevilčene in zaradi tega predstavljajo posebno vrednost in priznanje. Podelitev priznanj bo združena s krajšo oceno obveščanja delavcev in poteka akcija na našem področju, s strokovnim delom (krajši seminar, ogled tiskarne, ustni časopis ipd.) in kratkim kulturnim programom skupin iz združenega dela. Prvih 52 priznanj v akciji 1.000 delavcev-sodelavcev je že podeljeno. Podelil jih je v Lenartu 20. februarja predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je simbol kladiva in svinčnika postal več kot samo prvotno zamišljen simbol akcije »Tisoč delavcev-sodelavcev«. Prav zato bo simbol kladiva in svinčnika ostal trajni simbol obveščanja v združenem delu. Ostal bo tudi v našem glasilu, saj ga bomo uporabljali še naprej za označevanje prispevkov novih sodelavcev, pa tudi za poudarjanje pomembnejših prispevkov. Kljub doseženim rezultatom v Sloveniji, pa tudi v Gradisu ugotavljamo, da ne smemo ostati na doseženem ter da imamo še dovolj »rezerve«, katere bomo uporabili za pomembne samoupravne teme, ki jih bo prinašalo delo in življenje, mimo katerih ne moremo in ne smemo. C. PAVLIN ^ *' . ki smo jo prevzeli skupaj z *lcem posla, IMP Ljubljana, da a,Vno le ze minil tisti avgustovski ban’*Co se je letalo dotaknilo piste' • adskega letališča, kjer nas je ,cakalo« nekaj čez 40 stopinj Vsj Ja’ za nas pravi šok, saj smo bili tak V javnem prvič v podnebju s j? 'asoko temperaturo. prj a začetku smo se pridno lotili IjiP^ljalnih del na postavitvi nase-te .Za. čez 200 ljudi, skupaj z mon-J112 tozd LIO Škofja Loka, ki kon«ene®a obstoječega, pa do-sts xne6a projekta, preselili nekaj Šklf ■ karak, nekaj pa jih pripeljali iz J Je Loke, ter jih tudi opremili, rak 3s ie tekel v zagnanem delu, ba-Prv6 S°^e sta*e> pričakovali smo tudi kra^ *P°jačanje« iz domovine. Ta-(ja je napočil 23. september. Ta 1 tlatn vcam /-»etui i/ 1a n<»nrt_ jet °° nam vsem ostal v zelo nepri-nem spominu, saj se je začela hov*13 mec* oašimi gostitelji in nji-1’ k° s°sedo, ki žal še vedno traja. doJrat se je tudi za nas začelo ob- jjje kakršnega si pred prihodom v . k nismo zamišljali niti v snu, saj m° vedeli kako bo naprej teklo Sam' ^e*°’ Pa tu(l* kako bomo mi .‘Potegnili« v tem trenutku. v ®v' so tekli v negotovosti nas n .**> zveze z domovino niso bile skiu.olj^e> družine so nam bile za- t^'iene prav tako kot mi, živci so 5? ze začeli odpovedovati. uupuvtuuvau. pr uat?' vel'kih motenj v prometu, stih rbi 'n organizaciji na sploh, ti-cj0 nekaj prvih dni nismo mogli kaj delati. S časom se je stanje zapori Umiriati’ 'n ker gre za drugo odnebje in tudi drugačen način ra-z . inja in doživljanja vojne, smo do tega, da nevarnosti le ni tako velike kot smo jo na začetku videli, posebej še odkar smo se preselili v naše naselje ob gradbišču. V tistih trenutkih smo se kljub okoliščinam, ki nam niso bile naklonjene zavedali, da moramo vztrajati in nadaljevati z delom, saj je pred nami bila obveza do Gradisa, pa tudi obveza do jugoslovanske skupnosti in stabilizacijskih prizadevanj. Ko pa se je iz domovine pojavila prva grupa novih sodelavcev, nam je vsem skupaj odleglo, vedeli smo, da bomo v stanju izpolniti to našo obvezo. Danes lahko ponosno ugotovimo, da smo dobro »zagrabili« za delo na gradbišču, rezultati so že postali vidni, delo je odprto na vseh koncih in ko bi vsa oprema in planirana delovna sila bolj ažurno prihajali od začetka, bi bili še boljši. No, v opravičilo, tokrat je res šlo za »višjo silo«. Tudi investitor in ostali udeleženci v gradnji so zadovoljni z nami. Dela izvajamo skupaj z IMP, na dohodkovnem principu. Tokrat ne gre za »kooperantski« odnos, ampak za skupen interes, da oboji delamo čim bolj racionalno, s čim manjšimi stroški. »Pravila igre« smo določili v skupnem Samoupravnem sporazumu o dohodkovnih odnosih, kjer smo precizirali kako in kaj hočemo, s skupno željo, da si na koncu del pošteno pogledamo v oči, sežemo v roko. Tako tudi pričakujemo, da bo do konca, mogoče tudi v bodoče na kakem drugem skupnem projektu v Iraku ali drugod. Dnevno delamo po 10 ur, za »vikend« imamo samo en dan. Tukaj je to petek, ko vi doma razmišljate o tem kako boste namazali smuči za sobotno in nedeljsko smučanje* ki si ga mi zaenkrat ne moremo privoščiti. s Ob petkih imamo na razpolago ves dan, ki ga vsak želi čim bolj koristno izrabiti. Nekaterim je bolj všeč ostati v naselju, drugi gredo v Bagdad, ki je oddaljen 60 km. Naš sindikalni odbor si prizadeva, da bi popestril naše prošte dneve. Organizira nam izlete, pa tudi nogometne tekme med »lahko« in »težko« kategorijo, so njegova skrb. Ob mladi janjetini, seveda. V planu imamo tudi obisk naših »sotrpinov« v Amari, in sicer takrat, ko si bomo nabrali dovolj »moči« za športna in »ostala« srečanja z njimi in njihovimi amarskimi specialitetami. Na gradbišču je zaživela tudi samouprava. Gradbiščni svet, ki ga sestavljajo predstavniki Gradisa in IMP, vestno in odgovorno rešuje vprašanja iz svoje pristojnosti. Izvršni odbor sindikata je že izdelal skupaj s svojimi komisijami program aktivnosti. Čuti se tudi delo ZK in mladincev. Le informiranost ni najboljša. Razdalja do domovine je le prevelika. Časopisi in pošta prihajajo zelo neredno, z veliko zamudo. Največkrat koristimo priložnostne »kurirske« zveze, ki nam nosijo pisma za družine ali prinašajo kakšen »svež« časopis ali revijo. Žal se kljub poskusom naše ambasade ažurnost pošte še ni izboljšala. Nestrpno pričakujemo tudi, da se nabavi TV z video-kasetami, ki bi nam krajšala proste ure po večerji, ko pa so naše družine tako daleč in nam je potrebno dosti papirja, da bi popisali vso našo stisko, melanholijo večernih ur in osamljenost. V takih trenutkih bi tudi najbolj »zoprno« oddajo naše TV sprejeli kot super-show, če.bi jo le lahko gledali. Kljub vsemu, razvedrila tudi brez TV ne zmanjka, saj imamo tudi lastno knjižnico (sicer še s skromnim knjižnim fondom) pa tudi kart in šahovnic so fantje prinesli zadosti s seboj. Za prehrano nam skrbi ekipa IMP-ja, ki doslej še ni razočarala, razen mogoče zaradi kake »kile preveč« pri posameznikih. Ko smo organizirano silvestrovali, nas je najbolj razveselila teleks-če-stitka Gradisa, v kateri smo dobili novo spodbudo za nadaljnje delo z željo, da naš prvi nastop v tem delu sveta ne bi bil tudi zadnji. Zato bomo vztrajali in si prizadevali še naprej, od vas vseh pa pričakujemo, da boste z enakimi željami prispevali svoj delež k temu skupnemu cilju. AUGUST POŽGAN $8$jj$gjgSS9K8 Del našega naselja s športnim igriščem Blagovni center Mercator bo letos končan Proti koncu gredo dela na grad- ter Embo in Agroobnovo v Ljublja-bišču blagovnega centra Mercator II ni. Prvotni rok za dograditev bla- B faza ki stoji na področju med Ka- govnega centra je bil 1. oktober mniško progo in Slovenčevo ulico, 1980, sedaj pa se-predvideva, da bo Skladiščni del blagovnega centra Mercator je dolg 214m in širok 84 metrov Del objekta v prvem in drugem nadstropju je zaprt, da se lahko izvajajo dela v notranjosti dograjen v poletnih mesecih letošnjega leta. Do zamude je prišlo zaradi spremembe projekta, kajti prvotno ni bila predvidena podkletitev celotnega objekta, temveč le tretjina le-tega. Po spremembi projekta je sedaj celoten objekt podkleten, to pa je zahtevalo precej dodatnega dela. Zaradi tega je tudi odpadla gradnja krožne rampe in parkirišča na strehi. Drugi razlog za zamudo je bilo pomanjkanje lastne delovne sile v lanskem letu in prekinitev pogodb z GG skupinami v mesecih, ki so najboljši za gradnjo (poletni meseci). Zaposlovanje GG skupin je prepovedoval zakon, svojih delavcev nismo imeli dovolj, tako da je v špici gradbenih del na gradbišču manjkalo 100 ljudi. Tretji razlog za zamudo tiči v pomanjkanju nekaterih gradbenih materialov, predvsem armature in cementa in nenazadnje je zamudo še povečala dolga in zelo hladna zima, kakršne gradbinci nismo bili vajeni nekaj zadnjih let, saj smo tudi po zimi skoraj normalno delali, letos pa to ni bilo mogoče. Pred letom dni je bila zgrajena discount trgovina, sedaj pa so vsa dela skoncentrirana na blagovni center, ki obsega glavni skladiščni objekt, nad katerim so v dveh nadstropjih pisarne, kuhinja z jedilnico, velika in mala sejna dvorana, na vrhu pa je strojnica. Klet je dolga 214 in široka 84 mc’ trov, ter bo imela 17.800 kvadrat®: ^ metrov skladiščnega ptostora. ^ kleti so hladilnice, različna skladi* . - ;ani' 1 k glavnem kot skladiščni prostor, *a iznaša površina pritličja kvadratnih metrov. Objekt ima tudi medetažo povr ča, avto servis, jedra z dvigali in » tarijami itd. Pritličje je dolgo 165 metrov in* ^ roko 72 metrov. Uporabljano bo' s ............. D šine 5.200 kvadratnih metro' $ Skupna površina skladiščnega pr°" § štora bo tako znašala 35.000 kva dratnih metrov. . j Nad pritličjem je v dveh etažah p>' , sarniški del s površino 1.700 kv* dratnih metrov, kakor tudi kuhinj3 . jedilnico, sejne dvorane, na vrhu P j je strojnica. # < Na objektu sedaj dela okoli 1 j delavcev tozda Ljubljana-okolio* kakor tudi delavci, ki postavljajo iti' stalacije in drugi obrtniki. Štev'1 zaposlenih se bo že v marcu povej3’ lo, saj bodo od takrat dela naprede vala s polno paro. Vrednost del po pogodbi zna* 421 milijonov dinarjev, vendar bjj zaradi že prej omenjenih dodati11 del in seveda večjih stroškov P°' trebno narediti dodatno pogodbo kateri bo določen tudi nov rok dokončanje gradnje. ^ CVETO PAVLIC _________________________________' Novice iz gradbeništva V STRUMICI NOVA TOVARNA SANITARNIH NAPRAV Z zakasnitvijo skoraj leto dni bo v kratkem začela s proizvodnjo nova tovarna za sanitarne naprave v Strumici. Kapaciteto nove tovarne »Makedonija« bo 50.000 ton finalnih proizvodov. Večji del potrebnih surovin je zagotovljen iz domačih virov. Poleg plasmaja na domačem tržišču bo del proizvodnje namenjen tudi izvozu. NOVA TOVARNA TUDI V KI-ČEVU Keramični kombinat »Vranešni-ca« iz Kičeva je začel graditi tovarno okrasne keramike, v katero bo vložil 47 mio din. Iz nove tovarne, v kateri bodo letno proizvedli 400 ton raznih keramičnih proizvodov, bo kar 80% proizvodnje namenjen za izvoz. Za proizvodnjo bodo v novi tovarni uporabljali izključno domače surovine. NAJVIŠJE GRADBIŠČE V EVROPI Na planini Mt. Cervina v juan' Švici se gradi nova planinska posti>' janka, tako da je to gradbišče sed3j najvišje V Evropi, saj se dela na vj šini 3.820 metrov. Gradnja je za Če*. 