St. 16 V Trstu, v sredo 24. februvarja 1886. Tečaj XI. - t m Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • * *4tBMM h Mil v iihaja 2krat na teden viiako arado in tapeta o poludne. Cena za vae ) ' Val doviti *e pošiljajo Uredništvu »vla Tarre ita« »Nuova Tipograria v«V< :n;>Ta Jlti leto je <> pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta % gld. ffcO kr, — PoBamezn« številke «« ) (rangiran. Rokbpiat d-o*/ Doaebne vrodtiosti te ne vračajo. — Instmlt (ra^ne vraij na^ia- dohir?io ori onravništvu in v trafikah v Trato po s kr,, v Gorlol in v Ajdo vS5inl no ? nilafin poslanice) ae zaraSunijo do pogodbi - prav cen6; pri kratkih oplnuih 2 dri onimi • kr. - \'arot«tnt. reklamacijo m in»«rate prejema Opravnlitvo, vit Tarrinita, »Nova tlakama, ( č'kann ne mačnie za viiako besedo Q kr Po deželnih zborih. v. V poprejšnjih Slanldh srno omenjali lanske deželnozborske dobe v tužnej Istri; omeniti nam je zdaj še drugih dež. zborov, v katerih so zastopani Slovenci ali v večini, ali v manjšini. — Tržaški deželni zbor ni imel lani nobeuega zasedanji, in tudi ko bi ga bil imel, bilo bi ostalo to brez vsakega pomena. Za Slovence v Trstu in okolici, posebno po zadnjih volitvah v mestni in dež. zbor, nastopili so še bolj ozbiljni časi, ker čaka jih preganjanje od Lahonov, patrijo-tov in, kakor se vidi, tudi od tiste vladne strani, ki je izdala parolo u panslavizmu tržaških slovenskih krogov. Dela se na vse načine, da bi se našega okoličana demoralizovalo; — ali uprav ta nakana se bode maščevala nad nje začetniki, in ako je Slovenec uže dosedaj mnogo pretrpel, pretrpi in prebije tudi takozvano ci-korjaško dobo, o katerej bomo imeli priliko pozneje obširneje govoriti. Govoriti nam je nekoliko več o goriškem dež. zboru, kateri je bil letos še precej delalen. Obravnaval je ta zbor lepo vrsto gospodarskih predlogov, skleuol nekatero koristne zakone in pokazala se je posebno mej slovenskimi poslanci zbora neka energična delalnost. Kar pa je največ vredno, to je spravoljubnost, katera je vladala ves čas zadnjega zasedanja mej slovenskimi in italijanskimi poslanci. K temu pa dosti pripomore Številno razmerje zbornikov, kajti v gorifiketn zboru skoro ni mogoče, da bi ena stranka drugo majorizovala.— i)a ne bi bilo na ital. strani par advokatov, ki radi ribarijo v kalnej vodi, gotovo bi imeli na Goriškem izvedeno enakopravnost v šoli in uradu, in bi biie denes sređuje šole v Gorici uŽe urejene na narodnej podlagi. Kar pa še ni, to more v nekaterih letih PODLISTEK. Mahvika in Agnimitra. Indijska drama Kžilid&sova. N slovenski jezik pn>|»žil dr. Karol Glase r*. (Dalje). Kralj. Prenagliti h« nočem; vendar pa Me bobnov gla* »»ganja praT trde. Dozdeva ne mi: «To je glas želju, Ki je na potu uže vreeniienja*. (Vsi odhajajo). (Konec pr ega dejanja). Drugo dejanje. (Koncert je urejen. Pokažejo se kralj, sedeč na stolu, kraljica, Vidušaka, Kausiki in spremstvo po svojej dostojanstvenosti). Kralj. Prečastna, kateri izmed učitelje' naj nam prvi pokaže s oj poduk ? Parivdrdtikd. Bi ne dohajala prednost Ganadasu, ker je stareji, inače sta si enaka po ved-nesti in po s ojem dostojanstvu. Kralj. Maudgalja, naznani to obema, potem pa opravi aj s oj posel postati; tega, še je nadejati od slov. poslancev v goriškem zboru, kateri imajo v svojej sredi jako rodoljubne, delalne in energične može in za katerimi stoji v podporo in vestno kontrolo po veČini politično zrelo in narodno popolnoma zavedno ljudstvo. Letošnje zborovanje goriškega zbora pomenja na vsak način napredek v porazumenju in rešenju narodnostnega prašanja, da bi ga le v takej meri mogli zaznamovati v Istri in Trstu, kder je vsako spora?,umenje skoro nemogoče postalo in ni sploh na njega mislite, dokler vlada sama ne podpre tlačanov Slovencev in Hrvatov. Ako pa smo konstatirali glede goriškega zbora še precej ugodno laz-mero, konštatovati nam je z še ve-čim veseljem nenavadno in uspešno delalnost kranjskega zbora, ki je v kulturnem pogledu prevažen tudi za vse druge slovenske pokrajine. Nad 2 meseca je zasedal lani in leto3 kranjski deželni zbor; v dolgih sejah je natančno razpravljal skoro v prvej vrsti prometne zadeve; uredil je namreč vse važneje ceste, dovolil svote za grajenje novih in popravo ali predelovanje starih cest, v tej aadevi se je v resnici opozovalo sistematično in dobro premišljeno delovanje. — Kar pa je Še več, zbor je tudi storil potrebne korake za izvršitev raznih železnic, katere bi deželo s pridnim prebivalstvom, kakoršno je Kranjsko, v kratkem p mdignole do velikega bla-gostana. — Zbor je omogočil, se zdatno podporo, da se bo gradila železnica iz Ljubljane v prijazni Kamnik, potem je storil potrebne korake, da bi so gradila Dolenjska železnica, ki je gotovo posebnega pomena, in prav enake korake je storil za podaljšanje Rudolfovo proge do morja, to je za zvezo Divača skoz Razdrto z Loko. Mnogo se je zbor pečal sž šolskimi zadevami in posebno z uredbo plač Dvornik Kakor zapo eduješ, kralj. Ganadasa. Igra Sarmište ima štiri dele, takt pa v sredini. Blagovoli pazljivo zasledovati i predstavo štirjih delov. I ' Kralj I/, spošto anja do učitelja bom pazljivo poslušal- Ganadasa (odide). Kralj. Mudf bo draga mi Malavika Se v oblačilnioi in moje pa Oko solzi se in želi zastor Prodreti, ki zukriva ljubico. Vidušaka. Blizo je mćd za tvoje oči, pa tudi muha ni daleč, pazi tedaj. (Malavikd nastopi; učitelj je skrbel za to, da se njeno lepo telo vidi). Vidulaka. ftlej, podoba njena ne prekosi njene lepote. (Kralj \a se) V podobi ko sem videl j6, som bal Se zlo, da tako lepa pač no bo; Prepričan pa som zdaj, da jo Hlikiir Pogodil sprotno ni, da jo sušniur, Ganadasa. Ne boj se, dete moje, pogum velja. Kralj (\a se ) Lepoti njeni ugovarjati Mogoče ni, popolna je celo. Okroglolična kakor na jesen Prekrasna luna, gleda umi lepo učitelistva; dovo il je Ljubljanskemu mestu nov Statut in osnovo mestne hranilnice; brigal so je za