2S9. šle«. PiviihiS Iranko v drlavl SHS. V Utibllani, v torek 5. oktobra 1920. Posamezna Slav. 1 krono. Uto IV. ■nenttnuiut' liha|a rasen nedelj 5» praznikov vsak «3«i» ob IS. ufg cSopelefne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/L, UCiteJjska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. v&mksmM. Glasilo lufloslov. soeiialno • ctemokrafiina stranka. TcSefonc&a še. 312, Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo le!o K 240, za po! leta K 120, za čelrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list eo poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. Qll,, Učiteljska tiskarna. Sodr. E. Kristan v Celju. - Korošci, v boj za staro pravdo! - Pazite na volilne imenike! Pod praporom sccijaliie demokracije. Predvčeraišniem ie celjska politična oreanizacila naše stranke imela v Celiu ljudski shod. ki se ea ie udeležilo miHv/obromo industrjialno in kmetiško delavstvo. Ob deveti uri dopoldne le predsednik kraievne po-titične oivanizaciie. sodrug Koren, otvoril shod snominiaioč na veliko važnost nredstoiečih volitev in oo-zdravliaioč sodruga Etbina Kristana v sredi cellskesra nroletariiata. Sodruga Leskošek m Uršič sta nato na kratko in prisrčno izrekla svoie nezdrave iz Amerike se vrnivSemu so-drugu Etibnu Kristanu: prvi v imenu strokovnih orcanizacii celjskega okrožia. druži v imenu delavskega izobraževalnega društva »Svobode« v Celin. Zborovalci so se pozdravom odzvali z navdušenimi živiio-klici. na kar so predsednikom shoda enoglasno izvolili sodruga Korena. Nastala ie tišina in delavsko nevsko društvo ie zapelo krasno delavsko himno. lne zooet stoDiiio višje, dokler končno ne dobi večine. V tem smislu .sodrugi, se podajmo na boj z dobro voljo. Tako bomo /.marali Zgodovina are svoio sigurno pot. Celo vojna sama je v svojih učinkih vendarle morala vplivati tako, da je danes socijalizem že mnogo močnejši, kot je bil še pred kratkim. ♦ Izvajanjem sodruga Etbina Kristana je sledilo burno odobravanje. Ko so se zborovalci zopet umirili, je kot protigovornik nastopil komunist g. Bartulovič. Nekaj časa se ie lovil s tisočkrat že premletimi frazami komunistov, potem pa ie moral na zahtevo zborovalcev raz oder. So-drug Etbin Kristan mu seveda ni ostal dolžan odgovora. Prepričevalno je zavrnil vse njegovo besedičenje. Ob koncu shoda je predsednik scdrug Koren dal na glasovanje, da se zborovalci izjavijo, da-li so za socijalno demokracijo, ali za komuniste. Niti človeka ni bilo, ki bi bil za komuniste dvignil svojo roko. Tako ie shod z odpeljem delavske himne končal kot pravcata manifestacija celjeskega proletarijata za socijalno demokratično stranko. Naj živi socijalizem! Naj živi so-ciialna demokracija! Naj živi delavska edinost! Naj živi zmaga delavstva pri volitvah dne 28. novembra! — to so bili odmevi shoda! Korošci, v boj za staro pravdo! Pred kakimi 1400 leti so se nase- J lili Slovenci v Dorečiu Save in Drave, Vsa Koroška, skoro vsa Štajerska. del Tirolske in iužni del Solno-graške te bil tedaj slovenski, Tu so živeli Slovenci kot mirni, svobodni ooliedelci: načelovali so iim svobodno izvolieni satrešine. župani in kne-zii. Skoro dvesto let ie živel naš rod svobodno in se otepal sovražnikov. Od tedaj naprej jim ie neprestano gospodoval Nemec do danes, torej okolo 1200 let. Nemško gosDodstvo ie občutil naiboli kmet. Vsa zemlia ie bila orel svobodna. Ko so Da Prišli k nam Nemci, se ie to izDremenilo. Lastnik zemlie ie nostal grof in Dlemič. Leta 1273. so sl nemški knezi izvolili svoiega noglavaria Rudolfa Habsburškega, ki ie polagoma utrdil svoio oblast daleč naokrog. Tudi naši kraii so prišli pod kruto žezlo Rudolfa Habsburškega in njegovih naslednikov ood katerim ie zdihoval na Koroškem naš slovenski rod dolgih 650 let. Leta 1515. te slovenski kmet pričel boi za staro oravdo. a močna in trda nemška pest ga te za-snžnila zooet in huiše. Pod poveljstvom Jurila Hereberstaina ie Dobila cesarska vofska uoorne kmetiške trume naiprei pri Vuzenici v Dravski dolini, nato pa še Dri Celju in Raihenbureu. Po 650 letih tlačanstva, se hoče slovenski kmet in delavec na Koroškem zooet osvoboditi tiranije nemških trinogov. Na Gosposvetskem ooliu pa igraio vlogo Jurija Herbersteina nemški šovinisti in koroški sociialisti. ki zbiraio voisko za nemške olemiče. da bi z nio še dalte krotili ljudstvo iz Roža. Junske in La-budske doline tn ga obdržali v svoiih nenasitnih krempljih. Grdo ie delo teh nemških janičarjev. ker hočejo s tem liudstvo slepiti. Pred seboi imam cel kun letakov in karikatur, ki mi iih ie noslal oriiateli iz Koroške. V teh letakih se zrcali surovost, lažniivost in egoistični do-hleD nemških fevdalcev, ki se bole jugoslovanske agrarne reforme. Vsa ta gonia od strani nemških hulskačev ni nič drugega kakor to. da hočejo preprečiti osvoboienie koroških kmetov in delavcev, ki so bili vkovani v spone suženistva celih 650 let in. ki hoče dne 10. oktobra okove raztrgati, ter nemškim grofom s tem enkrat za vselei obrniti hrbet. Sodrugi. delavci in delavke! Kdo ,ie bil naivečli