Milosrčnost in dobrota dobi zmago (Poal. Tone Brezovnik.) * Pavlica je bila dobra, priljudna ia ljubeznira deklica. Eavno pred nekaj tedni je praznovala svoj dv&najsti rojstai dan in pri tej priložnosti je dobila porabilo od svojib. prijateljic, d& naj pride k vefemej Teselici, ki jo napravijo gfispice njeiie starosti. Tega povabila je bila Pavlica zeI6 vesela uže zavoljo tega, ker jo je njena mati le redko kedaj peljala k Tefernini veselicsm. Tak6j iiti k materi, prime jo za roko in pravi: nkaj ne, (jnba mati, da smem na veselico, ki jo napravijo moje prijateljice ?" Mati se ji prijazno nasinejejo in rek6: rpreljuba moja PaTlica, ker si uii dalj časa tako pridua. da scm po-pobiorpa zadovoljna s teboj, zatorej le idi k svojim prijafcelji«im, da se malo razreseliš; n da vidH, kako rada tp. imam, dobila boš oinenjeni večer od mene hoto obleko in tndi primeren kinč." — „0 kako ste mi (iobra, preljuba mati!" reče Pavlica, objame in poljubi matur ter potem veselo otide v svojo sobo. Oraenjena veselica se je imela vrsiti v osniib dneh. Zeljno je prifiakovala Pavlica napovediinogiL veSera; vsaka miiiuta ji je bila dolga ura. In kaj bi ne! saj je bila Pavlica Se mlada ia vesela deklica in ravao Bapovedani TciSer je hotela svoje tovarisice razreseliti z novim plesom. Minuli so užž trijo ilnevi, da obišče Pavlieo njena dojka, katere nž^ ne-kollko let nij videla. Pavlica je dobro znala, koliko hvaležnoati je dolžna tej ženi, ki je biia zvesta čuvarica njenih otro^jih let. Veselo jo objame, pritisne D& svoje prai in naglo poprašuje, kako se godi njej. ujeueniu rnožu, njenej slepej materi i. t. d. Ta odkritosrčna ljabezen je ubogo dojko tako ganila, da se zafme jokati ia reče: nkako prijetno je, tako dobre otroke videti. Da. da, milostiva g6spica, vi ate 5e ztuirom moja preljuba Pavlica!" V tein zapazi Paflica, da jc; oblifije njene stare prijateljice wl akrlti in žalosti zel6 upadlo in obledelo. Bada bi zvcdela, kaj je vzrok njcuim skrbmn, ali uboga Jela je skrbno prikrivala svojo ubožnost. BKakor vidiin, si zel6 žalostaa, Ijuba Jela; povej mi vendar, kaj je vzrok tvojej bridkosti?" reSe z Ijubezaivini glasoin Pavlioa. — rNi{, prav iiii-mi nij, preljiibft g6apica," odgovori ji uboga Jela ter se ji prijazno nasmclilja; a rideti je bilo, da je ta posiljeui Dasmehljej bridck uiefi za njenn ranjono srce. sNe, uc, Ijuba Jela, jaz vidim, da ti jelč trpiS, itt ti bi rada prikrila svojo nadlogo racni, ki veš, da te prisrčno Jjubimi1 To nij lepo od tebe!" To reksi, objarne Pavlica staro dojko tako prisriino, da se ubogej ženi debele aobe po licih vder6. Jela, globoko ganena, ne odgovori niCesar; s. toliko bolj si prizadeva Pavlica, da bi zvedela njene težine. lu res se uboga ,Tula nij mogla ve« dolgo nstavljati ljubeznjivost) dobre g6spic'B. Povedala ji je, da je strašna pOTodenj pokoučala §e ta pičli poljski pridelok, od kateroga so se ona, njen inož iu njeua slepa mati komaj živeli, tt»r so zdaj vsi v uajub6žDejšem položji, ne vedot?, od kod bodo za, prihoduji dan. kruha dobili. rNe skrbi me toliko zame.u refie uboga Jola s sohnimi o5mi, ,.ali moja stara mati, moj dobri Davorin, katerega rane, ki jih je dobil v boji za domo-Tiuo, ue fiiste delati, to je jadiao, kar ini deln skrbl aož ia daa. 147 rTi si vendar malopridna Sens," reče ji Pavlica prijazno karajoi1, nzakaj se nijsi obrnila do mojib ljubib starišev, saj veš. da so ti še Tselej pomogli, kadar te je revščina trla in ttidi zdaj bi ti ne bili pomoči odrekli." rTo