zboljšanje zdravstvenih razmer v deželi; skrbel je tudi za povzdigo ljudsko morale posebno s tem, da je sklenol postavo proti žganjepitju in pa proti Ciganom. Uredil je somenjske zadeve in sklepal tudi o novem dež. volilnem redu itd. s kratka: vsak nepristranski človek mora priznati, da so narodni poslanci kranjskega deželnega zbora v zadnjem zasedanju pod vsakim pogledom ne le storili svojo dolžnost, temuč tudi z veliko požrtovalnostjo skrbeli za povzdigo blagosti v kra-njskej deželi. Da pa je bilo vse to mogoče, temu se je tudi dosti zahvaliti zboljšanju razmer mej dež. vlado in slov. dež. poslanci kranjskimi. Ponehala je jeza in napetost proti dež. predse 1-niku in dala je prostor treznejemu postopanju, in to je prineslo blagodejen sad in ob enem dokaz, da le tam more napredovati vsaka stvar, kder zastopa vlado pošten, za ljudsko blagost navdušen državnik, kakorš-nega poznamo v sicer na zunaj bolj skromnej, ali toliko več delalnej osobi baroua Winklerja, in kder je mej tako pošteno vlado in veČino ljudskih zastopnikov prava, lepa harmonija. Mi smo tega razmeija na Kranjskem želeli uže tistikrat, ko je v nekaterih krogih strast nekoliko ovirala jasen pogled v bodočnost; prišlo je in mi se ga srčno veselimo Žel6, da bi bilo dolgotrajno; vsaj »ora tudi na nas druge manj srečne Primorske Slovane le ugodno vplivati. Govoriti nam je konečno še o štajerskem in koroškem zboru. V prvem so se Slovenski poslanci večkrat krepko oglasili za pravice slovenskega naroda; ali njim se skoro tako godi, kakor hrvatskim poslancem v Istri, ali pa slov. v Trstu; pri vsem tem pa imajo več upanja, da v šolah in uradih dose- žejo vsaj nekoliko enakopravnosti, kajti slovenski poslanci v štajerskem zboru imajo za seboj jako zavedno ljudstvo, ki tudi materijalno dobro stoji in omenjeni poslanci in drugi voditelji so tudi energični i delalni dovolj, da se jo nadejati od njih vedno boljših uspehov. Tako pač ne moremo trditi o zastopstvu koroških Slovencev v dež. zboru celovškem; saj par glasov proti koroškim pangermanom v dež. zboru čisto nič ne izda. — Tam je glas Slovenecv še veliko bolj zamorjen, nego pa v Istrskem zboru. Tolaživno je gledč koroških naših bratov le to, da so se tam vendar začeli množiti na narodnem polju delalci, kateri vzbujajo narodno zavest mej ondotnimi Slovenci in da ta zavest mej KoroS-kimi Slovenci v občo napreduje. Toliko o delovanji nam bližnej-ših zborov z dostavkom, da je vlada ta pot vendar pripoznala večo važnost tem korporacijam, nego poprejšnja leta, ko se jim je dovolilo le par tednov za obravnavanje deželskih zadev, kar je tudi dobro znamenje za boljšo prihodnjost. Tudi ne smemo neomenjeno pustiti, da so se v Češkem zboru vršile jako važne razprave, ki so merile na konečno poravnavo prepirov mej avstrijskimi narodi, vsled česar so more zadnjo zasedanje dež. zborov zaznamovati kot morebitno zdatno približanje k enakopravnosti in miru v našej državi. Bog daj, da ne bi se varali! O poljskem prašanju. Irridenta na Primorskem in »liberalni« Nemci v Avstriji sta si tako podobni kakor krajcar krajcarju. Smoter njene politike je enak — prva Skeli čez mejo, druga dela prav isto; vrana vrani ne skljuje oči — tako tu ii se ti Iridentovci ue spr jo mej sabo, ampak hodijo ista pota ter »i tako rekoč drut: drugemu rok<> podajejo. Kakor imajo v Trstu in druzih primorskih mestih Čarobno dvigajo se polne prsi, Okroglo roke kažejo ti, da Kot riba v bistri vodi zdrava je. V sredini šibko kakor jelko tanko Kipoči boki krasijo iničmS! Lepote jo uzorne, da celo Učitelj plesa, izbirljiv zobi Izmisliti no more lepšo si. MaldvikA (glas si i\bravli zapoje to le osmerovrstno kitico). Zakaj, o srce mojo hrepeniš Po ljubčeku predragem, ki ga no Dobiš nikdar; pa vendar levo mi Ok6 utriplje polno nade zdaj! Oh, dolgo dolgo že žolela sem Ga videti, objeti, ga slastno t! Popolno sem udana to, gospod, Izpolni sladke, dragi, mi želje Giblje se in krele, kakor ugaja petju), Vidufaka (tiho k kralju . S to osenivi-stno kitico se ti nekako ponuja, prijatelj moj. Kralj. Tako stoje najine srčne zadeve ; kajti Namesto da lii nožna deklica Prav prosto bi bila povedala: „Veruj mi dragi da te ljubim iz Srca" je s kretanjem mi morala Naznaniti ljubav; na t&k način Mladenču lo odkrije se src6, V nazočnosti Dharinijo kako Tnačo bi mi razodela se V (Malavika boČe pO dokončanem pevanju oditi). Vidušaka £Ganadasij. Čekaj malo. Pri predstavi se je nekaj pozabilo; po tem hočem vprašati. Ganadasa. Ko opravičim svoj poduk, potem slobodno odideš. Malavika [vstane). Kralj. Zapestnica še maje bc na lovi, Na polno bedro ki upira so; Desnica pa visi joj omahlela Enaka ovijalnici iz sjume*) Oč6 povošeno bo joj na tla, Kjer z levim palcem rožčicu rahla; Kot Hveča ravuo pa je nje telo Plešoča ni tako ugajala [mi prijala). Kraljica. Saj vender ne uvažujeS besede Gan-tainove. Ganadasa. Ne tako. Ker mu kralj skazuje zaupanje, sklepam, da mora biti Gautama bistroumen; glej: Neumnež zbistri no, če b pametnim Občuje, in dobi duševno luč ; Tako se tudi RČisti kalna voda, Će vanjo vržeš lo katakos*) Bad. (Obrnen k Viduliki), Poslušajmo, kaj nam ima gospod povedati. Vidufaka (Ganadasa pogledavši). Vprašaj najpoprej Kausikijo; potem ti hočem jaz povedati, kar sem Zapazil. *) Se inače ludi prijangu imenuje. *) Kataka se imenuje drevo, Strychnoa po-tatorum, čegar sad se v to porabi, da se vodo »čisti, treba je samo poaodine steno od znotraj i njim namazati. (Dalje pri h.) EDINOST laški neodrešenci svoja gnjT"!"d», kder kujejo svojo Avstriji nasprotno 'it ko. raz-trogajo jo po svojih umazani štejeilih ter ubogo ljudstvo slepe in de<*fio svnujejo, enako imajo »liberalni« avstrij*a & Nemci v prvih avstrijskih mestih svoja prebiža-liščn, svoje po Židih uredovane in vzdrževane liste, v katerih sikajo proti drugim mnogobrojnim narodom pod hansburškim žezlom živečim, oboževaje istočasno ma-liki Bismarcka ter v nebo povzdigovaje