volni hujskač, kdo le uprizoriteli svetovne vojne? Ali niso bili to nemški knezi in grofje? Ali niso bili to naivečii oboževatelii cesarja Viliema II.. ali ni Villem bil tisti, ki ie glavno povzročil svetovno kla-nie z« nemške kapitaliste? Koliko nedolžne krvi ste ravno VI Korošci, orellli in koliko solza mater, žena in sester ie ooteklo vsled nenasitnega nemškega kapitalizma? Sodrugi. kal nam oretl ako razdvojimo narod na Koroškem? Nova iridenta. novo naciionalno huiskanie. iz katerega se bo izcimila nova voj- na. novo kjanie! Na ves glas upiieio nnoti jugoslovanskemu militarizmu in agitiraio za mrtvo avstrijsko republiko. Bog ne dai. da bi bil kdo pre< zinil besedico proti nemškemu militarizmu ali avstrijskemu »Laitenan-tu«. Id ie bil nič manj kot Bog! Tudi mi smo proti vsakemu militarizmu in sociialisti se zavedamo svoie moč! v Jugoslaviji, ter bomo čimorei milita, rižem odpravili Propagando, ki se na Koroškem ugania. ie toliko iboli obsoiati. ker nemški agitatorii dobro vedo. da leži avstrijski« reouhiika na mrtvaškem odru. in da ni za Avstrijo nobene rešitve več. A-cono hočejo imeti nemški erofie. ker imaio uoanie. da s tem rešiio svoia posestva, svoie bocate gozdove, ki bi iih. če nriDadeio Jugoslaviji. zasegla železna roka agrarne reforme. Sodrugi. kako oa ie z industrijskim delavstvom? Za industrijskega delavca ie tam bolie, Mer ie več živeža. kier le več kruha. Indusferiialnj kapitalizem ie internacionalen. danes ie malokie lastnik tovarne posameznik, danes so to banke: banke so zdtiia leta pokupile damaleca vsa podletia. Zaraditega ie obstoi indnstriiainega delavca tam boliši kier so daai oogoti za razvni industrije in kier ie ootreba industrij-, ske i7.delke izvažati v zameno za živež. Vsi ti ocgoii oa so dani malokie tako kakor v Jugoslaviji! Korošci, ali se še spominjate tistih »knofov«. ki so iih med voino nosili na suknji in. ki le bilo zapisano naniih »Gott strafe England«. Ali se sDomimate. če ste med voino šli v Celovcu v »Rosseggerstuberl«, kak* šen Dozdrav ie bil tam običajen? »Gott strafe England«: tako ste mo-j ralt pozdraviti.! In dne 27. septembra so se v St. Vidu v svoii »Landesversamrrehmsci« klaniaii Angležem oni gospodje, ki so še nedavno nosili gumbe z namsom >>Gctt rtraf e England)« in ki so rabili te besede za Dozdrav. Ali niso to izdajalci ljudstva, ali niso to lakaji nemških grofov, ali niso to naigrši hinavci. ki se z ljudsko usodo igraio!? »Nieder mit dem Kazelmacher«. tako so kričali med voino tisti go-soodie. ki so 27. septembra zborovali na svoii » Landes ve rsamm 1 un g i« v St. Vidu, Na sv0l,t>" lilo. Konzumnemu društvu z udeležbo »trboveljske družbe pri Nakupovalni zadrugi«. Iz izjave, ki jo je podpisal komunist Perdan, je jasno razvidno, da je Perdan rekel: »vodja komunistične stranke Klemenčič je povedal, da je pri Nakupovalni zadrugi udeležena Trboveljska družba s 5 milijoni. To Je povedal Klemenčiču ravnatelj Trboveljske družbe* — kako more kdo sedaj trditi, da je Perdan zamenjal Trboveljsko družbo z državo, konzuin pa z nakupovalno. Ako je Perdan res tak teliček, potem seve tudi vse drugo pametno zamenja — potem seve je z »Rdečim praporjenu vred pomotni za-meujač, ki ima v resnici ime ttstega, ki namenoma laže in obrekuje. Skoda le sicer papir)* za pobijanje komunističnih 1*411 — včasih le treba Do- kazati, kako grda in ostudna je družba, ki piše »RdeCl prapor«... Ubogi so le zapeljanci, ki ta nečedni list bero. Dobro je seve to, da je teta 2e zelo malo in jih bo v«ak dan manj, ker oči se bodo odprle še najbolj omejenim. Telegrami. KOROŠKe ZADEVE. Beograd, 4. Ministrski svet se je v eni svojih zadnjih sej bavil z vprašanjem o osvoboditvi vseh Ko-roščec od vojaške službe in o uvedbi milice na severni meji na Štajerskem in Koroškem. Velikovec, 4. Celovški Nemci organizirajo štiri delavske bataljone in tri bataljone dijakov ter tako-zvano „Einwohnerwehr“ z privoljenjem medzavezniške plebiscitne komisije. Te ljudi hočejo poslati deloma že v noči od četrtka na petek v cono A, ostale pa v noči od sobote na nedeljo. V slovenskem zaledju pa organizirajo stavko železničarjev in vseh nemško čutečih državljanov kraljevine SHS. Pretrgati hočejo brzojavne in telefonske zveze ne samo v glasovalnem ozemlju, ampak tudi po vsej Sloveniji. O tem nemškem načrtu se je izvedelo od zanesljive nemške strani. ■* RUSKO-POLJSKA VOJNA. Varšava, 4. (PBA). Frontno poročilo od 3. t. m.: Med zasledovanjem sovražnika smo zasedli kraj Mir. Zasedli smo tudi nekaj krajev vzhodno od Baranovičev. Naše brzo napredovanje povzroča v sovražnih vrstah vznemirjenje. Sovražne čete nimajo stikov s svojimi poveljništvi. Pri Gorodišču smo ujeli sovjetsko brigado, ki se ni mogla več umakniti. Južno od Pripjeta je naša konjenica napadla 44. boljševiško pehotno divizijo, zajela ie 200 mož in uplenila 6 strojnic. Moskva. 