List 11.
Opomin sadjorejcom.
Lanski metulji so zapustili na sadnih drevesih, zlasti na jablanah in hruškah, veliko gosenčne zalege.
Cas se bliža, da se bojo gosence iz te zalege oživile, da bojo svoje zimsko stanovanje zapustile in bojo požeru-hinje se šle past po drevji pa škodo delat na  desno in levo.
Ker utegne še dosti gospodarjev in gospodinj biti, ki še niso mislili na to, da bi bili začeli oberati sadno drevje in pokončavati škodljivo žival, jih prijazno opomnim, da je zdaj že čas za to delo; zakaj kakor hitro bode nastopilo toplejše vreme, bojo začele pomladanske gosence se razle-zovati po drevji, in kar se da zdaj še v celih kepah in pajčinah lahko pokončati, ne bo več mogoče v enih tednih tudi z veliko večjim trudom  —  ne.
Ne mudite se tedaj in začnite to delo. Lepo Vas prosim.
Obernem se pa ob enem tudi do Vas, slavne kan-tonske gosposke po deželi in tudi Vas lepo prosim, da zdaj je prišel čas, da spolnite to, kar Vam je visoko deželno poglavarstvo 3. aprila 1857 ukazalo. Vzemite ta hvalevredni ukaz iz registrature svoje in dajte ga natanko spolniti. Kaj pomaga tudi najbolja postava, ako jo debel prah pokriva v Vaših „actis!" — Pa tudi Ti slavni magistrat ljubljanski! stori pridno to, da se ne bo ravno na vertih glavnega mesta vidila žalostna prikazen, da nam ostajajo postave le — na papirji!
Pa tudi do Vas, visokočastiti duhovni naši! se obernem in Vas spodobno prosim: okličite berž prihodnjo nedeljo s pri ž niče opomin svojim farmanom, naj se lotijo potrebnega dela in si v sedanjih težavnih časih prihranijo saj ta košček kruha, ki jim na drevesih raste, da ga jim ne požro gosence. Recite svojim ljudem, naj bero lansko 5?veliko Pratiko" , ktera jim vse na drobno popisuje, kar jim je o tem vediti potreba. *J
In poslednjič tudi do Vas, častiti učitelji ljudskih šol po deželi, gre moja prošnja: storite tudi Vi pri šolski mladini kar morete, in če le hočete, premorete Vi veliko.
Zakaj nek je stari ^Kovač" ravno letos tako silen s svojimi gosencami? utegne ta in uni prašati.
Za to, dragi moji! ke«- nam žalostna skušnja kaže, da naše drevesa že ene leta sem več ali manj bolehajo. Da si morejo spet pomagati na bolje, je treba, da se po perji naserkajo iz zraka kar največ morejo krepčavne moči. Ce pa jim zdaj še gosence perje postrižejo, kako se bojo z golimi rogovilami opomogle. In letos je veliko te živali.
Glejte! za tega voljo sem letos tako nadležen in kličem na pomoč hirajočim sadiinosnicam. Oj, da bi ne bil moj klic — glas vpijočega v puščavi! —
*) Nadjamo se, da naši kmetje ne zametujejo starih »velikih pratik", ampak jih shranjujejo, ker ima vsaka koristnih podukov. Vse skupaj od leta 1844, ko so se te pratike začele , bi napravile že precej obširne bukvice za poduk v mnogih kmetijskih rečeh.                                                                Vred.
Temu oklicu pa še pristavljam, da tudi letos dam prav rad vsakemu iz svojega verta cepi če v jabelčnih in hru-ševih dobrih sort.
V Šiški mesca sušca 1860.                      Ferd. Šmidt.