1977. leta in je sedaj y zaključni fa9. Do postojanke bo možen- dostw tudi z žičnico, ki bo dolga 3.835 m6' trov. DIJAMANTNA ŽAGA ZA REZANJE ASFALTA Dosedaj smo asfalt na cestah f*' zali največkrat z kompresorji. F. sedaj je avstrijska firma Švarov**3 uspela narediti novo dijamantn3 cirkularno žago s katero lahko izr6' že mo do 600 metrov asfalta na dati kar je desetkrat več kot s kompr6' sorji ali drugimi orodji. Z novo Žag6 so doseženi tudi precejšnji pri brati' ki, med ostalimi naj omenimo, ^ stroški obratovanja nove žage zn3' šžijo le 35 % stroškov obrštovd^J. kompresorja. Keramika v arhitekturi mf’ tn! in pm° na razstavi keramike Aljoše ,.j t • “razda Sotlerja v avli Gradisa v h;[u?'Jani Bežen pogled po razstav-anl' Predmetih nam pove marsi- 1 ^ ki a eramika je prvi umetni material, 0 ■ , ga Je ustvaril človek. Prve najdbe sj š®8aJ° v čas 5000 let pred našim ™ kov em Nareiena je 'z zemlje, oblina 8n,a s Pomočjo vode in posušena 'vr' v Zraku> trdnost in trajnost pa dobi °V soh® kU" ^a^ko pa rečemo, da je vse r° šoi °.ne možnosti za razvoj odkrilo va- se|e 20. stoletje. in e^amika, je material preteklosti $ Mi pos,aia ia* ^ v$akdanjem življenju se bolj p* . edamo gradbene keramike, kot . čic0*56*13, sanitarna keramika, ploš-3 rah Za t**3laganje, zavedamo se upo-fa' i "e keramike v gospodinjstvu, od •f sr,,|Ca jSk'h izdelkov, ognjevarne po-' ° lan 6 judilnlh priborov in porce--a' v a’ zavedamo se okrasne kerami-1°' deii.raZ*'^ne vaze in dekorativni iz-nio *’ manj P3 smo pozorni na teh-5 J in "“keramiko, to je laboratorijska d? Un “ktrokeramika, keramika, ki se 1lJ en/ah,.ia v • elektroniki, jedrski >0- rgetiki do raketne tehnike itd. 3 V lini Sn°Vna surovina so gline in koa-(ja z različnimi dodatki, kar pomeni, . aliJC osn?vna surovina lahko glina, l*' pQ Pa tudi masa, ki je zmes surovin. j p ^ključnem procesu žganja je z°rna, ali pa postane kamenina. ^STIČNO GRADBENO MI-y ^ArSTVO veV ^udenicama, nedaleč od Crik-$ Vj,ni?e dela edina tovarna v Jugosla-pr. Iil Proizvaja izdelke plastičnega lal n,, “enega mizarstva. V tovarni W t,,.n° naredijo 15.000 oken, toliko il* ,i. * notranjih vrat, 3.000 balkon-V' So‘u vrat in 8.000 rolet. Vsi izdelki ; narejeni iz plastične mase v kateri e osnovna sestavina polivinilklorid. B- v 10 ki |0 v\ D' V \° V 11 y\ \* jfAPONSKEM°NČNIH NASEUj ^ dan°tr-^e P° energiji so iz dneva v b0n Ve“je, le-te pa je vse manj. Zato p0 s°nčna energija postajala vse jo Tembnejši vir preskrbe z energi-s0 * e8a se zavedamo vsi, največ pa Pon 1tem Področju naredili na Ja-seij3 em. Tam so zgradili že cela na-sony ki se ogrevajo s pomočjo da|e?c energije. Šli so celo tako Polet’ da sončno energijo v vročih jev dnevih uporabljajo za ohla-st "nJe stanovanjskih hiš. Tak si-zbib *3'r “ondition* deluje bre- in njene možnosti Sem spada tudi sinter-keramika, ki ni prozorna in ne vpija vode. Z glazuro pa tudi pri porozni keramiki dosežemo ne propustnost. Barvno je manj bogata in čim višja je temperatura, bolj smo navezani na zemeljske barvne tone. Žganje nad 140 stopinj Celzija. Osnovne surovine niso gline, ampak oksidi. Sem spada vsa tehnična keramika. To je področje, kjer je nujna povezava z znanostjo. Omejili bi se na keramiko žgano od 1150 stopinj Celzija do 1400 stopinj Celzija in sicer na SINTER-KE-RAMIKO uporabno v arhitekturi. Z odgovarjajočo maso in glazuro ima keramika pri tej temperaturi izjemne kvalitete in sicer: odpornost proti vremenskim vplivom, odpornost do —50 stopinj Celzija, trdnost, izolacijske kvalitete in ni občutljiva za poškodbe, ki jih povzroča onesnaževanje. Vsi drugi materiali potrebujejo obnavljanje, nego in zaščito. Minimalna je tudi občutljivost za mehanske poškodbe. Izjemno primerna je za humanizacijo prostorov in okolja. Zaradi pomanjkanja te vrste keramike, je keramika v arhitekturo še vedno premalo vključena in razen za oblaganje tal in sten še vedno vezana na uvoz. Ker pa se pri opremi in gradnji objektov, vedno bolj uporabljajo serijski elementi, je keramika v tej kategoriji kvalitete in zaradi ročnega oblikovanja, zaradi svoje individualnosti in enkratnosti, zaradi vsestranskih ustvarjalnih možnosti nenadomestljiva pri humanizaciji objektov. Za individualno oblikovanje prostorov v javnih objektih so plošče za oblaganje sten, reliefi, dekorativne velike plošče v kombinaciji s ploščicami proizvajanimi v industriji, samostojne skulpture, predelne dekorativne stene in unikatna uporabna keramika. To in še marsikaj koristnega si je vredno ogledati na sami, sicer skromni ali vsebinsko bogati, razstavi v Gradisu. Kako izdelke koristno uporabiti pri sami gradnji objektov pa bodo povedali naši strokovnjaki. Razstavljalcem pa naše iskrene čestitke. LOJZE CEPUŠ DROBNE VESTI LJUBLJANA: Na Visoki ekonomski šoli v Mariboru so nedavno diplomirali: ing. Janez Kuštrin, ing. Albert Praprotnik ter ing. Franc Zupančič in si s tem pridobili nazive diplomirani ekonomisti tehnične smeri. Čestitamo. LJUBLJANA: Odbor za načrtovanje in notranjo delitev je sprejel sklep, da mora dati k novosprejetim delavcem za delovno skupnost, če se delavca kadruje izven delovne organizacije, soglasje konferenca direktorjev. Rezerve je iskati znotraj Gradisa. (Opomba: sicer dober sklep, vendar premalo elastičen.) LJUBLJANA: APS je izdelala analizo osebnih dohodkov za leto 1981. V letu ! 981 je znašal poprečni osebni dohodek 8.133 din na mesec, ali neto OD na uro 43,54 din. Dohodki na mesec znašajo 1.728 (lani 1.517 din) in predstavljajo 17,5 % osebnih prejemkov. Življenjski stroški so se v letu 1980 povečali za 29,8 %. S tem so se realni osebni dohodki, kot tudi osebni prejemki znižali za mesečni 12,2%. Povprečni presežek nad osnovnimi OD skupaj je znašal 22,9%. Ročni delavci imajo 21,7%, umski ■ delavci pa 23 % povprečnega pre-sc/kn PTUJ: Restrikcije že vplivajo na zaposlovanje. Pomanjkanje dela že čutijo delavci v Ptuju. Nekaj so jih poslali na dopuste, del delavcev bodo začasno zaposlili v TOZD Celje. Prav tako bodo učenci, ki so končali šolanje, poslani na dopust. LJUBLJANA: V SPO je bilo v letu 1980 prijavljenih 23 disciplinskih prekrškov. Z ozirom na število zaposlenih kar precej. SARAJEVO: Delovna organizacija UNIŠ Turist Sarajevo sporoča, da so pripravljeni prevzeti prevoze delavcev iz Ljubljane v Bosni po ceni 28.00 din za km za 45-50 avtobus (telefon 28-052). CELJE: V Celju bodo slovesno proslavili 150-letnico rojstva Frana Levstika. Organizirana bo razstava o delu in življenju Frana Levstika, razstava in ilustracije Levstikovih del — avtor Lojze Perko, izvedeno predavanje ter organizirana ekskurzija v njegov rojstni kraj Velike Tašče. Predsednik DS TOZD Frankfurt Bruno Pajnik Med 17. in 18. uro se delavci iz daljnjih in bližnjih delovišč, drug za drugim vračajo v začasna prebivališča v Griesheimu. Okusna večerja, ki je za marsikoga istočasno tudi kosilo, jih že čaka v lepi, novo urejeni kuhinji. Večerjajo po sobah. Po večerji še malo klepeta o dnevnih do-hodkih. Drugi čitajo časopise in poslušajo poročila, tretji pišejo pisma, tako se vezi med svojimi najdražjimi nikoli ne pretrgajo. Vsak si pač na ta ali oni način skuša vsaj v sobi ustvariti košček domačnosti, ki jo v tujini tako pogreša. Med 21 in 22 uro luči po sobah počasi ugašajo, kajti jutri jih čaka spet nov naporen delovni dan. Ohranjevanje vezi naših delavcev in njihovih družin, vezi med matičnim podjetjem Gradisa in domovino, je brezdvoma glavna naloga naše začrtane politike, ki je zapisana tudi vGN 1981. To so istočasno tudi cilji in naloge Konference sindikata Gradisa, ki stremi za tem, da bi bilo našim delavcem zaposlenim v tujini Predsednik DOS Hasan Bajne čim lepše in udobnejše, istočasno pa je tudi obveza da delavci, ki se bodo postopno vračali v domovino dobijo ustrezno zaposlitev. K temu spada tudi pospešitev sistema nagrajevanja po učinku dela, kar je dodatna vzpodbuda za vračanje delavcev. Nekateri izmed delavcev so si v tujini pridobili dodatna znanja, kar nam bo doma še kako koristilo. 21. seja DS v Griessheimu Kot celotno družbeno življenje se tudi vse seje in sestanki odvijajo v večernih urah. Tako sem zvečer prisostvoval seji delavskega sveta delovnih ljudi. Sejo je vodil predsednik DS Bruno Pajnik. Poleg izvoljenih delegatov sta seji prisostvovala tudi sekretar ZK in predsednik osnovne organizacije sindikata. Udeležba je bila polnoštevilna. Zbrani delegati iz posameznih de- Večer med našiiidelavci v Frankfun Goethe schule v New Isenburgu lovišč, večina že prekaljenih samoupravi jalcev, na konkretni življenjski praksi v tujini, nadaljuje in utrjuje naš samoupravni sistem. Res, da delavski svet deluje v težjih in specifičnih oblikah samoupravljanja, se v svojem bistvu ne oddaljuje od osnovnih načel naše samoupravne družbe. Zato je povsem naravno in razumljivo, da delavci postavljajo vprašanja obstoja TOZD, pa naj si bo to doma ali v tujini. V okviru tega je tekla razprava, kot tudi o nalogah in prevzemu del v letu 1981. Svetovna gospodarska gibanja trkajo na vrata » Detaširanih enot« in borba za prevzem večjih del je tudi v Nemčiji vse ostrejša. Delo dobi tisti, ki je boljši, hitrejši kvalitetnejši, in cenejši. Da, znajo naši delavci dobro in kvalitetno delati so to že neštetokrat dokazali, potrjujejo pa tudi številne pohvale delodajalcev in investitorjev. Perspektive sicer niso rožnate, niso pa kritične. V č^su 17 letnega’ dela v Nemčiji smo prebrodili že dve gospodarski krizi in upamo, da bomo še tretjo, je na seji dejal direktor enote Jože Gašperšič. Zgradili smo že vrsto lepih objektov. Danes gradimo dve še V Isenburgu, Dom medicinskih sester v Heiliger Gei-stu, stanovanjsko neselje v Goldsteinu in drugje. Razpravljali so tudi o dodeljevanju stanovanjskih kreditov, sprejeli plan delovnega časa in plan dopustov za leto 1981 ter se dogovorili o postopnem vračanju posameznikov v domovino. Čeprav je seja trajala pozno v noč je iz razprave vela želja po večji povezavi z domovino in boljšem obveščanju, zlasti pa več kulturne in rekreacijske dejavnosti, nadvse bi želeli da v Frankfurtu organiziramo kulturni večer in predvajamo film Gradisovih 35 let. Dobili smo novo menzo in kuharja Kdor čaka dočaka, je dejal Aziz Geržič doma iz Bosanske Krupe. Nikoli se nismo veliko pritoževali čez hrano, toda danes ko imamo na novo urejeno menzo in novega kuharja je hrana še mnogo boljša in okusnejša. Za ureditev menze so združili lastna sredstva, del sredstev pa je prispeval glavni partner Filip Holz-nan. Tu moram