nemško državo. Avstrija jim je zadnja stvar, njen vi »car komaj omembe vreden, druge narodnosti v Avstriji so jim trn v peti, uboga raj:«, neolikana in potrebna nemSke »visoke« kulture. V Avstriji mora vladati samo Nemec! to je njih geslo in da to svojo s mer dosežejo, poslužujejo Be najnesramnejfiih činov, hujskmja, rabuk, zatoževanja, škandalov in vernega zasra-movanja ubogih Slovanom, ki so Avstriji podkžni. V zadnjem, v zasramovanju in zatiranju Slovanov, res so si nemški in laški neodrešenci bratje, nič manj pa ne v svojih idej i h in nasprotju proti Avstriji, kajti, kakor hrepene naši luški Bosedje po zje-dinjenjus presrečno zemljo »del si«, enako hrepene tudi avstrijski fakcijoznl Nemci po srečnem nemškem »rajhu«, kder bodo brez strahu pevalisvojo nacjonalno pesem »Die W»cht am Rbein« — pod »komando« triiasatega kancelarja. V to svrho rabe, kakor smo rekli, vsakovrtno sredstvo in najpodlejše in naj bolj Škandalozno. Kako je uže to rovarstvo proti Avstriji zatrošeno vzlasti mej mladino, na srednjih in višjih šolah se učečo, kažejo nam razna društva, koja sklopljajo po raznih mestih in osobito v avstrijskej prestolnici nemški tburšl«. V takih društvih, ki navidezno imajo namen hraniti in gojiti nemško narodnost, tira se Avstriji sovražna politika, habl in z Avstriji nasprotnimi čuti napolnjuje mladina in priprli vljajo se razni škandali, ki se potem v javnost za nesejo. Eno takih društev je n, pr. nedavno ustanovljeno domoljubno društvo na Du naju živečih nemških podanikov, imenom »Ničde»-wald«, kojega samo ime zadostno označuje; to društvo ima neki uže nad 700 udov. Kake poslance vedo tuli v zbornico pošiljati, da tam nerede vzbujajo, zadosti je, we1,53611, 53612 536 3, 536 4, 5.16 5, 53616, 536 7, 493, 494. 495. 496 547, 680. 681 682, 716. 717. 71811, 718,2, 718,3. 719, 720, katere 1- že v selski in davčni občini Spodnja Šiška okraja Ljubljanske okolice, se izločijo iz selške občine Spodnješišenske in pripišejo davčni občini »kapucinsko predmestje« mesta Ljubljanskega. Stroške tega prepisovanja plača mestna občina Ljubljanska. Člen II, Zvrftiti ta zakon naroča se ministroma notranjih reči in financ. Deželni glavar potem ob poludveh sejo pretrga in nadaljevanje njeno napove za tretjo uro popoludne. Politični pregled. Notranje dežela. Cesar je 20. t. m. dopoludne sprejel črnogorskega kneza, opoludne pa ga je obiskal. Vlada izdeluje zakonsko osnovo o pridobitvi fn 2^ubi avstrijskega državljanstva in predloži to osnovo državnemu zboru. V poslanske j \bornici je 19. t. m. vlada predložila zakon zastran raz koso vanja zemljišč srednje velikosti. Poslanec Ko-picinski se je odpovedal svojemu mandatu. Potem se je nadaljevala in končala razprava o praško-Duhčevej železnici in sprejela podrobna rszprava z 166 glasovi proti 135. Otdelkni svetovalec Witt9k je nagla-Šal, da obe črti raztegnite državno železniško mrežo do mej in da bo s tem Še le mogoča enotna prometna In tarifna politika. Govorila sta Še Steinvvender in Magg, poslednji je napadal trgovinskega ministra in vlado. Minister Pino je z vso odločnostjo od sebe odbil uapade zadnjih treh dni. Če levici ne odneha, naj tožbo vloži. V proračunskem odseku je 18. t. m. tožil poslanec Lorenzoni, da se na južnem Tirolskem preveč geji nemški jezik. Poslanec. Bareutber pa je interpeliral naučnega ministra, zakaj se je odstranila iz šolskih knjižic knjiga o nemških bitkah na Francoskem. Lorenzoniju je odgovoril minister, da nemške šole na Tirolskem vzdrži in da jih bode podpiral, ker jih obiskuje 85 odstotkov italijanskih otrok, Se tudi niso prisiljeni, tedaj je njihova potreba dokazana. Glede knjige »Deutsche Schlachten gegen Frankreich« je minister odgovoril, da se je ona res iz šolskih knjižni« odpravila. Povod temu je dala sodna razprava v Budejevicah, kder je ta knjiga nečemu gimnazijalcu tako razvnela možgane, da se je na ulicah dal zapeljati k razžaljenju Njeg. veličanstva. Minister je storil le svojo dolžnost, ko je z ozirotn na ta dogodek knjigo prepovedal. Minister bo vprihodnje šolske knjižnice ostro nadzoroval i nikoli ne bo trpel knjig, ki so spotikljlve o domoljubnem, pravnem ali verskem ozlru. ObrtniSki odsek je 20. t. m. začel razpravljati zakon o zavarovanji delavcev pri nesrečah. Najprej se je govorilo o uredbi prihodnjih zavarovalnic. Ogerska poslanska zbornica je 23. t. m. sprejela proračunski zakon. Na neko interpelacijo poslanca Ugron je ministerski načelnik odgovori), da njega ni bilo potreba na kromeriškem shodu, ker so mu merodajni krogi zagotovili, da se pri shodu obeh cesarjev ne bo govorile o zunanjej politiki in on dotočno oporeka temu, da se je glede avstrijsko-ogerske in ruske merodajni krogi zagotovili, da se pri shodu obeh cesarjev ne bo govorilo o zunanjej politiki in on določno oporeka temu, da se je glede avgtrijsko-ogersko in ruske politike na balkanskem poluotoku kaj določilo, tega namena shod ni imel. Ne le ogerska vlada, temuč vsi, ki vodijo avstrij-sko-ogersko zunanjo politiko, trudijo skrbno za to, da se mir ohrani; mir se se sicer ne more zagotoviti pri gibanju raznih narodov, vendar se on trdno nadeja, da se evropski mir ohrani, in sicer ne zarad zveze treh cesarjev, kakor nekateri menijo, ampak za to, ker vse evropske velevlasti mir žele. Vnanje dežele. S Črnogorskim knezom ko je bil ta v Berolinu, imol je pogover urednik časnika »Kreuzzeitungf. Knez mu je rekel, da niso utemeljene menitve, ki so se od več strani izjavile zastran njegovega popotovanja v Petersburg. Razmere Črne gore do vseh vlad so jako prijateljake, vzlasti do avstrijsko-ogerske vlade. Tudi se ni bati, da ne bi se ohranil mir. Res je sicer, da Ima pogodba mej Turčijo in Bolgarijo nekatere točke, s katerimi ruska vlada ni zadovoljna, aH trdno je upati, da se nasprotja poravnajo mirnim potem. Knez je uveijen, da se mirovno pogajanje mej Srbijo In Bolgarijo ugodno izvrši. O vskodnjem pralanji imamo te le važniše