dobrc vem." reče Jela. ..ali jaz sem od vaših stariiev vii toliio dobrot prejela. da 8e jih ne upam dalje nadlegovati. Storili so mi mnogo reS dobrega nego sem zaslužila, in sklcnila sera. rajše lakote umreti, nego jih Se k&ke pomofi prositi in jim tako svojo nehTaležnost pokazati." — rNn, pa hočem jaz zate nekoliko storiti; oiini nikakor tcga odrekli ne bodo, ljuba Jela!" — nProsim ws, draga g6spica. ako me iinate r&da, ne storite tega. Tudi potem, ko bi oče vasuj prošnji ustregii, bi jaz ne bila zadovoljrta, ker sem aU prevei1 dobrct od vašii starišpv prejela." — nAli ljuba Jela, ti si mi bila vselej tako dobra! Nn. ker aU tako zahteraš, neSem nikomur o tem oiž povedati. a to mi inoraš obljubiti, da jutri o tej uri zopet prideš k meni. Bodi pogumna in ae žataj preveC o STOjej nesreči!" — S temi besedami se Pavlioa lofii cd svoje nekdanje dojke, ki je bila od Ijubezni w milosrSnosti mlade g6spice tako ga.nett», da nij mogla uiti besedice dalje izpregoToriti. Po odbodu uljoge Jcle je Pavlica zaCela prevdaijati, kako bi ubogej ženi pomogla, da bi ta pomOR ne priSla naravnost iz rok njenib starišev. nAko bi se odrekla novej obleki, ki mi jo so mati obljnbili, a tem l)i lehko posuSla soize uboge Jole," misli si Pavlica. rCisto uora obleka s Sipkami in Se ko-raldni kiiič — to vse bi paC izneslo kakih dvesto goidinarjev. Dobro, proslla bom mater, da mi dad6 r3Jšc denar namesto obleke in jaz bom gja k Teselioi ¦? priprostej obleki in namesto korald si tlenem materine \&si okoli vrata. AJi joj! vsa druga dekleta bodo imela dovo obleko, vse bodo lepSe od mene; 8mijale se mi bodo v mojej starej, ponišenej obleki. — Ali ti, dobra moja Jela! ti si malo poprej še tako bridko jokala, da mi je hotelo srce razpočiti; tvoje obliiije je tako prepadeno in žalosti polno, da te akoraj nijsem poznaJa ye& Nikakor ne morem pripustiti, da bi ti toliko trpela, ki mi si bila zresta čnvarioa mojib otročjib let!" Tako je govorila gospoiiiCna Pavlica sama t aebi ter se boriia. da premaga skušnjavo dekliške flefiimriiostv. Težka jo bila ta borba, a naposled je veodar dobila bvaležnost in otrožja Ijubezen popohio zmago. Pavlica Mtl k niateri, razodene ji tso Jelino nesrefo ter jo prosi. naj bi ji mesto obleke in obljnbljenega kiača dala rajSe dvesto goldiuarjev. s katerimi SeU svojej nekdanjej dojki, ki je zdaj t velikej revščini in potrebi, nekcliko pomagatL Dobra mati je bila tolike milosrenosti svoje ljube hčerke živo gaaena ter ji rada izpolni njeno blago željo. Koliko veselja je biio to za nežno g6spieo! Oklenila se js materi okoli rrata ter jo prisrtno poljubovala, potem je zoppt Teselo ploskala z rokama, svesla si. da bo nesrefno družioo rešila pogina ter jedno preljubo osebo potolažUa v ujeriej uajvef'jej potrebi. Pozabila je na obleko in na koraldni kin6, da si je le to nedolžno vestlje pridobila. A mati so se hoteii prepričati, ali je njibova hčerka tudi dovolj atauovita, da. pozneje ue bode obžalovala toga, kar je storila danea. Dobro so namreC vedeli. da jc mnogo takih ljudi na svetu, ki vse store. kadar 90 ganeni; kakor hitro se pa za-sed6 svojega dejanja. obžalttjcjo ga in nobene obljnbe ne izpolnijo. Zatorej so nkazali. da švelja brez htekinega znanja izgotovi narocieno obleko a čipkami in kupili so tudi koraldui kine, — vse tako. kakor je bilo nže poprej namenjeno. Pripravili so tndi staro, ponošeno obleko, ki si jo je Pavlioa za 10» M8 veselični veSer namenili. Tako je pretekel dan in treba je bilo iti k