omeniti, da poleg Jugoslovanov v naselju stanujejo še Turki, Italijani, Poljaki in -drugi narodi, toda najlepšo in najbolj urejeno khhinjo imajo Gradisovi delavci. Naši delavci spadajo med najboljše in najbolj disciplinirane delavce v celotnem naselju. To pa zasluži posebno pohvalo. Iz raz- govora z Antonom Tomažičem, ki je denar zelo pazim. Doma gradim hišo bil lansko leto zaposlen kot glavni in dokončati jo moram, kuhar v počitniškem domu v Ankaranu smo zvedeli, da je z ureditvijo Jusuf Ičanovič jc mlajši Gradiso-kuhinje zelo zadovoljen. Manjka vec. V Nemčiji ježe tri leta. Medtem mu še nekaj posode in ostalega ku- se je naučil nemško in dostikrat na-hinjskega pribora toda če so rekli stopa kot tolmač. Domov gre vsake »A« bodo tudi »B«, je nasmejamo 3 mesece, kar pomeni štirikrat na odgovoril tovariš Tomažič. Ob tem leto. Malokdaj in vendar dovolj, da moran)° omeniti, da ostane v kuhi- si je v tem času zgradil hišo in si nji še tov. Klinc, ki je 12 let, pod ustvaril lasten dom. Doma ima ženo dosti težjimi pogoji uspešno kuhal in 4 otroke. Ko si bo prislužil še avto, za naše delavce. se bo z veseljem vrnil v domovino. Jedilnik sestavljata za 15 dni v na- prej. Pa poglejmo kaj bo jutri za kosilo: Goveja juha z ribano kašo, kuhana govedina, pikantna omaka, hren, pražen krompir, solata. Jedilni list se v 15 dneh niti enkrat ne ponovi. Torej izbira je dokaj pestra in prav je tako. Soba veteranov Soba 713 ali lahko bi rekli soba starih veteranov: Derviš Sivič, Jusuf Ičanovič in Stojan Dordževič. Derviš in Jusuf sta iz Bosanske Krupe, Stojan pa je doma iz Prokoplja v Srbiji. Vsi so tu našli skupen dom. Združile so jih iste naloge in cilji. Značilno za njih je, da nihče izmed njih ne kadi in ne pije. Vsi trije pa so prijetni sogovorniki. Res, spadam že med veterane Gradisa, je začel pripovedovati Derviš Sivič. V tujino sem šel s ciljem da si končno kupim stanovanje, kajti naveličal sem se življenja po barakah. Moram reči, da sem z velikim trudom in dostikrat tudi samoo-drekanjem to že dosegel. V Ljubljani sem kupil etažno stanovanje. Tako smo si z ženo in tremi otroci že uredili lep dom. Kupil sem že garažo, manjka mi samo še avto — tega pa bo potrebno še prislužiti. No dobro leto ali dve pa bo tudi ta pri hiši. Seveda, če bo tam za nas še dovolj dela, je še pristavil. Začetek je bil težak. Največji problem je nepoznavanje jezika, zlasti če opravljaš bolj ali manj samostojno delo. Posledica tega čutijo delavci na svoji koži. Delovodja mu ne more dati navodila, pa tudi ne razumemo raznih informacij in navodil. Danes je že boljša, kajti za silo se že znam sporazumeti in to mi pri mojem delu zelo koristi. Tudi Stojan ©ordevič je podobnega mišljenja. Doživiš dosti grenkih ur ali vseeno se kar dobro počutim, zlasti v pogledu zaslužka. Delati je treba, če ne delaš si kaj hitro na črni listi. Življenje je tu neusmiljeno. Samo marka ima veljavo, dokler jo imaš si spoštovan, ko je več nimaš se nihče ne zmeni zate. Na V tujini imamo vsak svoje določene želje in cilje, ki jih lahko le z velikim trudom in močno voljo dosežeš, je zaključil razgovor tovariš Jusuf. Za uveljavljanje samoupravnih odnosov V tujini nismo pozabili nalog sindikata, pravi predsednik Osnovne organizacije sindikata Hasan Baj-rič. Delamo kot v domovini, le da so naši sestanki ob večernih urah, pa tudi manj jih imamo. V ospredju našega dela je borba za samoupravne odnose. Vso skrb posvečamo delavcem in skrbimo za njihove najbistvenejše življenjske koristi ter za kulturno rekreacijsko dejavnost. Pomagamo pri izvajanju Anton Tomažič Član delavskega sveta Anton Šalamon konkretnih nalog. Sodelovali smo pri obnovi kuhinje, organizirali smo več izletov, bili smo v Parizu, na Ho-lanskem, kupili smo šahe, sodelovali pri nakupu televizorjev itd. Sobe so čiste in vzorno urejene. V njih spimo v troje. Zajtrk si kuhamo sami (če pa malo zaspiš, ostaneš brez zajtrka). Za hrano v naši menzi plačamo 3 DM na dan, topli obrok pa nas stane 1,70 do 2DM. Drug drugemu pomagamo le tako nam čas hitro teče naprej. Delamo pd 8 ur dnevno, če je potrebno tudi več. Smatram, da smo aktivni na vseh področjih. Pravice in dolžnosti so zapisane v samoupravnem sporazumu Ta dan se je v Frankfurtu sestala tudi komisija za usklajevanje novega samoupravnega sporazuma o pravicah in dolžnostih delavcev v delovni enoti Frankfurt. Izid dokaj dolge in burne razprave povzemamo le nekaj bistenih značilnosti. V prvih poglavjih je navedena organizacija delovne enote in naloge delavcev, ki se delijo na tehnično operativne naloge ter na finančno materialno poslovanje ter splošne in kadrovske zadeve. Celotno koordiniranje dela v zvezi s kadrovanjem v tujini je prevzela KSS DO, ki bo skrbela tudi za urejanje dokumentacije, za prevoze v tujino ter za zagotavljanje pravic delavcev in njihovim družinskim članom. V drugem delu opisane pravice in dolžnosti delavcev, glede delovnega časa, odmora, letnih dopustov in odsotnosti z dela. Našteti so tudi prazniki v ZRN. Neplačane dopuste pa odobri svet enote na predlog direktorja. Neplačani dopusti se ne morejo koristiti v času od 1. maja do 1. oktobra. Tretji del obsega poglavja o osebnih dohodkih, nadomestila in ostalih dodatkih. Osnove in merila so usklajena v okviru tarifnih dogovorov veljavnih v ZR Nemčiji. Vi- Derviš Sivič Drago Dragič: »Uspešno se vključu- jemo v proces dela in samoupravljanja« šina osebnega dohodka za poslovni uspeh, je izražena v odstotkih odvisno od deleža ostanka dohodka (dobička) v realizaciji delovne enote. Delavcu pripada tudi osebni dohodek za minulo delo v odvisnosti od delovne dobe in stalnosti v Gradisu. Osebni dohodek pripada delavcu tudi za čas bolezni ter rednega in izrednega plačanega dopusta, vendar načeloma največ do 7 dni. Delavcu, ki opravlja delo v izredno teških pogojih pripada dodatek v višini, ki je določen z nemškimi predpisi. Isto velja tudi za nadomestilo OD za čas, ko se zaradi slabega vremena ne da delati. Za prihod na delo in iz dela ima delavec pravico do nadomestila v višini 5.00 DM na dan, kadar dela najmanj 8 ur dnevno. Na deloviščih kjer ni organiziranega toplega obroka, pripada delavcu dodatek od 3-6 DM na dan. Višino določi svet enote na predlog direktorja. Delavci delovne enote imajo organizirano brezplačno stanovanje v delavskem naselju. Dnevnice in povračilo potnih stroškov so usklajene z nemškimi predpisi. Delovna razmerja v TOZD urejuje komisija za delovna razmerja, ki se izvoli iz vrst delovne enote. Komisija odloča o prerazporeditvi delavcev, odobrava izredne dopuste, obravnava kršitve delovne obveznosti in opravlja vse zadeve, ki se tičejo delovnih razmer. Skratka komisiji dela ne bo zmanjkalo. Čeprav pozno v noč nam je dan v Frankfurtu hitro minil. Marsikaj koristnega smo videli in slišali. V vsakem primeru pa lahko delavcem in poslovodnim organom za dosežene uspehe samo čestitamo. Lojze Cepuš Gradimo novo stanovanjsko naselje v Goldsteinu pri Frankfurtu Iz privrednog pregleda Nova fabrika gradjevinske opreme Gradisov OOUR Metalni pogoni gradi fabriku gradevinske opreme i mašina. Reč je o proširenju kapaciteta postoječeg programa s tim da se proizvodni proces uvodi savremena tehnologija. Proizvodni program nove fabrike, kratko rečeno, obuh-vata opremu za pripremu, transport i ugradnju betona. Cela investicija je prema predra-čunskoj vrednosti 556 miliona dina-ra, a realizovače se vlastitim sred-stvima OOUR-a Metalni pogoni udruženim sredstvima svih 18 OOUR-a GRADISA i spoljnih suu-lagača. Njihovo učešče 62 odsto, a krediti banke samo 3 8 odsto. Spolj ni suulagači ulažu 20 dosto. Vredno je spomenuti da je po oceni bankara ovaj investicioni elaborat jedan 'od najboljih, jer sadrži sve elemente koje nalaže ovogodiš-nji i srednjeročni stabiliziacioni program razvoja. Taj program je isto-vremeno usaglašen sa gradevinar-stvom i mašinogradnjom Slovenije. GRADNJA PO ETAPAMA Ovaj projekt omogučava da se nova fabrika gradi po etapama. U prvo j fazi izgradiče se na 12.500 kvadratnih metara proizvodne površine, a redovna proizvodnja še planira 1982. godine. Prva etapa predstavlja zaokru-ženu tehnološku celinu i obečava da če fizički obim proizvodnje biti prema postoječim kapacitetima povečan 2,4 puta. Do sada GRADIS sa ovom proizvodnjom nije mogao da pokrije sve potrebe tržišta. Njegov udeo do sada sa ovom proizvodnjom na jugoslovenskom tržištu dostiže 41 odsto. Medutim, i sa novom fa-brikom njegov udeo biče približno isti zbog toga što če se nešto proširiti proizvodni program odnosno računa i masina se sa novim proizvodima i novim pri-stupima. Sem toga porast proizvodnje u novoj fabrici obečava več pla-sman u inostrano tržišče, jer to zahteva kompletiranje ponudbe GRADISA. Upravo s tim proizvodnjom GRADIS želi da sačuva svoj prestiž na svetskom tržištu. Zapra-vo, u sklopu te politike razvoja još više se akcentuje ova proizvodnja. ORGANSKA RAST FABRIKE I DUGOROČNI PERSPEKTIVE Svi idejni projekti su več tako izradeni da odgovaraju konačnoj fazi nove fabrike koja če da se pro-širi na površini od 28.000 kvadratnih metara. Znači da če u konačnoj fazi proizvodnja biti znatno veča u poredenju sa završetkom prve etape. Kad je reč o novom programu vredno je spomenuti da če se posebna pažnja pokloniti elektronici i automatizaciji u gradevinarstvu. U sklopu prve etape planira se i razvojno tehnološki center čiji je prioritetni zadatak da se postoječa tehnologija popuni i uvodi nova, sa istovremenim razvojem pripadajuče opreme. To je i osnovni cilj ovog centra da se na jednom mestu okupe stručne snage kojima če se pružiti uslovi za njihov rad. Ova investicija ulazi u srednjeročni plan razvoja Ljubljane, odnosno njene industrije. GRADIS poklanja veliku pažnju saradnji sa ostalim proizvodačima gradjevinske opreme i mašina u formiranju zajedničke ponude i or-ganizovang nastupa na domačem i inostranom tržištu. To je sa aspekta prodaje, a što se tiče proizvodnje dolazi do sve večeg izražaja podela rada i veče tehnološka specializaci-. ja. Zapravo, več sada ova podela Polovica stebrov in primarcev je že postavljena rada se ne odvija samo u uskim re-publičkim granicama, več na čitavoj teritoriju Jugoslavije. Vredno je naglasiti- da jugoslo-venski proizvodači koje grade u ino-stranstvu plasiraju opremu GRADISA iz ovog programa. U svojoj izvoznoj politici GRADIS daje veliki akcenat na državama u razvoju. Nastojače da se gradevinska tehno- logija