vesti: Bolgarski knez je 18. t. m. v Plovdivu izjavil konzulom pri njihovem sprejemu, da ima trdno upanje, da se ru-meljsko prašanje ugodno raši In z Srbijo sklene prijateljska zveza. — Iz Belgrada se 19. t. m. poroča: Zastopniki Avstrijsko ogerske, Nemčije in Anglefike so predvče-raj njem, Rusije, Italije in Francoske pa včeraj mlnisterskemu načelniku Garašinu na srce položili, naj Srbija, kolikor je r njenej moči, stori za pospeševanje mirovnih razprav v Bukrešu, ter naj vsa druga prašanja, posebno trgovinsko, na strani pusti, da mirovnemu sklepu ne delajo težave. Garašanin je odgovoril, da zavla-čanja ni kriva Srbija, ampak turška vlada, katera je pustila Madjid pašo brez pooblastila, potem pa zahtevala naj on načrt mirovne pogodbe, katero je izdelal, turškej vladi v potrditev predloži. — Iz Carigrada se 19. t. m. poroča, da je turška vlada od ruske dobila naznanilo, da se ujema s turško-bolgarsko pogodbo, vendar pa sto predrugačbo, da se izpusti točka o vojski-nej pomoči. — Iz Aten se 19. t. m. poroča, da se grška politika ne promeni, grška vlada bo čakala; kaj sklenejo velevlasti o vshodu, predno stori zadnji sklep. V Atenah se misli, da se velevlasti polagoma omeče. Mej Srbijo in Grško se dogovori nadaljujejo. — Iz Belgrada se poroča: Turški poslanec Kia-bej je prišel 17. t. m. h Garašaninu ter v imenu turške vlade izrekel željo, da se mir k malu sklene. To je toliko lažje, ker razen prašanja o vojnej odškodnini ni nobenega druzega prašanja, ki bi delalo težave. Nadalje je poslanec zahteval pojasnila o oboroževanju ter svetoval srbskej vladi, naj vojsko razpusti. Ta korak je srbsko vlado toliko bolj osupnol, ker so isti dan zahtevali poslanci Rusije, Italije in Francuske, na) se trgovinsko prašanje pri mirovnih razpravah izpusti ter je Bolgarija naznanila velevlastim, da vojne odškodnine ne bode zahtevala. Vsled tega se je Garašanin obr-nol na kralja. — Iz Londona se 20. t. m. poroča, da je rusko vojno brodovje prišlo v zaliv Suda in da ni dvombe, da se tudi ono udeleži demonstracije zoper Grke. Angleški admiral je dobil ukaz, naj pazi na grško brodovje ter naj ubrani vsako prasko b turškimi brodovi. Iz Belega grada se 22. t. m. poroča v Polit. Gorresp «, da so 21. t. m. zopet prišli poslanci velevlasti k ministerskemu načelniku Garašaninu ter so mu v imenu vlad vsled angleškega predi>ga živo na srce položil, naj srbska vlada dovoli, da se trgovinsko prašanje v srbsko-bolgarskej mirovnej pogodbi ne omeni ter naj se zapiše le v zapisnike, da se bodo takoj po podpisanji pogodbe imenovali pooblaščenci, da se sklene trgovinska pogodba. Garašanin se je potem o tej zadevi dolgo raz-govarjal s kraljem in potem se je mnogo brzojavilo mej srbsko vlado in srbskim pooblaščencem v Bukrešu, M jatovičem. Pričakuje se, da Se danes odgovori Garašanin velevlastim. Iz Aten se 22. t. m. poroča: VeBti, da se grška vladna politika promeni, neskončno so ijudstvo razburile. Napravil Se je tabor pred mestno hišo in sprejela se resolucija, naj vlada zvesta ostane narod-nej politiki. Ta resolucija se je izročila DelyanniBU, ki je odgovoril, naj ljudstvo ne veruje takim zlobnim vestem. Vlada ne razoroži ter ni storila nič, kar bi kazalo na promembo vladne poltike.Ljudstvo naj vladi zaupa i naj potrpežliivo čaka, ker sicer bi se lahko velika škoda gonila narodnim iuteresom. V nminej poslanske j zbornici se je 22. začela razprava o izganjanju Poljakov. Poslanec Wierzbinski je hudo pobijal predlogo. Minister Lucius pa jo je zagovarjal ter naglašal, da jo zahteva lastna hramba. Vlada pozna težave in ve, da dade dosti dela za en človeški rod. Zapisalo se se je 38 govornikov. Boj bo tedaj vroč, ali irezvspešen, Bismarkova železna volja obvelja, naravnega zakona pi tudi Bis-mark ne predrugači. NemSki »veini svet je 18. t. m. sprejel zakonsko osnovo glede monopola na žganje. V Lendonn bo 21. t. m. zvečer zopet razgraiah delavci. V Hideparku so napra-viii socijalističen shod, h kateremu je prišlo 20.000 delavcev In Bprejela se je resolucija proti vladi, naj se uvede osemumo delo. Ko so se delavci s taborja vračali, začeli so razsajati, pobili so mnogo okeu in E D 1 N 0 ST akušali vlomiti v parlamentno ulico, kder so ministnstva, ali policija je ubranila in nazadnje storila mir ter mnogo razsajalcev Zaprla. It Kakire se 19. t. m. poroča, da je Muktar paša izročil egiptovskemu namest-nemu kralju in Drumond Wolfu spomenico, v katerej se določno izreka za to, da se Dongola zopet zasede In egiptovska vojska po vzgledu turške vredi. DOPISI. Trsi, 22. februvarja 1886. — [Pravica, Bogu ljuba in ŽivČeva volitev. — Terorizem. Iredentoisko v okolici. Ne bojimo te surovosti] —) Volitev Živčevo so torej zavrgli mestni očetje črni in rndeči, in tudi črno-rudeči-heli Križanac je bil mej njimi; le trije okoliški poslanci, gg. Abram. Kiun. Nadlišek so proti tej skrunitvi resnice in pravice glasovali. — Čujte, k»ko so moti virali zavržbo Živceve volitve. 193 vohlcev in nevolilcev da je podpisalo glasoviti Mir-kovičev protest, od teh je imelo uže zapisanega pred volitvijo 174 Ivana Daneta, to j- znal uže Mirkovič in ko znali Da-neii; ali prišel je tiste dan Kratki Bašik v osobi tiskarja Dolenjca v TrebČe in ta je zacopral tako. da se je v urni 22 Danelo-vih glasov spremenilo v Ži?