4. okt. (Brezžično). Frontno poročilo od 3. t. in.: Pri No-vogrudku se vrše boji vzhodno od rek Njemen in Sczara. V okrožju Pinsk boji zapadno in južno od Lu-ninca. Zavrnili smo sovražne napade pri Novokonstantinovu. MIROVNA KONFERENCA V RIGI. Pariz, 3. okt. Po zadnjih vesteh iz. Rige je ruska delegacija predložila svoie predloge za mir na podlagi plebiscitnega vprašanja v Vzhodni Galiciji. Poljaki še niso odgovorili na na te predloge. Potrjuje se. da bi moskovska vlada popustila od govo-vih zahtev, ki jih poljska vlada ne more sprejeti, ker želi. skleniti mir in dobiti tako svobodne roke napram generalu Wranglu, zatem pa organizirati novo boljševiško vojsko ter spomladi zopet kreniti proti Poljski NEMIRI V CORKU. London, 3. (Wolff). Ko so pokopali dva pred kratkim ubita stražnika, je došlo včeraj na glavni cesti v Corku do splošnega streljanja. Dozdeva se, da sta povzročjla te zopetne poboje dva pomožna stražnika vsled svojega izzivajočega obnašanja. Pri pobojih sta bila dva ali trije civilisti poškodovani. LORD SWEENEY UMRL. Dunaj. 2. Listi iavliaio iz Mona-kovega. da ie oo vesteh iz Londona umrl corški lord Sweenev. Angleška vlada oa prikriva to deistvo. da bi preprečila manifestacije. KONGRES ITALIJANSKIH SOCIJALISTOV UDU. Milan, 4. (Stefani.) Vodstvo socialistične stranke je odredilo, da se bo socialistični kongres italijanskih socialistov vršil od 29. decembra t. 1. do 3. Januarja 1921 v Florenci. GENERAL WRANGL. LDU. Dunaj, 4. »Deutsche Telegraphen-Information« javlja iz Varšave: Ukrajinska armada se je združila z vojsko generala Wrang1a pri Jekaterinoslavu. Južno od Odese stoječa sovjetska armada je v nevarnosti, da |o obkolijo. LDU. London, 4. (Reuter.) »Times« Javljajo iz Carigrada: Brodovje generala Wran&ta je napadlo Mariopol,, pri čemer je več boljševi&lh vojnih ladij uničilo. VIHARJI NA JAPONSKEM. LDU. Amsterdam, 4. Reuter javlja iz Toki ja o silnih viharjih, ki so divjali po To-kiju in Jokohami. Orkan je včeraj porušil mnogo hiš. Nižje ležeči kraji so poplavljeni. Število žrtev je veliko. ‘da označijo politične stranke napram io;u dogodkom svoje stališče in da poda viatla O nJHi svoie mnenje. Tale« dogodke opažamo povsod, v vsel Evropi In ne smemo iskati zanje posebnih vzrokov v Jug osla« viji. Ako proučimo glavne nagibe teh dogodkov, potem bomo mogli z dvema besedama označiti njihov glavni vzrok. V zadnji vojni (Vzkliki: Tako jel) je bilo mnogo ljudi, ki so v Rusiji dobili neke nejasne pojme o revoluciji, katere so skušali tud! doma izvajati na svoj način. Srbija je vstvarjala državno revolucijo — revolucijo kmetskih množic. Te kmetske množice so od početka gotovo sodelovale pri vsakem državnem aktu. Pri nas, gospoda, tega ni bilo. Pri nas je bilo vse ono, kar je bilo izven občinskih in pokrajinskih meja — eo »pso — sovražen narod. Ta duh vlada še v nekaterih političnih strankah. To so bili razlogi, ki so dali značilnost nemirom, kateri so se dogodili na Hrvatskem. Nato je govoril posl. Korač o pisanju gotovega tiska, iz katerega je razvidno, kakor da ne bi bilo v Jugoslaviji niti enega poštenega človeka, Boljševiki vsekakor pišejo o predsedniku ministrstva, da je navaden lopov. Zato je potreba boljševikom samo, da navajajo naše liste. Gospod predsednik je govoril o naši vojski. Nedvomno verujemo, da Je storila svojo dolžnost za dosego uedinjenja. In kaj Je ta vojska? Ali Je ne-, kaj eksternega? Ona je samo narod, oblečen v uniformo. Mi vemo, da srbski zakon ne dopušča batinovanja, a se je vendar dogajalo. Obstoje težnje pri gotovem delu častniškega zbora, spraviti vse civilne oblasti in administracijo v svoje roke. To se pravi, opustiti veje, na kateri sedimo in živimo, to znači, opustiti vso našo narodno edinstvo, zakaj čujemo, da se pripravlja uredba, po kateri naj bi se vojaki organizirali v delavske bataljone, da bi bili v primeru stavk komandirani v p osa« mezne tvornice. To je, gospoda, strašna' stvar! Predsednik vlade je imel govor, ki ničesar ni povedal. Z vladnega stola je treba, da se govori jasno. Zato ne moremo biti zadovoljni z odgovorom miuistrskega predsednika. Končno je govornik predlagal nastopno: Narodno predstavništvo obžaluje, da so nastali neredi, ker ni bilo ljudstvo zadostno poučeno o žigosanju živine, Narodno predstavništvo zahteva, da vlada kaznuje vse krivce, — da bodo kaznovan! posamezni kmetje, to dobro vemo, — toda vlada mora izjaviti, da bodo povzročitelji teh nemirov kaznovani. (Burno odobravamo.) + Francozom ni več mar za črnogorsko vprašanje? Vesti Iz Pariza jasno do. kazujejo, da med Francijo in eks-kraljem Nikolom črnogorskim ni več nikakršnih' oficijelnih stikov. Ob priliki čestitanja diplomatskega kora Millerandu kot novoizvoljenemu francoskemu diktatorju ni bilo med njim nobenega zastopnika bivšega črnogorskega kralja. Politične vesti. + Govor sodruga V. Korača v sklepni debati o interpelaciji s. Bukšega o dogodkih na Hrvatskem. Sodrug Korač je na sobotni seji narodnega predstavništva izvajal: Debata, ki »e je vršila o dogodkih na Hrvat-akatn, se je oddaljila od onih smeri, ki smo jth ml za to debato zamislili. Mi srno hoteli, Kulturni vestnik. Naši zapiski. Izšla je 3—4 številka te revije z naslednjo vsebino: Dr. Lončarf Kaj in kako?: H. VVendel: Nemčija in Jugoslavija: AbJItus: Demikracih ali diktatu-« ra?; dr. Št. Sagadin: Volivni red za konsti-tuanto; dr. Dolenc: Preosnova kazenskih sodišč; dr. Rostohar: Psihologija narodnosti; F. Erjavec: Agrarno vprašanje m komunizem; dr. Goršič: O ciljih in metodah' slovenskega pravoznanstva ter dr. Krivic: T. S. Masaryk o socijalizmu in socijaliza-ciji. — Pregled je razdeljen v politiko, socijalno politiko, gospodarstvo, literaturo, revije, kulturo in umetnost s prispevki Mihevca, Klinca, dr. Ooršiča, Erjavca in Albrehta. — Novo uredništvo (dr. Lončar, Ab-ditus, Erjavec in Šlibar) obljublja, da hoče voditi to potrebno in lepo revijo zopet kot svobodno tribuno za vse naše kulturne delavce brez ozira na njih politično pripadnost. Reviia stane letno 40 K; naroča se pri upravi »NaJHh zapiskov«, Ljubljana, poštni predal 91. — Revijo najtopleje priporočamo v naročbo. Naj bi ne bilo sodruga, ki ga: zanima resno proučevanje socljalizma in aktualnih socijalnih vprašani, da bi ne Imel tega lepega lista. Iz stranke. OPOZORILO! Zaupnike in člane volilnega odbor za Kranjsko opozarjamo na prihodnjo sejo, ki bo v petek, dne 8. oktobra 1920 popoldne ob 3. uri v Ljubljani. Več na pismenih vabilih. Zaupnlškl sestanek bo danes ob 20. url v mali dvorani »Mestnega doma«. Ude. ležba točna in polnoštevilna. Radeče pri ZIdamen mostu. Vsem zaupnikom in odbornikom vseh delavskih organizacij naznanjamo, da se bo vršila v. f sredo, dne 6. t, m. ob 7. uri zvečer v dru-J štveni dvorani »Svobode« v Radečah' i skupna seja; ker je dnevni red jako važen, ! naj se vsi seje gotovo udeležijo. — Za od-* bor: Alfred Pičinin, predsednik. Savinjska dolina, Celje in okolica, Vsled predstoječih državnozborskih volitev poživljamo tem potom sodruge in vse somišljenike naše stranke, da se za informa. cije kakor za prireditev shoda obračajo vedno na okrožno tajništvo JSDS v Celju, Vodnikova ulica štev. 3. Isto velja tudi za člane Kmetske delavske zveze, Joška Tekauc, t. č. tajnik« Vlada proti draginji. Ldu poroča iz Bel-grada: Komisija za izdelavo nafedb proti draginji je dovršila svoje delo. Komisija je bila razdeljena v dve sekciji, in sicer v sekcijo za prisilne odredbe proti draginji in v sekcijo za organizacijo zasebne inicijaiive Prva sekcija je izdelala zakonski načrt, ki ga bo minister za prehrano in obnovo zemlje jutri predložil ministrskemu svetu. O glavnih principih, ki jih vsebuje ta zakonski načrt, se bo še poročalo. Druga sekcija je medtem sprejela načrt uredbe o organizaciji zasebne inicijative in o podpiranju konzumnih zadrug javnega značaja, ki se v splošnem bavijo s preskrbovaniem konzumen-tov. V predlogu te sekcije je tudi zahteva, naj se v fin. zakon za 1. 1920—21 vstavi naknadno dopolnilo o otvoritvi kredita 500 milijone v dinarjev, iz katerih bi se nakazovala konzumnim zadrugam in aprovizaetjam sredstva za obratni kapital. Ministrstvo za preltrano bo ta predlog izročilo ministrstvu za finance.’ Po predlogu komisije naj bi se v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje ustanovil poseben odbor strokovnjakov in zastopnikov konzumnih organizacij, ki naj bi vodil vse tozadevne posle. Novi predlog o pobijanju draginje se bo predložil parlamentu bržkone še tekoči teden. Po novem zakonskem načrtu bi se Imel vršiti popis hrane in vseh življensklh potrebščin ter' blaga po trgovinah in v skladiščih. Cene zivd in blaga bi se maksimirale. Rekvizi-cije naj bi se ponovno uvedle ter koznovali brezvestni trgovci. Nepoštene špekulacije naj bi se kaznovale z zaporom do 1 leta in globo do 200.000 dinarjev. Razen tega bi se smele nepoštenim trgovcem zapreti trgovine. Nekaj članov odbora je predlagalo smrtno kazen za špekulante, ki na brezvesten način dvigajo cene blaga in živil. Izjava. V »Rdečem Praporu« štev. 36 čitr.mo na dveh mestih trditve, kakor da bi prejelo »Kozumno društvo za Slovenijo« od države kako posojilo. Izjavljamo, da »Konzumno društvo za Slovenijo« ni prejelo niti od deželne vlade za Slovenijo, niti od državne vlade v Belgradu, niti od nobenega ministrstva kakega posojila ali kake podpore. Vesti, ki jih razširja »Rdeči Prapor«, so neresnične in zlagane. V Ljubljani, 4. oktobra 1920. — Načelstvo »Konzumnega društva za Slovenijo-', r. z. z o. z. Pojasnilo. Pomočna pošiljatev ameriških Jugoslovanov, posredovana in odposlana po American Jugoslav Commerciai Boank, Ltd. iz Chicage U. S. A., je vsled večih ovir na potu iz Amerike v Ljubljano zelo zakasnela. Ob času odpošiljanja iz Amerike je izbruhnila tam stavka na železnici, kar je zakasnilo pošiljatev od 2 do 3 mesece. Ko je dospelo blago v Trst, ie vladala tam stavka pristaniščnih in železniških delavcev, kar je zavlačevalo pošiljatev do pretečenega tedna. Vse te ovire niso krivda odpošiljalne administracije, ampak so produkt povojnih razmer po vsem svetu in so seveda opravičljiva. — Blago je sedaj v Ljubljani, in kakor hitro bo pregledano po carinskem uradu, bodo naslov-ilenci obveščeni, da pridejo po svoje blago, zaboje itd. — Ekspedicijska tvrdka nam je zagotovila, da