povezuje sa pripadajučim opremom i mašinama. Kad je reč o postavljanju proizvodnih jedinica na tržištu nesvrstanih nastojače da se razvije vlastita proizvodnja jednog dela gradevinske opreme i mašina čime če se obezbediti stalna prisut-nost GRADISA na tim tržištima. A. JOVANOVIČ Stvaralaštvo pod udarom neradnika 16. februarja smo fotografirali še zadnje izkope za izdelavo temeljev za stebre nove tovarne gradbene opreme v mošcanski industrijski coni MP-3 Pozitivan odnos koji* u našem društvu vlada prema stvaralaštvu izraz je, pre svega, osečanja da je ova delatnost potrebna, a znatno manje ekonomske zainteresovano-sti organizacija udruženog rada da razvijaju sopstvenu tehnologijo. Uz ovaj zaključak, na nedavnoj sednici Saveznog koordinacionog odbora za stvaralaštvo izneta je i ocena da su upravo zbog toga napori koji se čine znatno veči od konkretnih rezultata. Aktivnost je i dalje pretežno na nivou društvenog organizovanja, dok je u udruženom radu i dalje mnogo problema i otpora kojima više pažnje treba posvetiti i u pri-premama za Treči kongres samou-pravljača Jugoslavije. Ista pitanja zapravo se postavljajo več nekoliko godina i ako je evidentiranih pronalazaka i drugih korisnih unapredjenja sve više, kao i aktiva pronalazača u organizacijama udruženog rada, u planiranju se inven-tivnoj delatnosti posvečuje sasvim malo pažnje, a nagradjivanje prona-lazaža verovatno je najbolnija tačka u ovoj oblasti. Naknade novatorima često se isplačuju kao honorari što, kao i limitiranje nagrada, nije u skladu s načelima Ustava i ZUR-a o radnom doprinosu kao jednimom osnovu za sticanje dohotka. Neshvatljivo je, na primer, da mlad čovek dobije stan čim dodje u neku dobrostoječu organizacijo, ili institucijo, rekao je Mika Špiljak, dok se radnicima pronalazačima osporava pravo na nagradu čak i u slučajevima milionskih ušteda. Na sednici je iznet primer sa Kosova gde se u pojedinim kolektivima na pronalazače vrši pritisak da se odre-knu nagrade pod parolom stabilizacije. Radnik koji je to odbio, isteran je s posla i sada vodi spor pred sudom udruženog rada. Ušteda je, inače, 18 milijona, a trebalo je da radnik dobije 230 hiljada dinara. Priča o odricanju od nagrada ima stoga krajnje negativan prizvuk. Mika Špiljak je tu pojavu okarakte-risao kao posledicu pritiska primitivizma, nerada i javašluka, odnosno kao najnekonstruktivniji pristop do-slednoj raspodeli prema radu. Zašto bi neko odbio zasluženo nagradu, zapitao se Mika Špiljak, napomi-njuči da se još nikad niko nije odre-kao nezasluženog ličnog dohotka. S Nadaljevanje na 15. str. Savez komunista o sebi Pored razmatranja osnovnih pita-Ja daljeg razvoja našeg društve-°'Političkog i ekonomskog razvo-’n“ XII kongresu Saveza Komuni-a Jugoslavije dužna pažnja biče Posvečena i analizi stanja u samom avezu komunista. Ali, i ovog puta, a° i mnogo puta dosad, svoju ulogu ^Zadatke Savez komunista če sagle-a,i, pre svega, sa stanovišta ostvari-anja svoje vodeče idejno-političke 'oge u borbi za afirmaciju odluču-Lce uloge radničke klase u društvu. nyU8'm rečima, biče potrebno oce-'V »oliko je Savez komunista ospo-j Jen da u složenim uslovima druš-Jeno-ekonomskog i političkog si-ema socijalističkog samoupravi ja-Ja uspešno, pravovremeno, na Ptavi način i pravim sredstvima ^varuje svoju vodeču idejno-poli- Kao i u mnogim partijskim doku-^otnima dosad, i u »Predlogu “snovnih elemenata za pripremu oncepta idejno-političke sadržine i °auina pripremanja XII kongresa Nadaljevanje s 14. strani tim u vezi, on je istakao da se sve subjektivne snage moraju angažo-Vat> na slamanju takvih i sličnih ot-P°ra, jer su stvaralaštvo i razvoj sop-s’vene tehnologije pitanja strategij-sltog značaja. Zato se više pažnje “tora posvetiti sprovodenju Druš-’venog dogovora o razvoju stvara-taštva, kao i donošenju i sprovodje-niu novog Zakona o patentima i tehničkim unapredjenjima koji če na kvalitetno nov način regulisati “slove za uspostavljanje samoupravnih odnosa u koriščenju tehno-°gije. V. R. SKJ« naglašava se potreba jačanja osnovne organizacije SK i njenog osposobljavanja za samostalno i aktivno delovanje u sopstvenoj sredini i šire. Več sada se zna da je bitan uslov za ostvarivanje ovog zadatka izvesna promena dosadašnjeg načina rada osnovnih organizacija. Zahteva se' veča prisutnost živog i neposrednog komuniciranja članstva, organizacija i organa SK, dalja demokratizacija kadrovske politike, itd. Kada se govori o promeni načina rada onda se, pre švega, misli na često prisutnu »papirnatu komuni-kaciju« organa SK sa članstvom u osnovnim organizacijama SK. Osnovna pretpostavka uspešni jeg i efikasnijeg ostvarivanja uloge Saveza komunista je, kao što je poznalo, izgradnja i učvrščenje njegovog jedinstva na principima demokrat-skog centralizma, neposredne povezanosti s radničkom klasom idrugim radnim ljudima i ostvarivanje njegove kohezione uloge u društvu. Savez komunista je, naime, davno napustio politiku komandovanja i svoju snagu i uspehe uvek ocenjivao prema postignutim društvenim re-zultatima. Ravnopravni dijalozi i borba za svoju politiku snagom ar-gumenata postala je svakodnevna praksa Saveza komunista. To, naravno, ne znači da je Partija uvek i u svemu bila dovoljno uspešna, da je učinila maksimum što se moglo učiniti. Jedan od razloga je sigurno i taj što je u odredjenim pe-riodima zatajila i kritika i samokritika. Upravo zbog toga, u pripremlje-nim materijalima se naglašava potreba jačanja demokratskih odnosa, kritike i samokritike u životu osnovnih organizacija i organa Saveza komunista. Ovakvom kursu, bež su-mnje, doprineče i stalno unapredji-vanje kolektivnog rada i odgovornosti, živ, svakodnevni i neposredni kontakt organa SK sa članstvom, aktivno angažovanje komunista i osnovnih organizacija u izgradjiva-nju i ostvarivanju politike Saveza komunista. Time če se doprineti, kako se ističe, izgradnji novog kvaliteta političkog života u SKJ na osnovama razvoja dalje demokratizacije odnosa u njemu. Ako se več govori o odrednjenoj neaktivnosti pojedinih članova Saveza komunista, pa i osnovnih organizacija, onda je logičan zaključak da če XII kongres SKJ morati oceniti uzroke takvog stanja. Stoji pitanje razloga neaktivnosti dela komunista u borbi za realizaciju zauzetih stavova, njihovog nedovoljnog an-gažovanja za rešavanje životnih 'problema radničke klase u udruže-nom radu, zalim nesnalaženja, ne- dovoljne inicijativnosti i.nerazume-vanja u primeni raznovrsnih oblika idejno-političkog delovanja u radnim i složenim organizacijama udru-ženog rada, mesnim zajednicatna j šire. »Treba očekivati i tražiti od komunista, osnovnih organizacija SK u osnovnim organizacijam udru-ženog rada, mesnim zajednicama ‘i opštinskim konferencijama i kortli-tetima da ispolje veču inicijativu u traženju i primeni različitih akctonih oblika i metoda rada« — kaže se u Predlogu. I na predstoječem kongresu, kao1! na svim dosadašnjim, punu pažnjti Saveza komunista zaokupiče pitanje jačanja njegove radničko-klašhe osnove, borba za jačanje revoluciL narog lika i ugleda člana Saveza'komunista, borba protiv oportunizma, etatističkog, birokratskog i liberali-stičkog ponašanja, tehnokratizma i drugih negativnih pojava u društvu". D. Majstrovič Cena stana mora biti javna O stambenoj politici i izgradnji banova* se vrlo često govori, donose “mogobrojni zaključci i stavovi, pa, ‘Pak, to je oblast u kojoj još mnoge stvari nisu raščiščene, u kojoj znatno postaje razvoj samoupravnih druš-tveno-ekonomskih odnosa. Novi srednjeročni plan je prilika da se ja-$n*je definišu ciljevi, ali, pre svega, na osnovu realnih mogučnosti pri-V|"ede. Ne sme se dogoditi da nam P'an bude više izraz želja, a manje Pezultat stvarne ekonomske situacije. Polazeči od ovakvog stava, na sednici Sekcije SK SSRNJ za ošta pi-jpnja standarda u društvu i Odbora Predsedništva SK SSRNJ za stam-“enu izgradnji!, naglašeno je da Srednj6ročhi plan stambene izgrad- nje mora polaziti od planova organizacija udruženog rada. Opredelje-nje da se sredstva za izgradnju stanova izdvajaju iz čistog dohotka smanjiče ukupnu sumu sredstava za tu svrhu, otprilike, za jednu četvrti-nu. Taj »manjak« bi se mogao nadoknaditi večim ličnim učeščem. Ali, politikom kakva je danas to je teško ostvariti. Naime, i pored zalaganja za individualnu gradnju, ili »otkupljivanje« stanarskog prava još nema dovoljno stimulativnih mera koje bi takve zaključke pretakali u praksu. Stambena izgradnja ne bi smela da bude obuhvačena postoječim restriktivnim rneramd U oblasti investicija. Trebalo bi u načrtu trsdnj,.- ročnog plana uneti obavezu da se neče greduzimati takve mere tekuče ekonomske politike koje če uspora-vati.stambenu izgradnju. Trebalo bi predvideti takodje, i izvesne olak-šice za uvoz nekih materijala, naj-kritičnijih za gradjevinarstvo, i isto tako u graditi ograničenja izvoza za neke takve materijale. Javlja se i mišljenje da bi poslovne banke trebalo da ima ju posebne poslovne jedinice za stambenu izgradnju. Cena stana, smatraju u SSRNJ, mora biti javna, jer to je danas »vreča u ko ju se sve baca«. A poznate je da su cene kvadratni ' metra stana i zarade ličnih !!» ,. teskdfi’‘ti 1 da i i dalje povečava Ima problema i u komunalnoj de latnosti, posebno o teškočama oko uredjivanja zemljišta, pogr.ešndj praksi da se stanovi grade samo u ve7 likim centrima, itd. Manje-više SVe su to več poznate stvari i one ^e bjti ponavljane sve dotle dok u ovoj oblasti zaista ne zažive pravi samou; pravni uvuštveno-ekonomski odnosi. Naravno, i u smislu formiranja novih institucija, več.novih i drugam čijih ponašanja. Ali, da bi se ujedini-li, kao što je poznalo, neophodno je da se stvari rasčiste, da svgko utvrdi i ostvaruje svoj deo obaveza i eijgo* vernosti deklaracije * ‘'•tavovi, cfit-kak. . reče pomoči. Neophodno je. d svemu torne polaziti od udruženog rada, od njegovih potreba i mogučnosti. • Veči ukupni dohodak društva Reč stabilizacija prisutna je u svim našim razgovorima — u kolektivu, mesnoj zajednici, u kuči, delegatskim skupštinama, u društveno-političkim organizacijama. Taj društveno—ekonomski pojam naše sveukupne orijentacije na kvalitativno privredjivanje, veči ukupan dohodak društva i sve viši stepen samoupravnog organizovanja sadrži niz zadataka čije rešavanje treba da doprinese izlazu iz sadašnje nepo-voljne strukture naše privrede, ne-stašice pojedinih sirovina, kao i te-škoča prouzrokovanih delom poli-tičkom