č*ve glase. Potem takem se dopušča v 19 stoletju v Trstu Se vedno veljavo copercfji in to celo od liberalne stranke. Pač smešno, uli tudi ž lostuo; iz take pravice se tudi ne omikanec norca dela, ali ona kaže tudi malenkosten duh Iredentarjev; stranka, ki se tako zgublja, mora propasti prej ali slej. Ali pustimo to in povrnimo se k vo-litvi. Ko bi coperuik tudi ne bil spremenil 22 gl.isov, imel bi jih torej Daneu 174; ker pa jih je imel gosp. Živic 203 veljavnih, (in 5 zavrženih zarad pisave »Živic«) ostalo bi Živcu tudi po odbitju onih 22 glasov, še vedno 181 glasov, ali v* čina. N> bilo torej treba tako neumne in slepe motivacije. ampak ravnalo naj bi se bilo rajše, kakor se je o svojem Času ravnalo z dr. Bizj ikom, katerega so vrgli iz zbora brez vsake motivacije. Recimo pa, da so bili pomisleki proti osobi, potem nam mora biti dovoljeno pra-Sanje, ali se more poslanec, o katerem sam vladni list govori, da je dober za »čvlnk«, na katerega se lo< ć goljufi, meriti s Živcem, do škrupuloz iostl poštenim inženerjem ; ali jih je mnogo v zastopu, kateri bi smeli po pravici Živcu bruno izvleči iz očesa? O ubogi narod, ki tega ne spoznaš in se tako slepo udajaš Belzebubul — Ali tudi, ako primerjamo hotelskega kandidata se Živcem, kak razloč-k je pač to! Po dejanjih sodimo omiko Človeku. Žhic pravi: Ako me ljudstvo noče, jaz se ne silim, on ne da niti vinarja za to, da bi se kakemu volilcu prikupil, — Hotelovci pošiljajo ljudi jest in pit, potem najemi jejo vse voze, kolikor jih morejo dobiti, oni obečajo tisoče posojila »drugih«, da prevračajo celo od nekdaj Edinosti zveste ljudi. Posltiževajo se tudi surovosti, direktno In Indirektno, kakor so to skušali možje volilci Openski in kakor je skuflalo uredništvo i tal. lista »II Soldo«, kateremu je hotelski kandidat te dni poslal za celoletno naročnino petdeset sol dov, (mesto 12 gl.) pa na kuponu nakaznice zapisal, daveč ne po&lje, ker je list rabil le zato, da i njim briše svojo »najdražo«. Mi imamo dotični kupon na razpolaganje; pisano je na i jem po italijansko, ali Še v surovej-šem tonu nego smo mi tukaj povedali. Gospodom od hotela se morda tako postopanje zdi duhovito; ali pametni ljud je ga imenujejo vse drugače, in surovo je najmanj, kar se ga more imenovati. Tu u so nekateri agitatorji za hotel par odbornikom Edinosti sporočili, da jih pretepe, kakor so SosiČa in Dmjackota, ako priuejo Še v Trebče. Ali mi jim denes odgovarjamo, da dotični pridejo v Trebče, in ako bi bili agitatorji za hotel tudi vsi oboroženi In bi na nje stMali, ker zavest, da se dela za pravično stvar, daje pogum In ponos. Koliko misijonarjev Kristove vere ljubezni so uže umorili razni divji narodi, uli zaradi tega se Še vedno nahajajo novi misijonarji. Žalostno zadosti, da ljudje, ki se prištevajo omikanim krogom, ljudstvo k so-rovim činom napeljujejo. — Ali pomislije naj, da kedor drugim jamo koplje, sum vanjo pade; ta pregovor se skoro vsakikrat obistini, kadarkoli hoče kedo s takim na-silstvom postati ljudski zastopnik; maščevalo se je tudi pri banskem lordu, kateri je dobil nezaupnico od istih volilcev, katere je nekoliko mesecev poprej silil, naj ga volijo. Ako denes par »začetnikov« one nezaupnice ne stoji odloSno za Edinostjo, potem je to uže Bamo ob sebi začetek kazni za nemožko dejanje. Kako pa: ali se ne gnjusl nekaterim omikanim gospodom na Opčinah terorizem uŽa nizke vrste nekega »Bezirkspaše« ? Ali smo uže tako daleč, da bodo v okolici t ii cl i mauistratcvj »trabanti« na svojo roko paševuli? Se je li onim gospodom, na vsak način patrijotom. če tudi, recimo, ne odločam Slovanom, dopadala demonstracija go-pode »od hotela« in »za hotel« na večer istega dne, ko je bil izvoljen Ba?zoni za župaoa, posebno potem, ko je bil uže znan njegov strogo lahonski, patrljotično, od vlaiesame v ogenj poslano stranko psujoči nastopni govor ? K«k neuki »BezirkspaŠa«. ki ni niti na£e vere, prepovedal je in bo kres Ivanu Da čast; ali kedo je dal dovoljenje za kres na vrhu OpČin poleg hotela na večer Bazzontjeve izvolitve? V imenu go-vernatorj* so agitirali za protest, kaj pa, ko bi bil governator sam sprevidel, da Bazzoni, ne more in ne sme več biti Tr-ž«ški podestš? Nam ni znano, kaj sklepajo v rumenej hiši, pač pa vemo, da gre na Dunaji uprav zato, d.i se jjne potrdi volitev Bazzoni-ja, in ko bi bila vsejedno potrjena, bi bilo to le znak, da je na Dunaju prevladalo menetije, da rudeče tepke Še niso zrele in da se hoče drev morda kesneje popolnoma otresti. Sicer pa naj si hode, kakor hoče: to ne gre, da kandidat okolice ob enem prižiga lučico Bogu in hudiču, in da bi bilo skoro bolje, da se voli kar naravnost značainega Lahona nego pa takega botel-politikarja, katerega organ je dr. Ludrova »Solobarda««, zloglasna sovražnica naroda, vere in m-pre.ika okoličanov 1 Kedor zna misliti, naj misli, ali človeka nevredno je, da sam splete korobiČ, s katerim ga ima žibati sovražnik. Skopo dne 22. februvarija 1886. — (Kmetijsko predavanje). — Dne 18. t. m. jb uobila tukajšna županija naznanilo, koje nas je zelo razveselim, da bode namreč v nedeljo dne 21. februvarja predaval g. profesor E. Kramar v uašej občini in sicer o trtnej Btrupeuej rosi in o cepljenju trt. Da se je vest naglo razširila, sveduči to, iia je bilo uže okoli tren popoiudue na i 100 kmetovalcev znrauih, ne-le domačih, ali tudi iz bližnjih vasi: Koprive, Dutov-Ijan, posebno mnogo pa iz Krajnevasi. Spoznalo se je, koliko je iju.istvu mar, koliko se l|Udstvo trudi za poduk, poduk, pravim, o trtah, glavnem pridelku na Krasu. Točno o polu štirih nastopi g. profesor In začne predavati. Predaval je lahko, domače, umevno, tako da si je koj pridobil srca vseh poslušalcev. Kar je govoril in podučeval, skušal je tudi temeljito dokazati. Ljudstvo ga je do konca govora jako nazlj'vo poslušalo, marsikaj povpraševalo, na kar je g. profesor uljudno odgovarjal. Po končanem govoru vstane g. Josip Živic, pozneje g. M. Žvab, koja se gospodu profesorju dostojno v imenu občine za poduk zahvalita, ter Izrazna željo, da bi se v kratkem zopet videli, ter v raznih strokah kmetijstva fie kaj slišali. O tej priliki pohvaliti je tudi g.Jožeta Gec«a, koji je ta dan dvorano prenustil, ter se pri ol-pšanju mnoyo trudil (pre ia-vanje namreč se ni moglo vršiti v šoli, ker je za-to nesposobna). Poslušalec. Domače in razne vesti. Imenovanje.G. Nikolaj pl. Des-santicb, okrajni BOdmk v Črviu|anu, bilje imenovan svetovalstvenim tajnikom pri okrožnem sodu v Rovinji. C. g. A. Jagodec, dosedaj kaplan v Rojanu in pošten slovenski rodoljub, je kakor