bo pregled dokončan v enem tednu, nakar nam bo blago na razpolago za razdelitev. — Radi verjamemo, da so na-^vljencl vznemirjeni glede svojih darov nam^b Vl>oštevai° naštete vzroke zamude, teden stvar oprostili ter potrpeli še ,_____' ’bo stvar urejena do dobra. — Skrb za vzgojo narodo-vega naraščam. Šolsko leto 1920/21 se je začelo. Vsakdo bi mislil, da bodo danes šolske razmere že skoraj normalne, saj sta pretekli vendar že dve leti po zaključenem krvavem klanju okoli naše države. Res je. da so že v ečinoma vsa šolska poslopja vrnjena svojemu pravemu namenu, pa tudi učnih moči čeravno precej mnogo navadnih rokodelcev brez vsakršnih vzgojnih idealov in začrtanih ciljev — ravno ne primanjkuje. Toda to, kar nas vznemirja je, kako naj preskrbi ubogi oče - delavec, ki vzlic temu hi vztrajnemu delu komaj zasluži toliko, da more številna družina živeti, šolske potrebščine: knjige, zvezke in svinčnike večim svojim otrokotn-učencem. Kajti navaden zvezek, ki je pred vojno veljal 10 vinarjev, velia danes 5 K, knjiga, ki je veljala 1 K, velja 20 K pa tudi več, svinčnik le veljal preje 4 vinarje, danes 1—2 K itd. Toda za osnovne šole še niso tako drage šotske knjige, zvezki in druge šolske potrebščine kakor pa za srednje in njim enake šole. Knjige za srednje šole veljajo danes za en razred nove 400—600 K brez zvezkov, ki so tudi zelo dragi in brez katerih nikakor ne more izhajati srednješolec, kakor eventualno lažje učenec prvega ali drugega razreda osnovne šole, ki lahko rabi tablico in kamenček. Vsak zvezek za srednjo šolo pa velja danes 10—20 K. Revnemu očetu-delavcu, ki ne zna m ne more kopati zakladov, ni mogoče vzdržavati sina srednješolca ob sedanji draginji, še tož-je pa dva ali celo več. Zato bi bila dolžnost naše vlade, da bi tu priskočila na po-moč z znatnimi podporami Vsem otrokom '•cimovitih staršev bi morala oblast prc-'r,,et! zastonj učne knjge, šolske zvezke druge nrlDomočfce. Obenem W bHa rte- kroniki. Tekom prihodnjega tedna bodo vel pismeno obveščeni, kje in kdaj se bodo darovi razdali. — Frederic Zalaznik, zastopnik A, J. C. B. Ltd. Pazite pri vlaganju prošenj. Mtiogo strank v svojih neposredno na višja obla-stva naslovljenih prošnjah navajajo poleg podpisa edinole kraj, kjer bivajo, ne navajajo pa političnega okraja in, kar je pri vlogah na ministrstvo neobliodno potrebno, pokrajine svojega bivališča. Ker je v Sloveniji, kakor tudi v uaši državi sploh, mnogo krajev z istimi imeni, je v interesu občinstva, da v svojih, na pokrajinska, kakor tudi na ceutralna oblastva naslovljenih vlogah poleg kraja tudi vedno navede politični okraj in pokrajino svojega bivališča. Navarinl odpoklican. Predsednik okrajnega sveta v Pliberku, italijanski podpolkovnik Navarinl, ki je izzval znani incident preteklo nedeljo, je bil odpoklican. Na njegovo mesto pride italijanski major Carrara. Zahvala. Za podporo, ki mi jo je naklonilo delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju, se najiskreueiše zahvaljujem — Fr. Čaks. Pristojbine za časopisne brzojavke v prometu z Belgijo.. Od 1. oktobra naprej so dovoljene v prometu z Belgijo časopisne brzojavke z znižano pristojbino 14.5 centimov, t. j. 29 par od besede. — Še vedno falsiflkatorji. Novosadsko »Jedinstvo« poroča, da so oblasti zopet izsledile družbo, ki je ponarejala bankovce so 1000, 10 in 5 dinarjev. Sedež je imela v podjetje, ampak so celo stvar inspirirale Budimpešti. Menda ne gre za privatno podjetje višje mad. oblasti. V tem slučaju bi bil glavni kolovodja nesrečni — dr. Ivica Frank . . . Imenovanja. Ministrstvo za notranje zadeve je imenovalo reaktiviranega vladnega svetnika pri poverjeništvu za notranje zadeve Ivana Tekavčiča dvornim svetnikom in podelilo sekcijskerau svetniku pri poverjeništvu za notranje zadeve dr. Leonu Staretu naslov in značaj dvornega svetnika. Nadalje so bili imenovani okrajni glavar v Borovljah dr. Josip Ferjančič dvornim svetnikom in okrajni glavarji dr. Ignacij Rotar pri brambnem oddelku, vodja urada za zaščito beguncev dr. Fran Vodopivec in okrajni glavar v Kamniku Friderik Logen višjim svetnikom. Tretji In zadnji večer Sretena in Jelene Obradoviča bo v sredo 6. t. m. Umetnika bosta nastopila s svojimi originalnimi in izbranimi kreacijami.Vstopnice se dobe v trafiki v Šelenburgovi ulici št. 1. Slučaj Rosenberg: mleko+voda. Mariborsko državno pravdništvo je uvedlo proti ženi večkratnega milijonarja Rosenberga kazensko postopanje radi mešanja mleka z vodo. Vršila se jc že ena razparava, pri kateri je vodja kemičnega preskuševališča povedal, da je bilo mleko, ki ga je prodajala '.ena Rosenbergova, pomešano tu in tam celo 55 odstotkov z vodo. Sodnik dr. Kramer je odložil drugo razpravo v svrho zaslišanja prič na 30. t. in. Pri obravnavi tega dne pa je Rosenbergova bila obsojena na 55.000 K kazni, ali 55 dni zapora. Za vsak % vode inno K kazni ali 1 dan zapora. Stavke. V Osijeku so proglasili plinski delavci mezdno stavko. V Banjaluki in Dobrllnu so isto napravila strugarji. ■— Črnogorski metropolit Mitrofan je umrl. V -Cetinju