i ekonomskom krizom u svetu. A ti zadaci su, pre svega, od značaja za čelu našu zajednicu, jer je poznata istina da su pojedinačni interesi i zahvali — uspesi kratkog daha. Saznanje o torne sve više do-lazi do izražaja, a posebno činjenica da se pluralizam interesa u našem samoupravnem društvu mora preo-vladavati -strpljivo, ali znatno brže nego dosad, dogovorima i sporazu-mima udruženog rada. Jer, jedino je on pozvan da odlučuje o torne šta če, kako i koliko da proizvodi, u šta da ulaže deo novostvorene vrednosti, u koje zajedničke poduhvate da ulazi i kako' da raspolaže ostvarenim do-hotkom. Tamo gde se on pitao rezul- tati nisu izostali; a njih je sve više, mada su još sasvim skromni. Ipak, udruženi rad postaje odluč-niji i organizovaniji. Zajedničkim sredstvima gradi domače električne lokomotive, vagone, dizalice, domače autobuse i putničke automobi-le, traktore, komplikovane alatne mašine, koje delom i izvozi, proizvodi i izvozi akumulatore, razne elektronske uredjaje, belu tehniku, deo opreme za riuklearne elektrane, ulaže u nove izvore energije, u proi-zvodnju uglja, aluminijuma, Čelika i drugih sirovina. Izgradio je jugoslo-venski naftovod, deo auto-puta. To su samo neki primeri uspešne sarad-nje i zajedničkih ulaganja. Njih je svakako više. Ali, ima i takyih koji opominju da se ne može sve i svašta proizvodih i izvoziti i da se u razvojno]" politici zemlje treba opredeliti za onu proizvodnju višeg stepena obrade, sa večim zemljama, koja če najmanje zavisiti od uvoznih sirovina. Vreme parcijalnih zahvala, malijj serija, kupovanja zastarelih licenci i uopšte uskih interesa mora se brže prevazilaziti i jačati svest o zajed-ničkom, društvenem dohotku koji je i osnova Zakona o udruženom radu. Stabilizacija, kao u ZUR upravo to podrazumevaju. Zato se s pravom i ističe da su razvoj samoupravljanja i suštinska primena ZUR-a okosnica naše stabilizacione politike, naših programa razvoja, posebno pri-preme srednjeročnih planova ko-jima se moraju odlučnije suzbijati pojave autarhije, zatvaranja i zado-voljavanja kratkotrajnim uspesima. Teško je i zamisliti da se može krenuti u iole veči poduhvat bez udruživanja rada i sredstva na širem planu. A ti poduhvati su neophodni kako zbor bolje strukture naše privrede, posebno prerad jivačke, tako i za naše zajedništvo, za jedinstvo tr-žišta, za veči izvoz, smanjenje plat-nog deficita, za štednju energije, za razvoj i obezbedjenje sopstvene si-rovinske baze mnogim proizvodima, za opravdan razvoj domače tehnologije. A sve to je — stabilizacija. Ne jednom je naglašeno da reše-nje nije u restrikcijama, nepotreb-noj štednji, stezanju kaiša, več u bo-ljem radu, višoj produktivnosti, bo-ljem koriščenju radnog vremena, racionalnem gazdovanju. Tu u udruženom radu se jedino može od-vojiti rad od nerada, subjektivne od objektivnih teškoča, rentabilne od nerentabilnih investicija, mogučno- sti zamene nafte drugom energijo^ ^ uvoznih — domačih sirovinama. u torne se, pre svega, mora raa™< jati u organizacijama udruze J svemu spravljati u organizacijama __ nog rada uz neposrednu podršku or ganizacija Saveza komunista i Sin dikata čija je uloga od neprocenjp vog značaja u sagledavanju zajed" — ničkih interesa. U tom cilju velikan pomoč treba da pruže stručne sluz im be, naročilo u pripremanju planov-me kao i varijanti i argumenata za -uspešnije dogovaranje i sporazume lai vanje. idi Mesto za dogovaranje su sva.kak°ne interesne zajednice, ali i druga dele ;d galska tela i skupštine. U svemUne torne nijednog trenutka se ne smejta i zanemarivati znanje, kadrovi, nauka;; koji če znati da primene i dalje razvr _ jaju ne samo novu tehnologijo ko|i‘0l kupujemo, več i da stvaraju nasUte sopstvenu tehniku i tehnologij11 Razvijene zemlje sveta na torn6iei ostvaruju velike profite i odnosudo bar deo dohotka zemalja u razvoji Sloga na razvoju domače tehnolog gije ne treba štedeti. Naravno, ve',)(J lika su ulaganja potrebna. Otuda ju1^ udruživanje sredstava jedan od naj' ^ prioritetnijih zadataka. Mj ROSA GRC Kad dnevnice matiraju blagajnu U zajedničkim službama radne organizacije »Uvozna šansa« sport-ski život i rekreacija gotovo nikakvi. Istina, pojedinci su u pogledu sop-stvenih sportskih rekorda bili na olimpijskoj višini kao na primer, kurir Laza koji je za svega pola sata mogao da obleti bar tri četiri bu-rekdžinice i samousluge, kupujuči svojim bližnjim u kancelariji doruč-ke. Od kako su deterdženti postali mislena imenica, Jordanu sa gaštet-nera matrice i umnožaVanje službenih akata i materijala sa sednice postali su prevazidena stvar. Uz in-ternu proviziju, išao je od radnje do radnje i ojačalim laktovima uspevao da se izbori za spasonosni prašak i či-stoču bar za deset porodica iz njegove firme. Štipendisti u »Uvoznoj šansi« preskakali su i po nekoliko ispitnih rokova, navodno zbog blagajnika koji je na bolovanju a kad nema uputnice na vreme, rtema ni šestice u indeksu. U restoranu »Uvozne šanse« od-gajani su košarkaši, bar za takmičar-sko polufinale. Koliko je zbog pok-varenog frižidera otišlo sira i salame u koš a nadležnog Makarija', šefa re-storana nikako da pošalju van igre. I šahisti su bili u velemajstorskom rangu. Malo malo, pa zbog matira-nih sredstava za reprezentacijii i de- viznih dnevnica na pomočnoj blagajni — padne zastavica. Nigde na uvoznoj listi nije predviden uvoz ringova. Pa, ipak, nadležni referenti nokautirali su sve raspolo-žive devize importujuči slamke za pravljenje mehura od sapunice.,. 1 nabavljač je voleo boks. Sitan inventar za garažu tražio je plačajuči taksi, pa i kad je‘i ono malo gotovine nestalo, neko se setio da dovode-njem pravog stručnjaka diskvalifi-kuje ovakav »»portski« život u »Uvoznoj šansi«. Svi su mislili da če biti raspisan konkurs za plivačkog trenera, pa da se uz pomoč sa Strane ispliva iz neza-vidne .situacije. A možda če doči stručnjak za bacanje kopija, i da se sve greške bezbolno odbace a posle boja — kopljem u trnje. Ne, procena onih koji su trezve-nije gledali na stvari bila je da je slučaj u »Uvoznoj šansi« sličan fudbal-skom igralištu a da ne bi došlo do nameštanja rezultata, pozvan je u pomoč sudija... 1 on če zbog stabilizaieje zajedničke tabele dosudivati svoje jeda-naesterce i mnogi če morati da napu-ste takvu igru. 1 tia devalvirano odgovornost uruče -'i katljni. Za (pre)svlačionicu. Brez besed MK I d I; r i s ( I I urmuiouv — »# umoreska Štednja ^n?en°’ krajnje je vreme da poč-ra -0. stednjom, obrati se Steva ze-ojoj boijoj polovini. orV sam ja odavno govorila, a ti '■ 'n i° d'nar da ostaviš na knji-’l' 111 u kasicu, — podseti ga Duška. Molim, ne kritikuj, nisi na sa-Od sada racionalno kori-1 0 n°vac i na nepotrebne kupo- '; ne stavljam tačku. Ako treba i dve! a lan 'zvrstno- A da čujem tvoj ■dn ^V°’ k30 prvo pušiču samo kon 0 Paklo cigareta umesto dva |C.,jVno- Novine ču kupovati samo nUnevnik nfl1"0 i..to Ne.(]eljski ju ,,K- U kafanu vise ne odlazim, ka» cfre neče da mi odlaze, — izlagao i\' eva svoju zamisao. ^u^ka 8a je gledala s neveri- fednjiZatim * °na dade svoj prilog ie«(T Slažem se s lobom, evo i ja ° edn 'C‘ l.r' Puta kod frizera več sam u orn j dva puta kot — frizerke! jaT4e®anjuj in ne vrdaj, -iui- se Steva — mozeš ici tri 'lih”* 3 ' ^ez ikakvih trajnih ili hlad-^ ilad°L^U*ac*ia‘ Kad čujem cenu ^.|jrn,n,‘1 ondulacija odmah se ohla- Steva potom nastavi da izlaže nov plan štednje: — U bioskop jednom mesečno, pozorište s vremena na vreme a operu slušamo samo preko—radija. Ne bi bilo lose da pokušamo i bez večere. — Šta je to s tobom? Odjednom toliko preterana štednja. Da nisi rešio da štedimo za proleče — zain-teresova se Duška. — To mi ne pada na pamet. Da nečeš da kupimo televizor u boji? — ozari se žena. — Taman posla. Još nam samo ta dosada nedostaje! — Sad znam črni Stevo! Ti si proneverio neke pare pa sada treba da vratimo dug? — Smiri se ženo, nije to u pitanju. — Dobro Stevo, čemu onda tolika štednja? — više nije mogla da zaustavi radoznalost Duška. — Vidi se da ne razumeš nas navijače. Ida ne pratiš sportske doga-djaje. Inače bi znala da imamo velike šanse u fudbalu da se kvalifiku-jemo za Svetsko prvenstvo u Ameri-ci. A sa štednjom, kao što znaš, treba početi na vreme! DUŠAN STARČEVIČ Usisivač na atomski pogon drQv3^a je u sagledavanju svojih ka-tala^h Potreba preduzeče »Bela hiest rasP‘sa*° konkurs za jedno jeri 0 »stručnog izvršioca za higi-ske 1 dekontaminacijo kancelarij-r dip| m°sfere «, sa svojom kao vrata p0jOniOrn potpune srednje škole dat,Vl° se medu ostalih 37 kandi-Pera Perič. d0^ Covek je mlad, moralno poda 3n> ue pominje stan ... Red je dav3primimo — reče Laza, predse-č°v [uei u kadrovskoj komisiji i st0r k koji je u bezvazdušnom pro-^ znao odakle vetar duva. na$T ^ glatko je prošao i kroz vse testove. Znači čovek je per-°pšt 'Van* — uzviknu Rozmir, šef »tj J6 službe do^ Takooo je! uzečemo Peru! — ^llan zajedničkoj odluci svoj stav i 3 sam' ma-istor za prebijanje leda i pj Pera Perič, kao pravi čovek za n0 v° mesto, prihvati se posla struč-ipjn 'zXršioca za higijenu i dekonta-pr:h ac'ju, a manje stručno rečeno — si aVati se metle i poče da brine o či-; si^, u kancelarijama zajedničkih . Ne lezi vraže... Nekako PtOp3*1 posle Perinog probnog staža iitia Ur* kancelarijama vest da Pera završen i fakultet. Svi su zabri- nutu vrteli glavom i na mini-prog-nozi u bifeu tipovali šta če dalje biti sa ovim mladim stručnjakom. Možda mu, kao fakultetski obrazo-vanom stručnjaku, treba kupiti usisivač pa mu pored boljeg učinka omogučiti i bolje bodove. Takva razmišljanja glavnih u za-jedničkim službama brzo su iz zapisnika sišla u prodavnicu a i Pera zasuče ruka ve još bolje, da se od čistoče sve caklilo. Išlo tako neko vreme dok neki ne iščeprkaše novost a takvih koji če-prkaju po tudim biografijama uvek ima, da Pera ima čak i — magistrat. A magistru, čak i kad drži metlu, valja dati magistarske bodove. — A ko zna — ozbiljnije se za-brinuše glavni — neče li se u Perinoj metli pojaviti i veče ambicije, pa da jednoga dana počne da mete po tudim dosijeima i kvalifikacijama. Da sa svojim usisivačem nekoga izvuče iz fotelje ... Hitna sednica u »Beloj lali«: — Ljudi — podiže se Vukašin iz nabavnog. — Pa zar naša firma ne predvida u doglednom vremenu modernizaciju proizvodnih potenci-jala, čak na atomski pogon. A uz takvu proizvodnjo ide i slična pra-teča struktura, pa i održavanje higi-jene u poslovnim prostorijama. HUMOR V„K0U" £0t0 