čujemo, imenovan c. k. profesorjem veronauka na tuk. c. k. nemškej ljud. šob. — Za to mesto je prosil tuli č.g. Pahor, znani duhovnik v Trebčah, in akoptemje starši duhovnik, ima uže (lavno izpite za kateheta, ter je tudi uže bil katehet, pri vsem tem nI dobil mesta. — Marsikateri se včasih pohvali, (in zadnji čas so lju ije v V. okraju slišali mnogo te bvalej koliko upliva ima na višem mestu, in nekateri mu tudi verujejo, toda k sreči pri pode ljenju državnih služeb ne odločuje ne bauski lord in tudi ne kak poslanec »i h^rbis«, ampak odločuje tudi klasficija: »Vollkommen entsprecnend«. Sapieuti sat I Potrjena volitev. Trgovinski minister je potriiil novo izvoljenega načelnika rovinjske trgovinske zbornice Do menika Candussi-Giardo i njegovega namestnika Tomaža Sotiocorona. Vojia Indija Donnn, ki ni še tako davno odplula v daljna morja, ima na popotovanji posebno nesrečo. V Havani je umrl nje poveljnik. Izpred Havaje se je napotila v Novi Jork, da tu čaka na novega poveljnika. Tu pa se jej je od trgal čolu in ker so ga valovi odnašad stopilo je pod poveljstvom kadeta Karsch več mornarjev v drug čoln, da prvega otrn6.Posrečilo se jim je tUdI, da so ga dohiteli ln privezali, a ko so ga ulekli k ladiji, treščili so v neko amerikansko la« dijo, potopili se in utonil je Karsch in Ž njim pet mornarjev, druge je amerikansk.. iadtja sama otela. A vse to še ni bilo dosti; na vse zadnje je korveta Donau, morebiti vsled gonečih ledenih plasti bila tako poškodovana, da je začela voda tako vati in zato so jo morali vzd gnotl iz morji, da se popravi. Istrska lokalna Železnica Znano je, da je lokalna železnica m^j Trstom in Koprom uža koncesijonirana. Zdaj pa je vložil grof Peter Walderstein proSnjo, naj se mu dovoli, da izvrši tehnična predhodnja dela za ozkotirno železnico od Kopra skoz Buje, M.itavun, če-rovje, Boljune, Vranjo, Opatijo in Vo-losko v Matulje. Ta lokalna železnica ima pospeševati promet v Istri in s zvezo Tista z Reko za obe mesti važna postati. V Cerovljah se ima zvezati ta železn ci z istersko in v Matuljah z južno železnico. Spraznjene službe. Pri tržaškem deželnem sodišči je apraznjeua služba pristava pornočn h uredov; prošnje se Imajo vložiti do 6. marcija pri prvoseiistvu c. k. deželnega sodišči v Trstu; potem služba sodnega pristava pri c. k. okrajnem so-dlfiči v Kanalu, prošnje do 4. marcija na c. k. okrožno sodišče v Goric', in služba solnega pristava pri c. k. okrožnem sodišči v Rovinji; prošnje do 6. marcija na to sodišče. — Pri c. k. finančnem vodstvu v Trstu je izpraznjena službi kancelista. Prošnje se Imajo vložiti v treh tednih pri finančnem vodstvu in je dokazati znanje deželnih jezikov. Veliki ples slovanske čitalnice zadnjo soboto je bil v resnici sijajen; otičuuovali smo venec lenih dam v krasnih toaletah in o pazi I i smo mnogo uajodliČnejše gospode Tržaške, pa tudi mnogo častnikov. Po mestu se sliši le en glas o sijajnem ple.su čitalnice, ki je tra jal do belega dne. Tržaško podporno In bralno društvo, imelo je v nedeljo 21. t. m. v dvorani »Slovanske Čitalnice v Trstu svoj V. občni zbor, katerega se je udeležilo čez dve tretjini udov. Predsednik g. Ivan Požtin, nazdravil je presvitlemu cesarju in »živio« odmeval je po dvoravi. Potem vršil se je dnevni red. — Iz letnega računa razviden je hvalevredni materjaiui napredek tega društva. V vodstvo voljeni so bili: g. Ivan Po-iun, predsednikom, g. Vekosl. Grebene iu Aut. Ružička, podpredsednik.ima, g. Jos. Drašll in P-an Hafner za tajnika, g. Vek. Rižner, knjigovodjem iu gosp. Mat.čudvot za denarniČarja. V saboto dne 27. t. m. pa priredi ženski odel tega družtva prvi svoj plesni ven-ček v dvorani Monte verde s »kolom«, pri katerem bode sodelovali iz prijaznosti gospodje Sokolci. Tržaške novosti: Iredenta se tepe mej seboj. V petek je pretepal lahonski tiskar Levi najavnej ulici dr. Giatto-a, znanega lastnika umazanega lista »L'AIabarua«. — V nedeljo pa jih je »fasal« brat omenjenega dra. in sodelavec omenjenega lista tudi od nekega žurnalista po imenu Vecchi, zadnji je prvega na korzu s palico napadel, in napadenec, Renzo Ciatto, učitelj na mestuej šoli, je heial v bližnjo vežo; peljali so potem oba pred policijo, kder sta bila zaslišana na zapisnik. Toliko Levija, kakor tudi Vecchija Solobarda, katera ju |e večkrat napadla, zdaj pusti na miru. Nek Fiuatzer pa j« lepim potem zahteval nek popravek od Solobarda; ali vmazan ta list je Fi-uatzerja še grše napadel. Vidi se torej, da so ljudje prišli do prepričania, da so batine najboljša sodnija za šolobardo. V soboto je imela lahonska Operaja svoj vel k ples. Ali kaj se je zgodilo? Žalili so straže, mej saboj se tepli in sliši res« jako nasprotna v-o ogenj ustavili, Škode je okolo 1000 *ld. — V Enonomovem mlinu je mlinarju A. Krištofu, rodoma Ljubljančanu ponesreči prišla roka v neko mašino, ter mu skoro odtrgala 2 prsta, katera so mu kesneje v bolnici popolnoma odrezali. Policijsko. 20 letni sin nekega gostilničarja, Karol K. je uže drugikrat vgel starišem prvi pot je odnesel par tisoč gl. pi iuiell so ga k malo tri fraku; predvčerajšnjem pa je zginol z oOO gld. katere je vKradel očetu. Vse o lgojil — Nekemu ubogemu vratarju so vkradli zimsko sukno iz lastnega stanovanja. — Brat bratu je te dni pokradel, kar je mogel, potem pa ušel; policija ga je našla in zaprla. —Zaprli so u že zopet starca, Ddrnatinca, ker je oskrunil 12 letno deklico. — Dve po-nočni frajlici, obe Goričanki ste bili zaprti, ker ste vkradli nekej siroiakinje, kuharici denara in zlatnine za 200 gl. V Bratovščini sv. Mobora ja zadnji čas za upisovanga. Stari in novj udja naj se nemudoma oglase pri farnih pover-nikib in naj plači jo letni donesek. Akademlčno društvo „Trl-glav" v liradcl bo onhajalo dne 5, v dvoranah »Stemfelder Bierhalle« svojo desetletnico z veliko besedo z jako lepim zanimivim programom. Hrvatska Čitaonica u Hastvii napravi družtveno zibavo, 3 tuarcija. %'abllo k veselici katero priredi Sežanska Čitalnica pustno nedelje dne 7. marča 1886 v iivoraui hoiela:»Tri krone* Spored 1. H. Volarič: »Slovenca Dom», moški zbor. 2. »Damoklejev meč», burka v 1 dejanj.3. A. Hudrih: »Mladini«, moški zbor. 4. »Sam ne ve kaj hoče», burka v l in '/■ dejanja. 