je umrl te dni črnogorski metropolit (cerkveni vladar) Mitrofan. na dolžnost, da prav revnim nudi zastonj hrano In stanovanje v dijaških domovih in jim preskrbi tudi potrebno obleko. To bi bila dolžnost države, to še enkrat poudarjamo. Zakaj če država zahteva pozneje od državljana, da dela zanjo, ji služi vojake, dviga njeno čast pred svetom in ji plačuje davke, naj potem tudi država pozna do njega svojo dolžnost, to namreč, da skrbi v njegovi mladosti, da doseže čim višjo naobrazbo, kar je koncem konca edino celokupnosti v prid. Namesto da je gospod finančni minister določil v svojem finančnem proračunu toliko milijard dinarjev za vojašnico, naj bi polovico te vsote dal na razpolago ministrstvu za uk, kJ naj bi jih vporabHo za narodovo izobrazbo. Gospod finančni minister, ali bi ne bilo veliko lepše in odličnejše, ako W bila Jugoslavija velika šola, kjer bi vsi njeni prebivalci, ki imajo vse telesne in duševne zmožnosti, v svoji mladosti imeli prost dostop do obiskovanja vseh šol, od osnovnih pa do vseučilišča, kakor pa da je danes tako zaželjena Jugoslavija, ki smo si jo morali priboriti z velikimi potoki rodne krvi, postala prava velika vojašnica? Ali ni žalostno, da bodo dolnji naši slovenski dijaki, ki študirajo na inozemskih visokih šolah, in nimajo nobenih drugih denarnih sredstev, v najboljšem slučaju za celo leto 4000 jugoslovanskih kron, ne dinarjev. In dijak naj s tein v dragih inozemskih mestih živi ali strada ali kaj? AH nimate nobenega sočutja in tudi ne možganov za napredek? Po svetu. — D‘ Aununzio kuje denar. Švicarska brzojavna agencija poroča iz Rima: D‘ An-nunzlo je dal kovati denar, Id noai njegovo podobo. — Promet v tržaški loki. Grška vlada skuša doseči, da dobi prost prehod skozi Trst za promet s češkoslovaško. — Švicarski pomožni odbor namerava tudi nadalje pomagati gladujočim pokrajinam Avstrijske republike 'm drugje, zlasti še, ker bo beda po teh krajih v letošnji zimi še večja kot doslej. — Nasilen poljski konzol. Dne 1. t. m, zvečer so v Beuthenu aretirali poljskega generalnega konzula Koszyckega, ker je streljal z revolverjem in ranil mladeniča na čeljusti. Stvar se je oddala sodišču. — Stavke v Španiji. Stavka kovinarjev v Barceloni, ki bi se morala proglasiti 27. pr. m. je bila odgodena na jutri 5. t. m. Stavka prevoznih delavcev se nadaljuje in sicer se je udeležuje 2264 voznikov in 450 šoferjev. Razentega je ostavilo delo nad 3000 delavcev, ker manjka prevoznih sredstev. Delavske strokovne zveze so dale 20.000 pezet na razpolago stavkujočlm iz Rio Tiuta. 250 otrok oskrbuje delavski dom. V Saragosi postaja položaj zelo kritičen, Strokovne organizacije bojkotirajo mestni svet. Vlada bo proglasila obsedno stanje. — Nemoralni zločini v zasedenem ozemlju ua Nemškem. Francosko vojno sodišče je obsodilo v Mogunclji šest vojakov v prisilne zapore in k degradaciji, ker so onečastili neko nemško ženo. — V galvestonski luki je izbruhnil požar, ki je uničil zalogo bombaža in poškodoval več parnikov, Škoda se ceni na dva milijona dolarjev. — Komunistični proces v NVeissensee-ju na Nemšem se je končal s tem, da so obsodili glavnega obtoženca Michaelisa na 1 leto in 9 mesecev zapora. Drugi obtoženci so bili obsojeni deloma na 6mesečno do enoletne ječe, deloma so jih oprostUi. Predsednik je pred Izrekom obsodbe Izjavil, da |e v tem slučaju vojno sodišče popolnoma pristojno, ker gre za popolnoma vojaško organizirano družbo. Streljanje in mar-širanje, da so vojaške vaje. Predvsem pa so obtoženci 19. avgusta nastopili organizirano kot vojaki. Michaelis je bil duša vsega gibanja; vendar pa ni bil obsojen v prisilno delavnico, ker ni predkaznovan in ga smatrajo drugače kot dober značaj. — Za tri milijone nakita ukradenega. Budimpeštanskemu zlatarju je bilo ukradenih za 3,300.000 K nakita. Nekam detektivu se je posrečilo ustaviti tatove — zlatarjeve pomočnike — v hipu, ko so hoteli s ponarejenimi listinami preko meje v Italijo. — Sovjeti proti tobaku. Po vesti iz Re-vala je sovjet narodnih komisarjev izdal na-redbo, s katero prepoveduje kajenje na javnih mestih (v glediščih, postajah, pisarnah itd.) in na sestankih. Naredba ne izvzema nobenih državljanov. Nekadilci dobe kot naknadno četrt funta sladkorja in osmino funta čaja ali kave. Gospodarstvo. Ljubljanski trg. Trg govejega mesa. V prodaji masti je nastopila mala stagnacija, ker si je mnogo strank nabavilo preje zaloge. Upati je, da vzlic živahnemu izvozu prašičev v inozemstvo cena prašičev ne bo zrasla. Prekmurje zahteva zvišanje cen za teleta od 12.50 K na 14 K za kg žive teže. Istotako zahtevajo zvišanje cen za bike na 12 K do 13 K kg žive teže. Hr-vatski trgovci so stavili že višje ponudbe. Upllv na slovenski trg ne bo izostal. Mesarska zadruga bo vztrajala nadalje pri prodaji govejega mesa II. vrste po 18 in 17 kron kg. Prodajala bo meso na novi stojnici pod kostanjem sredi trga. Sadni trg. Ob petkih je na trgu velik promet. Pomani-kuje na sadnem trgu Prvovrstnih jabolk, Kostanja je na trgu v izobilju, prodaja se po 5 kron kg. Trgovci