pocitfca. Vso noč nij mogla Pavlica zatisniti odesa, Tedno je mislila, kako bode ubogo Jelo iznenadila z deu&rji in koliko veselja ji bode Daredila. Minule so jo tudi skusnjave ae<5inirnO8ti in njeno plemenito srce je bilo polno sladkega veselja in miru. Pa« je resnica, da tisti, ki avojemu bližnjemn storž kaj dobrega, storž aebi še največ dobrega, ker veselje, katero občutiojo takrat, kadar bliž-njemu kaj dobrega storimo, miiogo Tečje je, nego veselje tistih, katerim smo kaj dobrega storili. To je tudi Pavlica živo obfiutila in z najboljšiml sklepi, da hoče ves čas avojega življenja ostati dobrotljiva in usmiljena do iibogih ljudi, zaspala je naposled v sladkej nadi, da je tudi Bogu dopadJjivo njeno denašnje dejauje. Ves <5as se ji je sanjalo o njenej ubogej prijateljici Jflli. Eomaj se drmega jutra zbudi in obleCe, stopi užč dekla t aobo in ji reče: noh, za božjo voljo, kaj ste vendar storili, da ste se tako lepej obleki odpove-d&li in to še zavoljo 6ne stare obnošene obleke! Ali ne veste. da sta dva velika madeza na njej? Zunaj pred vrati stoji švelja z novo, prekiasno cbleko v rokah; oh, kako lcpo je narejena, gledala bi jo cel dan. Ali ji rečem, da stopi noter?" nNe, tega ne smeš storiti, Katica; saj Svelja menda viS, da aem se od-povedala uovej obleki." rTo smo ji povedali, ali šrelja neče kaj tacega verjeti in prisla je sama, Ja vam pokaže prelepo obleko ter da sama h vasil ust sliSi vaše povelje!" nEeci ji, da ostanem pri besedi ter oaj skuSa obleko kjo ilrugej spežati. Denarje, ki so bili lepej obleki namenjeni, potrelrajem za nekaj druzega." ,,Aii pomislite, g6spica, da bode pri veselioi, h katerej ste povabljeni. vse v najlepžej obleki, sanio vi bi bila jedina, ki si upa v stareai oblačilu v prekiasno okinčano dvorano." nTako sem sklenila in moja mati vse to nže ved6; ne bUo bi ]ep6 od mene, ako bi svojo besedo tako hitro prelomila in tudi materi bi ne bilo to po voljL" nMotite se, gčspica, ako kaj tacega inislite. Jaz sem peljala šveljo poprej k niiloativej gospžj, in vaša dobra mati ao jo poaiali še le k vain. Rekli so, da imate vi popoluo srobodo, porabiti denar, ki vam ga ao včeraj dali, za obleko ali aa kaj drazega. — Stopite le uoter žvelja!'1 Pri teh beaedah ae odpr6 vrata, švelja stopi v sobo in položi na mizo prekrasno obkko. nOb, kako lepa obleka!" vsklikne Katica i jarid^jiTimi očmi; npaž areiien, kdor jo sme aositi." Parlica je v velikej zadregi. Dekla in Svelja ste jo pregovarjide. naj bi nela zalo obleko, a katero bo vse očarala na veseliSni večer. Opominjale ste jo tudi na njrae prijateljice. ki bodo gotovo priSle v najlcpšem oblačilu. Pavlica je bila koinaj trinajst let st&ra, leliko si tedaj ruislite otroci, kako ae je mogla boriti, da je njeuo dobro srce aaigala nečiflimost otroCjo. Od matere napeljaua poskiišoja je bila zeI6 težavna. Toliko okoližein, ki so vzbujale njeuo požclonje do tepe oblck« nij bilo lehko premagati. Ali kaj ne zmore prava, čista Ijubozea do bližnjega. posebno kaclar je v nesreči? nObleka je res Ippa," rede Pavlica ter se Ijubezujivo casmehae, rpa, k»*r uii 90 mati dali na prosto voljo. da smeni denarjp porabiti, kakor je meni drago, ne bom je kupiia. N« zamerite švuija. i!a olileke ne fzameia, saj l/odete to l«po delo prav lehko kakej drugej gospodiCui prodaU. A ti, Kitica, uiolji mi zsaaprej o tej strari, ker nih5e ne predrogaCi mojega sklepa," Švelja se poBlovi ter otide, rekoč. da ima Se pri drngih naročnikih posla. A dekla Katica, vsa selcna o