Pf) 1>Q£T?E ■poi pore qxRDi'_______ — Takooo je! — prozreše Vuka-šinovu misao ostali. Ako več podi-žemo kadrove u atomskoj strukturi, onda valja poslati Peru u inostran-stvo da specializira rad sa usisivačem na atomski pogon. Time se po-stiže ne samo energetska ušteda, je r je atomski pogon jeftiniji od usisi-vača na struju, nego se i humanizuju uslovi rada... — Ih — poče od miline da se topi Rozmir-ala če to biti lepo kad posle nekoliko godina atomski usisivač počne da »plevi«, prašinu, sa gorivom za čitave dve decenije una-pred. Samo drugovi, moramo na vreme misliti i na sredstva namenjena zaštiti od radijacije atomskog usisivača. To u vezi maločas pome-nute humanizacije rada ... I ode Pera u inostranstvo sa dva godišnja odmora unapred i na brzu ruku promuvanom otpremninom iz ekspres-fonda. Sve je u »Beloj lali« korektno i kolegijalno izvedeno, samo da bi firma prva medu prvima dobila i — atomskog čistača. Pošto u ekonomatu nije bilo mi-rišljavih maramica, niko se na ra-stanku s Perom nije usudio da pusti suze. Ali zato svi iskreno i jedno-dušno zaželeše da se on sa specializacije javi lepom razglednicom. A zatim svi u čast srečnog rešenja još jednog kadrovskog pitanja, svratišlB na po jednu u bife. Prašina se u bifeu dizala. Ali To nije bio problem »Bele lale«. Rešenja su na drugoj strani išla sama od sebe. K’o bela lala ... PERA SREČKOVIČ Varčevanje z energijo Vsaka nova doba se naslanja na prošnjo, razvoj se gradi na doseženem stanju, izkušnjah in stopnji tehnološkega razvoja. Tudi energetika ima svojo razvojno pot. Če hočemo graditi nove odnose, je prav, da se včasih zamislimo tudi v preteklost. V tem delu bi enciklopedično preleteli razvoj energetike z namenom, da prikažemo današnjo strahovito rast in porabo energije, pestrost in zahtevnost nosilcev energije. Kot najstarejše gorivo se je uporabljal les, in to verjetno samo za razsvetljavo v obliki baklje. Kot prvo fosilno gorivo so Sumefijci kurili asfalt, in to 6000 let p.n.š. Asfalt so kopali blizu Ararata, uporabljal pa se je pri proizvodnji opeke in apna, okoli leta 3000 p.n.š. že za finejša opravila v keramični obrti, glazira-nje in emajliranje. V tem času so za razsvetljavo uporabljali rastlinske in živalske maščobe. V obdobju Babilona 2500 do 538 p.n.š so poleg asfalta uporabljali še tudi surovo nafto. V tem obdobju je Kitajska doživljala za tisto dobo velik tehnološki napredek, in ker niso imeli dovolj lesa, pa ta tudi ni ustrezal tehnološkim postopkom za pridobivanje kovin, papirja, smodnika, so na Kitajskem že uporabljali premog in zemeljski plin, ki so ga po bambusovih plinovodih transportirali na mesto uporabe. ' Feničani pa so v tem obdobju prvi ‘proizvedli voščene sveče. Mehansko delo ‘so izkoriščali edino za pogon ladij, veter in jadro, v glavnem pa je bil izvor mehanskega dela živa človeška sila. Zato so bili •cilji bojnih pohodov, dobiti čim več delovne site v obliki sužnjev. Rimljani so prvi začeli izkoriščati moč vode v obliki vodnih koles. Premog se je redko uporabljal, tako v Veliki Britaniji in Arizoni. Leta 1306 je kralj Edvard I. izdal nalog, da je s premogom prepovedano kuriti, prekršek se je kaznoval s smrtno kaznijo, z obrazložitvijo, da so plini strupeni. Res, pri nepopolnem zgorevanju nastane ogljikov monoksid, ki je strupen, pa tudi so izvršili eno smrtno kazen. Današnji ukrepi so sila blagi. Kovači v Franciji so . za kurjenje s premogom morali imeti posebno dovoljenje, današnje energetsko • soglasje. Tehnologija je vseeno šla svojo pot napredka, in energetski viri so se morali prilagoditi novim zahtevam. Britanski !patent št. 15 iz leta 1620 opisuje koksi-ranje premoga. Fosilna goriva se niso več uporabljala samo za gretje in kuho, -ampak tudiza tehnološke postopke, pridobivanje železa. Pri koksiranju dobimo plin, ki se je prvič uporabil za razsvetljavo leta 1691 na Irskem. Šele sto let po tem ta plin dobi tudi komercialno vrednost. Nekako istočasno se je začela izkoriščati tudi nafta oziroma petrolej, ki se črpa iz plitvih vrtin. Skoraj 200 let je vrtina v Modeni napajala Genovo in Parmo s petrolejem za razsvetljavo ulic, petrolej v Galiciji pa je razsvetljeval Praške ulice. Industrijsko se je riafta začela izkoriščati leta 1895, ko so v Pennsy!vaniji naredili vrtino večjih dimenzij. Nafto iz oljnih škriljavcev so najprej pridobivali okoli leta 1694 v Veliki Britaniji, komercialno pa so tak izvor začeli izkoriščati šele 120 let kasneje v Kanadi. Z izumom parnega stroja (Watt 1760) se v energetiki začenja prav tako kot v industrializaciji nova doba. Parni stroj je zahteval več goriva, premoga, ki pa se je lahko pridobival ravno z njegovo pomočjo. Prva parna lokomotiva se je uporabljala za transport premoga. ZDA so leta 1820 proizvedle 300 ton premoga, dvajset let kasneje milijon ton, danes pa okoli 620.106 ton premoga. Za to obdobje je tudi zanimivo, da se je do takrat gibala poprečna naseljenost ljudi na zemlji okoli 25 prebivalcev na kvadratni kilometer, od tega obdobja dalje pa rast prebivalstva strmo narašča. Premog je tudi osnova za pridobivanje plina za razsvetljavo mest. Zemeljski plin v večjih količinah pa je registriran v letu 1884 za potrebe mesta Pittsburg. Plinovod je bil dolg 25 km. Vsi do sedaj opisani energetski viri so bili omejeni na mesto izkopa ali eksploatacije, tu so se morali tudi porabiti. Sele električna energija daje možnosti, da se energija lahko transportira na večje oddaljenosti. Prav je, da na tem mestu poleg Volte, Ja- cobija, Siemensa, VVheatstona, Edisona omenimo tudi Tesla, ki je s svojim delom prispeval izredno velik kamen v mozaik razvoja energetike. Električna energija se je pridobivala iz vodnih in parnih turbin. Parne in vodne turbine so tudi zamenjale parne stroje, ki so jih iz transportnih sredstev popolnoma izrinili motorji ž notranjim izgorevanjem: Ottov in Dieslov motor. Prvi reakcijski motor, ki je dobil široko uporabo v letalstvu, se je razvil leta 1939. Naslednje novo poglavje v razvoju energetske in nuklearne energije: 1942 Fermijev reaktor in 1954 prva eksperimentalna nuklearna centrala v SSSR. Pa podmornica Nautilus in ledolomilec Lenin, katerih splovitve in žive diskusije o nevarnosti smo bili deležni že ,ujj‘ vsi. Res, vsak novi'vir spremi)3 1 kompromisna diskusija o sm°,r!l plin 3,1 njegove uporabe, premog, pi'n, <; samo prebivalstvo se nenehno sin. . zahteva svoj prostor in pravico do n ja. *■ Danes se soočamo s krizo encr-^p0( pa ima korenine v svojem razvoj • i Korenine v svojem ,(i rava s svojo preudarnostjo in s*' tostjo ve, kaj dela. V Italiji so ne ^ bujni gozdovi, danes so tam pusca,,na je človek porabil zase. Iz zemeljske-derij kopljemo osnovo za svoj brtLjjhna se pri tem zavedamo, da tako ne tn večno, da moramo nekaj spremeni • ^ ne drugega, »er an; V slovo sodelavcu in prijatelju Ludviku Naš kolektiv je izgubil enega svojih najboljših sodelavcev, dobrega prijatelja in tovariša, nam vsem dragega inž. LUDVIKA VESELA. Tako iznenada, tako nepričakovano, da nismo mogli verjeti, da je resnično odšel od nas naš dolgoletni sodelavec in prijatelj Ludvik. Pri našem kolektivu se je zaposlil kot 19-leten mladenič, kot diplomant gradbene srednje šole. Svoja otroška in šolska leta je preživel v svojem kraju, rodil se je 11. julija 1943 v kraju Stegne pri Moravčah. Avgusta 1962 se je zaposlil pri nas na izgradnji elektrarne Ož-bolt, kjer je tudi začel svojo strokovno in delovno pot. Od takrat do trenutka, ko je tako nepričakovano prekinil svojo uspešno pot, je opravljaj vrsto pomembnih in odgovornih delovnih nalog. Naj navedemo samo nekatere. Po prihodu iz JLA je prevzel dožnost vodje sektorja pri izgradnji elektrarne Zlatoličje, nadaljeval je pri izgradnji vpadnice v Sarajevo, kot šef gradbišča je nato delal pri gradnji ceste Avnoj Bihač—Jajce. Naslednja tri leta je kot vodja gradbišča izvajal dela na viaduktih Slovenike: Devina, Vrhole in Preloge. Nekako ob istem času je sklenil, da nadaljuje s študijem na VTŠ v Mariboru čeprav je istočasno prevzel odgovorno delo vodstvo Izgradnje strojnice v Forminu. Tako dobro kakor je napredo- vala izgradnja strojnice, tako dobro je istočasno študiral in marca 1978 diplomiral. Prevzel je dolžnost vodje operative na TOZD. Posebna zadolžitev pa je bila še dokončanje del na HE SD-2. Zatem sledijo nove naloge saj je kot odgovorni vodja del od prvih začetkov sodeloval pri izgradnji elektrarne Solkan na Soči. V tem zadnjem letu njegovega dela je sodeloval pri zaključkih del na Dravi in pri odpiranju novega gradbišča na Savi. V teh podatkih ni izraženih vseh težav, dilem, samoprema-govanja, vseh občutkov, ki jih človek čuti ob uspehih. V teh podatkih ni vseh njegovih odločitev, volje, želja, da bo vse dobro, popolno in še boljše. Za medsebojno sporazumevanje z njim ni bilo potrebno veliko besed, znal je občutiti, razumeti, znal je pomagati, znal je biti človek v pravem pomenu besede. Nepolnih dvajset let je izgoreval v opravljanju strokovnih opravil, imel je mnogo zadolžitev tudi v samoupravnih organih in DPO na najodgovornejših dolžnostih. Kot človeka so ga odlikovale najboljše lastnosti: izredna delavnost, odločnost, strokovnost, skromnost, potrpežljivost, trezno razsojanje in tovarištvo. Sodelavci so ga spoštovali in cenili saj je znal prisluhniti slehernemu članu kolektiva, njegovim problemom in težavam. Za svoje delo je prejel mnoge pohvale in priznanja med njimi tudi Z sta Ludvik Vesel sindikalno priznanje in Gradi-sovo nagrado. Kmalu po začetku svoje delovne poti, je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico, si ustvaril družino saj ostaja za njim žena i<* dva sinove. Bil je še poln načrtov in želja« žal ga je bolezen neusmiljeno prekinila sredi njegove ustvarjalnosti. V večernih urah dne 24. januarja 1981 je zastalo njegovo srce. Še nepolnih 38 let življenja in po tolikih letih dela v našem kolektivu. Tovariš Ludvik .bo ostal * našem spominu, toliko del je potrebno dokončati, tistih del, ki jih je on sam snoval, gradil in želel opraviti. Dolžni smo mu zahvalo za vse kar je svoji prizadevnosti napravil za kolektiv, za skupnost nas vseh, za dobre medsebojne odnose kot strokovnjak, sodelavec in naš dober prijatelj. ANDREJ JEŽ že tud' ilja K mOtr1’1 in alt* širi, ve doži’1 Prvi izlet počitniške zveze v letu 1981 Drobne vesti Počitniška zabost zveza Ljubljana !e*te'P°ljeje l4-2- 1981 organizi-;čavč,Ld ^“dnevni izlet: Ljublja- jskib.L ''Otočec—Stubica—Kumro-'it’’ ”0c*čett-tek—Vransko—Ljub- enitL‘°jcb,l prvj jz]et v tem ietu. Ude-eTn.e#L nC1 *z*eta so bili tudi mladinci in (U S ene, Gradisa TOZD GE Ljub-' a *er tovariši in tovarišice iz votlem j ■ Ljubljana Moste-Polje. ?.radi počitnic se mladinci iz ar 'h družin na izlet niso prijavili, ?