sadja se pritožujejo nad izvanredno malomarnim ravnanjem sadjerejcev z obiranjem in pošiljanjem sadja, vsled česar ga tolUco zzniie, kar upH-va naravno tudi na cene. — Q0be so postale prava redkost. — Zelja v glavah je na trgu dovolj po nizki ceni 50 vin. za kg. - Jajca donašajo v nekoliko večjih množinah na trg Proti visokim cenam za jajca se je težko boriti vsled tega, ker različne imovite stranke ponujajo prostovoljno pretirane cene za jajca brez ozira na revnejše sloje. Sedanja cena jalcu je 2.20 K do 2 kroni 40 vin. — Odrasla perutnina se do-naša pogosteje na trg. - Ribji trg je zadostno obiskan. Boljše ribe kot ščuke ne prihajajo na trg, ker oddajajo ribiči vse v hotele in gostilne, bedanja cena ščuki je 24 K za kg, belice so po 12 kron kg. Zanimanje za ribji trg le živahno, manika pa dobrega blaga vsled praznote naših voda. - Pomanjkanje krompirja na trgu povzroča nekoliko razburjenja. Gotovi krogi hočejo na vsak način že sedaj zvišati cene krompirju. Doznali smo, da napravljajo gotove tvrdke velike zaloge krompirja. Nastalo pomanjkanje krompirja bi pozneje izrabile za navijanje cen in neprimerne dobičke. Ker se krompir ne bo Izvažal v veliki meri, bi se normalnim potom cena krompirju ne smela bistveno zvišati, ker je že itak v primeri z drugimi žtvfU primerna. — Pritožbe radi pokvarjene mok® postajalo redkeje. — Mleka le na ljubljanskem trgu zelo veliko, toda mnogo slabega. — Samostojna deželna naklada od zasebne porabe vina na bivšem Spodnjem Šta- jerskem. Glasom praviiuika za izvršeuje odredb o trošarini od vina, mošta In sadnega vina je sklep bivšega deželnega odbora štajerskega o samostojni vinski nakladi z veljavo od L januarja 1919 ukinjen. Vsled tega odpade za leto 1919 pobiranje samostojne naklade na vino na bivšem Spodnjem Štajerskem, pač pa je za leto 1918 vsekakor plačati to samostojno naklado, v kolikor se to ni zgodilo. Zaostanki se bodo izterjevali po obstoječih predpisih. — Monopol za saharin. Finančni minister je odredil, da se zakon o uvedbi monopola na saharin in druge industrijske proizvode za posladitev, ki je veljal za Bosno in Hercegovino, raztegne na vse ozemlje kraljevine. — Cene življenskib potrebščin. Da si morejo naši čitateljl predočiti točno sliko o ekonomskih razmerah v posameznih državah, objavljamo — po zadnjih podatkih cene živil, ki vladajo po sosednih državah. V Bolgariji velja kilogram bele moke 5.50 levov, fižol 8 levov, sladkor 28 levov, kava 55 levov, riž 28 levov, svinjska mast 56 levov. V Solunu plačujejo 100 kg pšenice po 110 dahm, koruzo 68, fižol 100, sladkor 440 in kavo 550 drahm 100 kg. V Romuniji velja kg svinjskega mesa 11 lejev, svinjska mast 20, nakoljena slanina 24, sladkor 30 do 35, kava 30.54, riž 12—18, koruza 1.25 do 1.50 in fižol 2—3 leje kg. V Budimpešti velia par kokoši 65—75 kron, komad jajc 3—6, zelje 4—6, grozdje 12—20, olje liter 146 K. en kubični meter drv velja 130 kron. Na ljubljanskem trgu velja kg bele moke 13 do 15 kron, kg krompirja 2—2.50, kg sladkorja 64, kg kave 60, petrolej liter 24, olje 88 K. Na belgrajskem trgu velja koruza 85 din. za 100 kg, ječmen 128, bela moka 225—250, svinjska mast 930—975, fižol 155 din. za 100 kg. «= Mednarodna železniška konferenca v Pragi. Češkoslovaški železniški minister je 30. septembra otvortl mednarodno železniško konferenco, katere so se udeležili delegati Poljske, Nemčije, Jugoslavije, Romunije, Avstrije in Madžarske v svrho, da se doseže sporazum glede železniškega prometa v navedenih državah. — Posojilo Amerike Norveški, iz Ko-danja se poroča, da so Zedinjene države sklenile posoditi Norveški 20 milijonov dolarjev po 80% z istimi pogoji kakor Franciji. Šport. Nogometna tekma Atletik S. K. Celje: Ilirija 2 12 (1:1). BHa je to zelo napeta Igra včeraj na IlLijinem igrišču. Lahko bi Ilirija dosegla več uspehov kot jih je, lahko bi že brez svojega streljanja v oute ali čez prečko zamudila precej krasnili prilik. Sko-ro se ie zdelo, da so Atletie s svojo lepo kombinacijo In s krasnim Igranjem z glavo, v premoči. Oba goala ]e Ulrija dosegla Iz enajstmetrovke, drugega v zadnji minuti Atleti so večkrat predrli Ilirljhio obrambo, tako da so napadali solo; Pelan je imel precej dela in ubranil je več, Iz sola krasno streljanih strelov. Prav dober je bil tudi vratar Celjanov. Igra zelo surova, In to na obeh straneh. — Ilirijlno moštvo brez vsake discipline; toliko prepiranja s sodnikom in med sabo še ni bilo na nobeni ljubljanski tekmi. Sodnik g. Fink proti igralcem premalo odločen, zato tudi ni bilo nikake ubogljivosti. Koti 2:5 v prid Iliriji. — Končno še občinstvu: Vpitje in zmerjanje posameznih igralcev s šuftl etc., je nedopustno. Reditelji morajo vprihodnjič zabranlti tudi vsako iz-žvižgavanje Igralcev oziroma sodnika. Take razmere športu ne bodo nikdar koristile, škodovale pa bodo vedno. — Jus. Sopisl. Razmere v železniških barakah v Logatcu, Ljubljani In Grabštajnu. Nešteto je bilo že pritožb zlasti o razmerah barak v Logatcu. Že so bHe deputa-clje pri obratnem ravnateljstvu, a nobene