5. »Krojač in čevljar«. Šaljiv dvo-spev. 6. Šaljiva godba. 7. Ple-. Mej posameznimi točkami, kakor tuil pri plesu svira izvrsten kvintet Peinelt-ov. Začetek točno ob 7. uri zvčer. Ustopnina 50 nove. za osebo. Vabilo k veselic, kojo prirede Lft-kavski pevci o pribci 400 letuiceobatanka starega grada »Tabra» v Lokvi dne 28.februvarja t. I. v pvostorih na »Tabru». Spored: 1. »Naprej«, godba. 2.» Vrli Slovenec«, deklamacija, 3. »Koroški stopaj», poje zbor. 4.»Knezov zet», deklaumacija. 5. »Vesela družba*, poje mešan zbor. 6 »Bob iz Kranja«, vesela igra v enem dejanji 7 Šaljiva loterija. 8. »Slavjanskan poje mešan zbor. 9. Po jednej uri »Ples». Pri plesu iti mej točkami svira godba. Vstopnina k kesedi 2o kr. — k plesu 60 kr. Začetek olt 6. url zvečer. K obilne j vdeeležbi uljudno vabi Veselčni odsek. Vabilo k veselici katero priredi bralno družtvo »Sloga« v Šentvidu nad Vipavo dne 28. feLr. 1.1886 s tem le sporedom: 1. Hrabroslav Volarič: Slovenca dom, poje možki zbor; 2. Eiseuhuth: Na Straži, poje kvartet; 3. Igra: Garibildlj gluma v 1 dejanj'; 4. A. H.jdrih: Slovo, poje kvartet; 5. Tombola ; li. Začetek ob 6 i pol uri zvečer. Vstopnin . za ne-udo 30 kr., za ude 20 kr. Vstopnina k plesu 50 kr. Odbor. Vabilo k besedi, katero priredi v nedeljo, 28. febr. 1886 »Narodna Čitalnica v Kobaridu v Žganovih prostorih. — Spored: 1. Dav. Jmko: Naprej, svira tolminska godba, 2. Pozdrav-govor. 3. Aug. Leban: Slovo od oomovine, poj** mešan zbor. Pagliaruzzi-Kriian : Rada, deklama-cja. 5. F. S. Vilbap: Domovini, poje mešan zbor.6. Aut. Spaček: Popotne slike, potpouri slov. napevov, svira tolminska godba. 7. lura : Zakonske nsdloge, vi dejanji. 8, Zdjhljeji slepega, za godbo pri->e iil Ant. Spaček, svira godba. 9. Igra: Bog vas sprimi, v 1 dejanji. — Zateček točno oh 6 i pol zvečer. Vstopnina 20 kr. — sedeži 10 kr. Po b-sedi ples, pri katerem bode svirala tolminska godba. Vstop-n na k plesu 1 for. K obilnej udeležbi uljudno vabi Odbor. Čitalnica v Harezlgl napravi dne 28. feoruvarja 1.1. veselico s plesom. Veselični odbor vabi k tej v-selici s posebnimi povabili. Nada je, da se rodoljubi te veselice mnogoštevilno udelei<». Bralno društvo na ^t. Viški gori napravi prvo ves«lic 4 nove. OBLEKA le iz trajne vočje volne, za moža srednje velikosti. 3'I0 metrov za jedno obleko: za gld. 4 96 iz dobre ovčje volne-za gld 8 — iz boljše ovčje volne; za gld. I01— iz line ovčje volne; za gld. 12 40 iz jako fine volne. POPOTNE 0GRINJAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do gold 12. — Najfineje obleke, hlače, prevlekače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, ti 11 loden, ko-mis, predeuino, cbeviot, tricot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča iT uitanovljeno faioi'išlit* zaloga v Brnu. Vzorkl franko. Vzorkt /'ogledniki) r.izpo-šiljavujo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. P o š 1 1 j a t v e proti pov-z e t j i čez 10 gl f r a n c o. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje so, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo suknenih ostankov, dolzih od 1 d > 5 metrov, in sem tor-i primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških cenah razpečavati. I 'torki od teh se ne morejo rut-pošiljati, zamenjarajo se pa ne ugajaj oči ostanki ali se poSlje denar nazaj. /Opomniti je, da druge lirtne tudi Tienjuv jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da/. Vsled posnemanj po sleparskih llrmah firm primoran posluževati oglašanja ter prosim p n. občinstvo da se spominja moj« solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbami na koje bom vedno pazil. Dopisi vspremljejo su v nemškim, češkem, og rskem, poljskem, italijanskem in irancoskem jeziku. 1—20 Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo liri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v:div njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavci/prl preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vnnji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zabaaanji, preobilnosti jedi In pijač v Ž lodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tmli ruti zlati Žili ali ha morojdatn. Cena steklenici je z nakaiom vred snmo 35 nov. Glavni zalog ima lekarniČar »k angelju varliu» 31-52 H*. Ilrn(ly Kremsler, Morava. V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. S era val lo blizo starega sv Antona. Lekarna Trnkoczjf zraven ratovža na velikem mestnem trgu v LJubljani priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Ma rijaceljske kapljice za želodec, katerim ao ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznlhv želodci in so neprekosljlvo sredstvo zoper: pomanjkanje slast pri jedi, slab Selo-urak, vetrove, koliko, ila-tenloo bjuvanje, glavobol, krč v le odci. bitje srca, iabasanje, gliste, bolezni na vranici, na Jetrih in zoper zlato žilo. Š VABILO! Se jeden-kr»t nam j« omeniti, da so te kapljice izpostavljene veliken.u ponarejanjv. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapljic in pod imenom „Marijaceljske kapljice* razpečavajo slednje kot ponarajene kapljice mej nevednim ljudstvom. Te kapljice zaradi svoje brezvsprSnosti neso prave »Marijaceljske želodčno kapljice«. Kdor torej želi pravih «Marijacel]»kih želodčnih nnpljic.*, pazi'naj l^ri kupovanji vedno na gorenjo podobo Ma-boŽje, ki je za varsteno znamko postavno za-jamfi na in mora hiti na vsaki steklenčlcl. Dobivajo se v lekarni Trnkoc*y zraven ro-tovŽa v Ljubljani, so najboljše in, kakor mnoga zihvalna pisma potrjujejo, najsknšenejše in prospešnejšt kaplico >oi>er vse želodčne bolesni in njih nasledke. 