ženV,e tUd' Pozna*° Pri številu ude- L|et je vseeno uspel in vsi udele->h a Slno bili zadovoljni. V soboto n ,4)() uri smo se zbrali. Bilo je n°- Avtobus je prišel točno, j, ar smo se posedli, počakali nekaj yUt *n se odpeljali iz Ljubljane. L j aytobusu je bilo toplo, zunaj pa [ Je videlo, da bo lep dan. Sonce je L.^it^jalo, pa čeprav so žarki še te J'. ’ se je čutila moč in nežnost . e,'ke zvezde. r rv* postanek je bil v Otočcu. atek razgled, nekaj posnetkov in lQ a’ eaj pa še kaj zraven se je prile-IQ( in nam dalo rr ači za nadaljnjo J«« smo v Stubico. Ogledali n 0 si muzej Kmečke vstaje in spo-lu ,'?,L Matiji Gubcu, ostalo pa je 1 tekaj časa za nakup spominkov in pisanje k&rtic. Nekateri so z dobro kapljico zalili prvi prihod v ta kraj. Tudi posnetki pred muzejem in spomenikom niso izostali, ob zmenjeni uri smo bili spet v avtobusu in se peljali naprej proti Kumrovcu. 7. zanimanjem smo si ogledali Titovo rojstno hišo. Pozorno smo poslušali vodičko, ki nas je seznanila s prostori v hiši in zgodovino Titove hiše in tega kraja. Sledil je ogled spominskega Doma borcev in mladine, v katerem se organizirajo predavanja in politična šola. Po ogledu'smo šli na kosilo, ki se je prileglo in prišlo prav za energijo, katero smo potrebovali za kopanje v hotelu Atomske toplice v Podčetrtku, ki ga je zgradil Gradis. Tudi tukaj mi manjkalo dobre volje in razvedrila, tako da smo se zadovoljni spet vrnili v avtobus in nadaljevali pot proti Ljubljani. Vransko je bil še zadnja postaja našega izleta, kjer smo se ponovno okrepili s sendviči, potem smo srečno prišli v Ljubljano, se tovariško pozdravili in si zaželeli ponovnega srečanja na bodočih akcijah Počitniške zveze, ki ima geslo »SPOZNAJ DOMOVINO, DA JO BOŠ ČIMBOLJ LJUBIL«. Milenko Nikič SOLKAN: V TOZD Nizke gradnje Maribor so se že lansko leto odločili enkrat mesečno prevažati delavce iz gradbišča v Solkanu in Ljubljani na njihove domove. Na ta način , so ustregli veliki večini delavcev predvsem iz BiH. Ža letos pa so se odločili, da bodo vsem zaposlenim, ki prejemajo terenski dodatek, enkrat mesečno plačali prevoz domov z vlakom v II. razredu. Do plačila takega prevoza je upravičen vsak tisti delavec, ki se na delo vrne v dogovorjenem času in ima v tekočem mesecu opravljeno normalno število ur. V TOZD imajo od 535 zaposlenih, 401 takih, ki imajo kraj stalnega bivališča izven Slovenije. Plačani prevozi pa bi znašali mesečno 180.000 din. ŠKOFJA LOKA: TOZD LIO Škofja Loka je v Beogradu Cvijičeva 63 najel poslovne prostore za novo organizacijsko enoto »Montaža«, katere dejavnost je montaža stavbnega pohištva in lesnega stavbarstva. Organizacijsko enoto »Montaža« vodi vodja enote Dragan Dodič, dipl. ing. rudarstva, ki enoto tudi zastopa in po posebnem pooblastilu predstavlja temeljno organizacijo LIO. LJUBLJANA: TOZD Obrat gradbenih polizdelkov je pristopil v članstvo Privredne komore Jugoslavije — Sekcija za unapredjenje privredne saradnje sa Italijom. Za delegata v Sekcijo je delavski svet imenoval Jurija Klobučarja, dipl. gr. ing., in kot njegovega namestnika Janeza Pogačnika, dipl. gr. ing. LJUBLJANA: Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je na zadnji seji razpravljal o pripravah na problemsko konfe- renco komunistov v gradbeništvu. Osnovo za razpravo predstavlja cilj, kako hitreje in ceneje graditi objekte, kako se izvaja stabilizacijska politika, o izkoriščanju delovnega časa in notranjih rezerv, zagotavljanju ekonomske in socialne varnosti delavcev v gradbeništvu in druga pereča vprašanja. Konferenca bo predvidoma aprila letos. Zahvala ob izredno boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža iri očeta VESEL LUDVIKA gradbenega inženirja se iskreno zahvaljujem vsem članom kolektiva Gradis, TOZD Nizke gradnje Maribor, za vsestransko pomoč v doslej najtežjih trenutkih mojega življenja. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebno sodelavcem iz Solkana in Mavčič. Hvala za darovane vence, tolažilne besede, ter pismena sožalja. Hvala vsem njegovim najbližjim sodelavcem za častno stražo in časten sprevod ob njegovem žalostnem slovesu. Posebno hvala tov. Ježu za pretresljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Enako velja zahvala tudi članom kolektivov ostalih TOZD-ov Gradisa in skupnih služb. žena Marja z otrokoma Gradisov vestnik št. 159 — junij 1971 jA KAJ DELAMO fVHj Kultura delavcem - zastrt zaklad vjunaših nadaljevanjih, ko a pastorka standarda!, odnosi O kulturi smo že pisali smo ugotavljali, da je kultura Pa odraz kulture Človeka. Pisali smo nedavno, ko smo objavili rezultate ankete, iz katere ugotavljamo pričakovano nizko raven kulturne omike in kulturnega življenja naših delavcev. Pisali smo tudi že prej ob drugih priložnostih, ko smo želeli spodbuditi naše delavce k večjemu izkorišča* hju kulturnih dobrin. izobraževanja-in z zagotovitvijo ustreznih sredstev — tako denarnih kot* neposrednih sredstev — posredovalcem kulture. Kultura in umetnost bosta ob.ustreznem spodbujanju postajali v vedno večji meri vsakdanja potreba delavcev tudi zv1 o, ker se bo — sicer ob nihajočem naraščanju — stalno dvigala življenjska raven in povečal prost čas delavcev. • Potrošniška družba — zlo za kulturo • Neposredne naloge Pisati, prepričevati in spodbujati bpmo morali vse 'bojj — ne le eni druge, marveč predvsem sami sebe. Spodbujati k čemu? V kulturnem udejstvovanju, bodisi aktivnemu ali pa vsaj pasivnemu, ki ima bolj množičen *n%Čaj,. V pretirani usmerjenosti k delu in zaslužku se kažejo tudi pri nas pojavi potrošniške družbe. Spremenjen način dela in zlasti življenja, ki izhaja iz pretiranega pehanja za zaslužkom, se spreminja odnos-do kulturnih vrednot. Nesmiselno in nazadnjaško bi se bilo boriti proti tehničnemu napredku in materialni blaginji. Morali bi se pa ppstavlti Po robu zgolj zadovoljevanju materialnih potreb, če le-te Povsem zasenčijo resnične duhovne vrednote človeka. Končni smoter socialistične, da ne rečemo vsake humane družbe, je vsestransko oblikovana in svobodna človekova osebnost. To bomo postopno dosegli, če bo kultura dostopna vsem delovnim ljudem. Zategadelj moramo v Podjetju zavestno skrbeti za svojo kulturno podobo predvsem s programom, to je z- uresničevanjem programa Odgovori na ombnjeni vprašalnik o kulturnem življenju gradisovcev povedo veliko. Analiza odgovorov lahko pove, kaj moramo konkretno storiti, da bi položaj izboljšali! So pa še druge reči. Samoupravni sporazum o minimalnih standardih nas zavezuje, da uredimo v vsakem naselju klubski prostor, ki naj služi kulturnemu življenju. Vsak samski dom mora imeti družabni prostor za sestanke, pogovore, poslušanje radia in televizije, Čitanje časopisov in knjig, za družabne igre in podobne aktivnosti v prostem času. V podjetju — po možnosti pa tudi v enotah -- moramo zadolžiti delavca, ki bo sistematično skrbel za ustrezno raven kulturnega življenja naših delavcev. Naj naštejmo le nekaj nalog njegovega delovanja: sodelovanje s kadroviki enot, z zvezo kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije, s kulturnimi (gledališči npr.) in prosvetnimi ustanovami (delavskimi univerzami), skrb za izpolnjevanje programov a' toga r področja kakor tudi skrb 'Smotrno uporabo 'sredstev za kulturno' dejavnost. Pomerhbria haloga podjetja na kulturnem področju je urejenost delovnega okolja. Sem spada čistoča, okusna opremljenost prostorov (ne s kičem) s pohištvom, slikami, oblogami,- urejenost zelenic In dovoznih poti in podobno. Se posebej pomembna je opremljenost prostorov, kjer se delavci zadržujejo daljši čas ali ob posebnih priložnostih. .Taki prostori so: dvorane, jedilnice, hodniki, klubske in dnevne sobe, pisarniške sobe, kjer je veliko strank itd. • Sindikat In kultura Največ dela na področju kulture leži slejkoprej na sindikalni organizaciji. Sesti kongres zveze sindikatov Jugoslavije je leta 1968 sprejel posebno resolucijo o kulturi. Ta zavezuje sindikalne organizacije, da prevzamejo odgovornost za kulturno delo neposrednih proizvajalcev. Med drugim zavezuje resolucija vsako sindikalno organizacijo, da aktivno sodeluje pri oblikovanju programa kulturnega udejstvovanja delavcev v okviru programa razvoja podjetja. Resolucija prav tako riaroča organizacijam, naj se trudijo, da postane propagiranje kulture sestavni del kulturne politike in družbenopolitične akcije sindikata. Sem sodijo tudi neposredne akcije, ki naj jim pomaga ali pa samostojno organizira sindikat, kot so: odpravljanje nepismenosti, spodbujanje mladinske organizacije in predvsem vajencev k uporabi kulturnih dobrin, organiziranje zanimivih predavanj, organiziranje kultur-nozabavnih izletov angažiranje narodnozabavnih ansamblov predvsem iz drugih republik itd. Se največ gledajo naši delavci televizijo in bero. časopise v klubskih in dnevnih prostorih v naših domovih in naseljih. Zato bi kazalo zlasti ob tej obliki kulturnega izživljanja naših delavcev razvijati nove in še bogatejše oblike, prek katerih bi se naši ljudje globlje spoznali z omiko človeka in tako bogatili sebe in družbo. S. U. Kaditi prepovedano? — Da ali nel Zadnje čase opažamo, da je v naši družbi vse bolj prisoten odpor proti kajenju v sklopu splošnega boja za čim bolj zdravo delovno okolje in z ozirom na, boljše pogoje v kat.erih naj bi delali, saj se vse bolj zavedamo, vsaj nekateri, škodljivosti kajenja na človeški organizem. Medicinske službe so dokazale, da so kadilci bolj občutljivi na bolezni, ki napadajo predvsem dihalni sistem, saj je npr. število kadilcev obolelih za rakom na plučih neprimerno večji, kot število tistih, ki obolijo za rakom na plučih pa ne kadijo. Razen tega je dim, ki ga morajo vdihavati nekadilci, za le-te enako nevaren in strupen, kot da bi sami kadili. Zavedajoč se škodljivosti kajenja, tako za kadilce, kot za nekadilce, ki so v družbi kadilcev in pravzaprav tudi sami na ta način pasivno kadijo, so v številnih deželah sveta, predvsem v bolj razvitih uspeli doseči omejitev kajenja na določenih mestih in v določenih prostorih. Tako je prepovedano kaditi v sredstvih javnega prometa, kinematografih, v hotelih so ločene