pomoči. Železničarji, izprevodnlki pridejo utrujeni v Logatec, a ko zagledajo pred seboj umazane postelje, rjuhe vse črne ali pa jih sploh ni, nikjer nobene mize, nikjer stola, če vse to vidijo, se jih polasti gnus in o počitku ni govora — 16 postelj v 1 sobi; ta gre, oni pride, tako gre noč in dan, in utrujeni teprevodnfld ne zapro niti oči, kamoli da bi se odpočili. In tako izmučeni, časih dve noči brez spanja gredo spet na vožnjo. — Med potjo — zgodilo se ie že — kak zavirač zaspi. — Lahko se zgodi nesreča — in kdo bi se čudil?! Slično je v Ljubljani, kjer so železničarske hišice za prenočitev zasedli za uradniške pisarne, a zdal lih nočejo izprazniti — Grabštajn na Koroškem pa je slaven vsled mnogih stenic, ki ne puste železničarjev spati. In tako se opaža nesnaga, nered pomanjkanje vsepovsod. — V Logatcu bi bile lepe, čedne postelje na razpolaga, pa obratno ravnateljstvo ne preskrbi potrebnih Idealov, ker barake so itak premajhne. Obratno ravnateljstvo bi lahko kaj ukrenilo, če bi energično skrbelo za remedure. — A H gospodje tam doli samo obljubujejo, drugače pa se le brigajo, kje bi koga vrgli lz službe, zato ker ni pri Zvezi itd. Železničarje smatrajo za svole sužnje, ki se morajo z vsem zadovoljiti. Ml pa pravimo, da, ako ne bodo merodajni krogi pri ravnateljstva sami skrbeli za red in snago, si bomo pomagali sami in sicer tako, da jim ne bo Hubo. Po dveh letih, odkar ]e vojne konec, bi se *® d. 3 * • Umiki trg 1 Priporočam veliko izbiro naj-novejših svilenih klaskov, rejfc in slamoikov 12 fcmc in deklice. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vredno v zalogi. 1... 289 j hl.ltK.HM Spednfa Slika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Tečna postrežba In zmerne cene. špedicijsko in komisijskopedjetje Seienburgova ulica št. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, Soto in raznim kurilnim maierijalom. dsfe^lO* Ljubi. gl. kolodvor. Na dPGbnos Selenburg. ul. 12. Zmerise cesta i n Preda se z lepim vrtom in hlevom v.clo primerna za obrtnike tik glavne ceste v Trbovljah. Več se izve pri lastniku Iv. Orešnik, zaloga pive Union, Trbovlje 2. hiša Petrolejske vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema viiema) po K 58 - pesamesne vrle po K 32*— franko postaja or.lpošiljatelja. Hrovat & Kemp. LJubSjana. Poleg realk«. KoiikEtrcuvuc cene! i®S iiili! ra ——«8 MMt h iifii iiitv. Telim iii seliš®. V mestu in na dežeH. Fripoiofam S8 sl. tMinsf*« miHSDK mMmU bMbv Po zelo anSfaisl ceni nema Dvokolesa, plašči, zračnice, šfcaini strojji in vsakovrstni deli, karbitne Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. F. MTitL. DUBLJIHII. Slari Irg it. 20. Llubljasa, Mia cesta 45. e qq ;,: ase ===== = =: —-m tttt -t—; . |JT an 11 «a »fe jjgv Sj ffh Kavarno sva na novo elegantno opre-Bh W 1» B£ iTOŠ 11 mila ter se priporočava za obilen poset. BCAUM Cfori trn M Z velespoštovanjem ygfiiC^N asuil fly Ju. Leo in Fani Pogačnik. se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F. Ljubljana, Mestni trg ste v. 25 |I. Lastni auto za prevažanje. Konkurenčne vene! za obrtno .in rodbinsko rabo v vseh Eriavoc & Turk, iii z registre vare a- zadruga z omejeno zaveso sprejema ItraitlEffte H!©«!€£ vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih pri »Zlati lopati* prejo Hammer&t hraitit, ■■■ LjetillaDa. Miaztp m iin. 7. nasproti KrHamke cerkve. Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOlila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. - opremah. - lstotam se dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje. JOIir KTELIIt. LJUIIIL si. Bi 11» 1. Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekami preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Rihard Sušnik F - Marijin trg. - - - m* m 0¥ Poziv k subskribciji delnic. Upravni svet oddaja v javno subskripcijo vso osnovno glavnico, ki znaša 20,000.000 K in je razdeljena na 50.000 na prinosca se glasečih delnic po 400 K (§§ 5. in 6. pravil). Nominalni znesek se mora takoj pri subskribciji v gotovini popolnoma plačati s 5% obrestmi od 1. januarja 1.1. dalje. Vrhutega je vplačati za stroške, zlasti izdajo delnic, po 60 K za vsako delnico. Suhskripcija se vrši od 1. do 15. oktobra 1920, Prijave sprejema Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice so deležne čistega dobička od 1. januarja 1920 ter so opremljene s kuponi za leto 1920. Vsakemu subskribenlu bo izdal zavod potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. O dodelitvi delnic odloča upravni svet svobodno, vendar postane dodelitev pravomočna šele z odobrenjem ministrstva za trgovino in industrijo oddelka v Ljubljani. , Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic, oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. Vse delnice ostanejo pod zaporo do občnega zbora, ki bo odobril bilanco za šesto poslovno leto. V smislu § 1.6. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas. Za upravni svet: hran Kitez« predsednik. P<£ter Kozina, podpredsednik. msmssmiši l&ssdl Tisk »UCiteliske tiskarue« v, Ljubljani,