Mednarodni dan žensk Lenin je ob 8. marcu za-pisal, da ni mogoče ustva-riti delavske države, 6e v javno delo, življenje tn po. litiko ne bodo vključene tudd ženske. Jugoslovanska žena, pre-kaljena v narodnoosvobo-dilni vojni, je v novi Ju-goslaviji postala enako-praven državljan, ki sepo-leg najvišjega smotra svo-jega aivljenja — matere in vzgojiteljice novega ro-du — uspešno vključujev javno in politično življe-nje. Žena se pri nas že več desetletij pojavlja kotpro. izvajalka, po revolucdji pa se zaposluje v vse večjem števllu: odhaja v tovame in urade, zavode, gospo-darske organizacije, inšti-tute, šole, v kmetijski pro-izvodnji pa presega polo-vico vsrfi kmetijskih pro. izvajalcev. Žena se eko-nomsko osamosvaja in si ustvarja osnovne pogoje za samostojnost. še vedno pa sta na njenih plečdh breme proizvajalke in bre-me matere ter gospodinje v zaostalem gospodinjst-vu. Skrb za družtao, za otroka v času nj«ne odsot-nosti, skrb za prehrano in druge dolžnosti jo preko-merno utrujajo. Vodenje gospodinjstva in težka hiš-na opravila pa ji jemlje-jo prepotrebni počitek, kar negativno vpliva tudi na njeno storilnost in s tem na ustvarjanje družbenih in njenih lastnih sredstev. Skupen pristop k aktu-alnim problemom žensk in reševanju teh proble-mov v skladu z ustavni-mi spremembami morabi-ti del splošnega boja pro. ti tistim družbenim silam, ki ponajajo birokratske rešitve. Takšne sile so tu-di nosilke nam tujih idej in pojmovanj o položaju ženske v družbi, ki nam jih ob raznih priložnostih poskušajo vsiliti kot pod-lago za konkretno delova-nje. Še več kot skupen pri-stop k reševanju vseh teh problemov! Ce bodo ženske same z vso dosled-nostjo, odgovomostjo in odločnostjo vztrajale ter se aktivno vključevale v napore, da se dejansko uveljavijo njihove pravice, ki so napisane v ustavi, zakonih in kodeksih. sa-moupravljalcev, bodo prob-lemi mnogo hitrejše in us-pešnejše reševani kot bi bili sicer. 2enskam se prav zdaj, ko uvajamo celodnevno šolo, nudajo neiziCrpni viri udejstvovanja prav tu — na tem področju, kjer s svojo • iznajdljivostjo, svo-jo pripravljenostjo poma-gata in svojiin poznava-njem problematike prav na teh področjih lahko pripomorejo, da se bodo zadeve hitreje premikale. V novoustanovljenih SIS za otroško varstvo, sod-alno problematiko, zdrav-stvo se ženam odpirajo brezštevilne možnosti, da pomagajo probleme, kijih danes tarejo, hitreje od-pravljati in se tudi tako osvobajati dela svojiih dol-žnosti, ki jim često nedo-puščajo, da bi svoje spo-sobnosti usmerile tudi na dmga podrofija izven do-ma in družine. Le s svojim aktivnirn pristopom k reševanju vseh teh problemov, ki jih rešujemo sicer skup-no, pa vendarle lahko bolj uspešno in bolj temelji-to, če se bodo ženske sa-me zavzele za njih reše-vanje, bodo ženske lahko same zase nekaj storile in ne bo treba vsaio leto na dan žeoa Bamo poslušata, kaj bi bilo treba storiti, ampak bodo ženske same o tem soodločale povsod tain, kjer se sprejemajo politične odločitve in kjer razpolagajo s presežndm delom. Tatjana Pust