jedilnice za kadilce in nekadilce, kajenje je prepovedano tudi v športnih dvoranah, na sejah itd. Predvsem gre za to, da bi ločili kadilce od nekadilcev. Tudi pri nas je glas nekadilcev in zagovornikov čistega delovnega okolja vse močnejši. Največ so na tem področju naredili v Srbiji, kjer je že v razpravi predlog zakona, v katerem je delno omejeno tudi kajenje v pisarnah. V Ljubljanski občini Šiška je pred nekaj več kot letom dni ustanovljen Klub nekadilcev, ki šteje že čez 1.000 članov. Pozor — snemamo poklice v gradbeništvu Izobraževalna redakcija RTV Ljubljana pod vodstvom Daniela Čakša je vključila v program usmerjenega izobraževanja predstavitev poklicev gradbene stroke, predvsem z vidika praktičnega usmerjanja mladih. Del poklicev bodo snemali v Kopru, drugi del pa v naši Železokriv-nici in OGP Gradisa oziroma v lesnem obratu v Škofji Loki. Tovarišu Čakšu iz RTV smo obljubili vso podporo in pomoč pri izvedbi te tako potrebne akcije. Prepričani smo, da bodo te oddaje veliko pripomogle k lažji odločitvi mladih za nadalnje izobraževanje za izbor poklica. Mladina tudi gradbeni poklici so lepi. Prepričajte se sami. % „ Kajenje je družbena navada Gledano fiziološko je kajenje predvsem navada, ki se je treba šele naučiti. Zanjo veljajo iste zakonitosti teorije učenja, kot za pridobitev katerekoli življenjske navade. Po nekem številu uspešnih poskusov kajenja, ki so seveda ustrezno nagrajeni, bodisi, da so »poskuševal-ca« vrstniki občudovali ali pa sprejeli v svoj krog, bodisi, da je doživljal občutek moškosti, odraslosti, enakopravnosti ipd., čemur se čez čas pridruži fizično ugodje, ki ga kadilec občuti pri kajenju, postane navada kajenja funkcionalno avtonomna, tako postane kajenje cilj sam po sebi. Kadilec je osvojil navado in čim dalj časa kadi in čim večje količine tobaka pokadi, tem težje se bo navadi odrekel. Kajenje je predvsem družbena navada in sprejemljiva oblika obnašanja. V družbi še vedno velja za nekaj povsem normalnega, ne pa za deviantno obnašanje, kar dejansko je. Kadijo vsi od kraja Kajenje ni samo pravica odraslih, ampak, lahko rečemo, da kadijo vsi od kraja, otroci, mladina, odrasli. Kaže, da imata dom in šola pomemben vpliv na formiranje odnosov do kajenja. Starši kadijo vpričo otrok in tudi večina profesorjev kadi, povedo dijaki in učenci, če jih kdo vpraša zakaj kadijo. Doma in v šoli srečujemo dvojna merila: ena, ki veljajo za odrasle, ki jim je kajenje dovoljeno in jim pomeni celo prijetno družbeno navado, profesorjem in učiteljem posebno med odmor1 drugo merilo, po katerem učeno bi smeli kaditi. Ker pa otroci m dina želijo biti čim bolj P. ,(v M odraslim, po le-teh povzamejo špoT navado kajenja. Zakaj ljudje kadijo? 1. Odrasli ljudje kadijo, ker j?jj jenje samo po sebi zanje dovolj F vlačno zaradi narkotičnega del1-n ja s primarnim stimulativnim e|^» tom in nič manj privlačno zaradi- ^ cialne varnosti samega krajana- i jenje je postalo pravi druz obred reguliran s pravili boni Za kajenje dobi kadilec celo v pobud iz svojega okolja. .. 2. Otroci kadijo, ker pač živ}) okolju, ki ga upravičeno lahko i nujemo kadilec. Otrok se že v naj nejšem otroštvu sreča z kajenj saj kadijo njegovi starši in vsi0 ' njega. Otrok bo hotel posnefl tisto kar vidi v svojem bližnjem ° lju, raziskoval bo tisto kar do roke in prevzemal vedenje tistega-ga ima rad. 3. Mladina kadi zaradi tega, | kajenje predvsem pribljublj ^ oblika vedenja, s katerim mlad . nik manifestira svoje socialne in P « hološke potrebe in ena od oblik -hovega zadovoljevanja. Ker v kajenje kot znak odraslosti in n’1 1 škosti, je kajenje pri mladini 1 protest proti odraslim in zname_ \ neodvisnosti od odraslih. Fantje zato, ker želijo izgledati i. dekleta na zato. ker S i, dekleta pa zato, ker s ,č festiraio svoio težnjo po Nikola Novak — 60-letnik Nikola Novak je letos edini 60. letnik Gradisa v Ravnah. Poznamo ga kot dobrega delovodja in človeka z bogato srčno kulturo. Naš Nikola je že star član gra-disovcev v Ravnah, vsi ga dobro poznamo in cenimo njegovo delo in trud, ki ga vlaga v kolektiv. Obiskal sem ga na gradbišču tovarne TAM v Mariboru, ki jo dograjuje tudi TOZD Ravne. Tovariš Nikola je Mariborčan in , mu to gradbišče kar ustreza, saj je spet po toliko letih vsaki dan doma. Iz Raven se je vračal domov le tedensko. In povprašali smo ga, da nam je o svojem delu in življenju sam nekaj povedal. » V gradbeništvu sem se zaposlil 14. junija 1945. leta, in to pri takratnem podjetju Obnova v Mariboru. Delal sem kot tesar pri obnovi raznih objektov in odstranjevanju ovir, ki jih je pustil sovražnik. Gradili smo most v Petanjak — izgrajevali tovarno TAM, kjer sem spet sedaj. Leta 1951 sem prišel v Ravne. Prva leta so bila težka — z malo mehanizacije je bilo treba opraviti veliko dela. Delali smo od jutra do večera, pa večkrat tudi ponoči. Nič nam ni bilo težko, smo bili pač mladi. Gradbišča v železarni Ravne so bila moj drugi dom. Tu sem preživel celih 24 let. Bilo je težkih, pa tudi prijetnih dni. Imel sem veliko dobrih prijateljev, bili smo tesno navezani drug na drugega, sedaj pa jih je vedno manj, živimo pač v drugačnih časih. No — sedaj pa delam spet na gradbišču, kjer sem delal že pred 30 leti. Tu gradimo nove proizvodne prostore in to s čisto drugačno tehnologijo, tako tudi meni ne manjka dosti do upokojitve.« — Tovariš Nikola, kako pa kaj zdravje, izgledate kar čvrst možakar? V vseh letih svojega dela, še nisem bil resno bolan, razen manjših prehladov — bolniške sploh ne poznam. Če bom zdrav, tako naprej bom kar srečen, le grlo imam včasih suho, je hudomušno dejal. — Drugo leto računate v upokojitev, pa me zanima, s čim se boste ukvarjali, ko ne bo več obveznega dela in skrbi. Doma bom malo okoli svoje hiše urejeval — zmeraj se najde delo. Od kraja mi bo verjetno dolgčas, pa se bom moral že navadit. — V svoji skromnosti je tovariš Nikola svoje vrline in delovne uspehe kar zamolčal. Lahko bi povedal, da je bil prvi predsednik delavskega sveta v Ravnah in leta 1952 sprejel orden dela. Železarna Ravne mu je v letu 1980 podelila priznanje in plaketo za dolgoletno uspešno delo pri izgradnji železarne. Za njegov jubilej in 60-letnico mu iskreno čestitamo, ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva v njegovem življenju. Delovni kolektiv Gradisa Ravne. RUDOLF LUDVIK Zimsko športna rekreacija na Ravnah ,5- ^°čni razgibanosti zimskega Porta je pripomogla tudi letošnja 0 8a zima z obilo snega. Vsi ljubite- . Ukleta na startu •z vojske nam pišejo ^ragi sodelavci, 'spe pozdrave iz hladne Postojne pošilja vojak Danilo Polanec. ukaj se nahajam na obuki za deseta. V mesecu juniju se vračam v Ajdovščino, kjer bom do konca voj-ne8a roka. Na vojaško življenje sem se že Privadil. Imeli smo že prva streljanja, kjer sem se dobro odrezal. tirana je dobra, le letošnja dolga in jhrzla zima se še kar vleče, tako da komaj čakam, da bo topleje. Lepo pozdravljam vse skupaj v rOZD GE Maribor posebno pa še delovodjo Gjereka in inštruktorja korena. Priporočam se za Gradisov Vestnik. Danilo Polanec V. P. 3672-9 66230 Postojna Gradisov ci! Mnogo delovnih uspehov doma in v tujini želi vam vaš delavec, zdaj v°jak Fikret Mustafič lji zimskega športa so prišli na svoj račun. V Gradisu TOZD Ravne je zimski šport zelo razgiban. Najbolj vneti smučarji, trenirajo skozi vso zimo, tako pri tekmovanjih dosegajo tudi dobre rezultate. Naši smučarji so na januarskih sindikalnih igrah med Koroškimi gradbinci in gradbenimi kooperanti — osvojili prvo mesto in obdržali prehodni pokal v trajno last. Da pa ne bi v tekmovanjih sodelovali le posamezniki, se je komisija za rekreacijo odločila organizirati sankaške tekme, za bolj masivno udejstvovanje. Sankaške tekme so bile organizirane v petek popoldan, 13. 2. v Kotljah pod Uršljo goro. Za tekmova-nje se je prijavilo preko 50 članov kolektiva in se tekmovanja tudi udeležilo. Sodelovali so mladinci, ženske in starejši člani kolektiva. Proga je bila dobro urejena s precejšnjo višinsko razliko — od Iverč-kega jezera, pa do Rimskega vrelca v Kotljah. Športno vzdušje je bilo na višku, za kar je pripomoglo tudi lepo vreme. Za pravilno organizirano in točno merjenje doseženih rezultatov sta pripomogla zimska športna sodnika izŽelezarne Ravne. Igre so potekale v prijetnem vzdušju in veselem razpoloženju sodelujočih. Tekmovanje je bilo organizirano v treh disciplinah. Posamezno žen-ske-moški, ter v parih moški z žensko. Ker pa so naše dečve korajžne, jih tudi pri parih ni zmanjkalo, tekmovanja so se udeležile v polnem številu, saj drugače ne bi bilo tapra-vega razpoloženja. Moški smo bolj žalostni, če smo sami. Prvo mesto pri ženskah — posamezno je dosegla Štinjek Kristina, pri moških pa Kert Miran. V parih sta osvojila prvo mesto, Oderlap Sonja in Horjak Andrej. Vsi ostali so odlično vozili. Kljub strmi progi ni bilo večjih padcev. Tekmovanje smo uspešno z zadovoljstvom pred mrakom zaključili. In kam Korošci — po veselju ali žalosti — v gostilno, vendar. Napotili smo se v prijetno gostilno pri Toniju v Kotljah, kjer je bil v naprej rezerviran prostor. Na hitro smo zbrali sredstva za okrepčilo in ob prijetnem kramljanju dočakali podelitev priznanj, od prvega do petega mesta. Priznanja in pokale je pripravila sindikalna organizacija, podelil jih je predsednik sindikata, tovariš Ring Pavel. Ob prijetni glasbi se je tudi zaple- salo. Zahvalili smo se organizatorjem tekmovanja in izrazili željo, da se v tako velikem sestavu še večkrat srečamo. Upamo, da se bo pri takšnih tek- movanjih, v bodoče udeležilo še več članov kolektiva. Tako bomo popestrili družbanost in se bolje spoznavali med seboj. LUDVIK RUDOLF Počitek na poti do starta Dolga je bila pot do dlja Zaključek je bil pa pri Toniju Ločani so bili tudi tokrat uspešni zj-y > XX. zimske športne igre Zmagoslavje Ravenčanov v_______________________________________________) š “Vsakoletno zimsko srečanje delavcev Gradisa na snegu je pravi praznik. Stiski rok, prijetna kramljanja, poslovni razgovori, vedri nasmehi in športno zagnanost je čutiti na vsakem koraku. Vse to je videti na.takšnih srečanjih, ki so v Gradisu že tradicionalna. Letos še posebno, saj ser ta srečanja praznovala že 20. jubilej. ■Resnična škoda bi bila, da bi z nekimi ukrepi preprečili tovrstno športno aktivnost, ki je med našimi dejavci vse bolj priljubljena. To kaže tudi vse večjo udeležbo in tudi vse boljšo pripravljenost tekmovalce v.