1= I9C1 steklenica velja 20 kr., 1 Ju-cat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld-^fi Razpošilja su s p Što nujmenj j> deti tucat steklenic. Naslov : Lekarna Trnkoczy v L ubljani B?f ' |f ||r;f; _1 "AS- ilii j 'mirnim, ; a TK0PEE& ' NUR APOTHEKER TfffJKcB^ ULAIBACH l STiiCK zo*r Za uboge in bogate. Oberdobling pri Dunaju. Oprostit^, Častiti gospod, da Vam nisem uže popred pisal o dobrem uspehu R. Hranat-ovih švicarskih kroglic, ali meni je 66 let in zato ne gre tako hitro. Vsleu mojega živenja kojega] sprovedain skoraj zmerom sedeč k:i)ti jaz sem ko>ir, čutim se uže vse leto bolnega na zapekli, hemo-rojdib, itd. in nemam nohenoga ap^tila. O I kar sem vkupil jedno Skatljico gvica-- » 8 » 3'i4» » » • » » 30 » Per le lettere di versamento attualmente In clrcolaziotie, il nuovo tasso d' interesse co-minolerA a decorrere dalli 37 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a st .onda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 Vi« ■•»"•'o Interesse verso preavvlso dl 30 glornl 3 • » » » • »3 mesl 3 I« • » . . • » 6 ■ Banco Giro: Ban onote 21/,*/,, sopra qualunque somm« Napoleoni senza interesni Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiarm, Hermannstadt, Inns-bruck. Graz, Salisburgo, Klagenfurt, tiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valorl. divise e incasso coupons 1'(°/1, Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venlrsi. Medianto apertura di credito a Londra aTTS?.1, /o ln,tere"se sino 1'importo 1U0U Per minorti superiori da con- 5-48 per importi Trleate, 1. Ottobre 1883 LA FILIALE dolla BANCA UNION TRIESTE s'occupa dl tutte le operazionl dl Banoa e dl Cambio valute. a) Acr.e'ta ttrsamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo ( per Banconote 3 fi '/• con preavviso di 5 giornl 3'/ 4 , „ » 12 4% „ a sel meni fisso per Napoleoni 3 °/o con preavviso di 20 giornl 3 «/4 ,40 . 3'l, ». » ,3 mesi ;.....6 • Per le lettere dl Ver.^ftineoto in circolaztono il naovo taaao d'inti>ressa andrk in ritrore a partiro dal glorno 14. 21. febbraio, 1. 21 mano 9 mafTKio e 9 A^ogto a seconda del prttavviso. Trlešta 9 iebbralo 1886. IIV BANCO GIRO abbuonando II 3°/0 interesse annuo slno (jualunoue somma; prelevazloni sino a norini 20.000 a vista verso chdoue; importi magglorl prenvviso avantl la Borsa — Conferma dei versamentl in apposito libretto, CJont©|5|jla per tuttli versa enti fatti a qualslasi ora d' ufficlo la aiuta del mede sitno (jiorno. ANHumo pel p j-opri coi1-rontlMtl l' incasso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegni ver queste ultime piatze ed accorda loro le/acolta di domiolliare effetti presso la sua cassa franeo d' Ofpni »pesa pop e«tni. bj S'incartca delVacquisto e della vendita di effettl pubblici, valute e divise, nonehd deli' incasso d'assegni, cambiali e coupons, verso l/»°/o di provig-gione. accorda at suoi committenti la facolla di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis Vincasso di coupons alla scadema. La Filiale della Banca Union iSezione llorcl) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. 1-2-9 Polnilci iz kovine Kovinske pipe ".VSf^ul™? itablinJc,z ''""I1 in P'vo,n si TRK za sod« od vina in piva za pritianjen zuKiopkanii iž kai.Buka: Buuiraio h« »mi.1, ' sia natoConJa deklin le, z vinom in pivom zaklopkami i t kaufluka; /upirajo aa aami.1, A ho se 7. roko nekoliko pritUno iruinbo, ki ae na nj m nahaja odpre ae zaklopka od ki.uffuta; tvi oj*ina polagoma nme v steklenici; pivo ao ]irovi>S ne peni, ako ac to polnilec rabi. Vina in piva se ni6 ne po-egubl vsled samozatvorenja atek-lonlc. Vsakdo jih lahko sam rabi. za sode od vina in piva za pritianjen jo. samozapretjcin. Te pipo se nikoli no aklaiijo kakor drvene in so zategadelj povsem neškodljive. Oblika prakt čna in dalo d 'vrBono In trdno. Valed triijiio.Hti veliko priliranjenja proti lesti-nlm pip..m. Zatvore ae trdno, pu96ajo ne In Ciatu labko. VLAHOV Lik ver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šil i 'tilk (Dalmacija) su tiliallcom u Trstu, Via S. Laz/aro Br l.-A. Ovai likver, koji s« i zim-Ije mjeSan sa vodom, kavom, vinom, tuom il jub"m. sastavljen je iz vpgi;tnlnih so-kovah, imajućih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno iljnlovanje pokazuje ti Želudcu l kod probavlia-iudib organab; nadalje Sistl .;rv izpravljajud slabinu 1 tromost i pospji-šujuć tek. Oii Sisti poiapano, uništuje (rljiste ublažujući krnnićke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Uzme li sc likera danomice, Suva od otrovnih miazmuh, } prolzvirudlh koli od pokvarena zraka, toll od epidemijah, zato je izvrstan ln-k proti groznici \ proti koleri. Ono pako Sto sačinjava pravu oseblnu lik<»ra u zdravstvenoj struci jest, što oslobadja ljude odane snMii i pokuiije-nosti oii Škodnih posliedlcab, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih Zaista iza malo danah čovjek, koji se služt tim likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snapa. i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svie-žim za sv-iki lad. 23—21 Da St! olabkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na Široko razprodaju svopa likera, koji se može dobiti u KVih kavamh i rakljninloah Cone i Jeden polnilec steklenic z cevko Iz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. — Llkver-pipe f. 2.30, pipe za dessert-vina f. 3.50, pipe za točenje A f. 4.50, pipe za sode B f. 5.50, pipe za sode C f. 6 50, pipe za sode D f. 8 50. llustrovini ci niki brezplačno In franko. M. HUTTE3R, W I E TO , IX., »I»xiiuili]t!iivl»t* naohst der Votlvklrohe. 10—10 Produjalce u se podaj a odbitek; Agentom zasluženo plačo. •HsssH5asa55aasa5as35asa5as?jiasasa5asH5Hsaszsa5asasa5H5as?sasasasi!sasasa5as asasi PRISTN I Rabljiv za zdravljenj« v VNukej letnej ddbi. WILCHELM-OV protiartritijskl protireumStlčen SZričistilni ltabljiv za zdravljenje v VNn k <» j letnej ddbi. čaj (ki čisti kri proti protinu in reumatizmu.) Spoznan za jedino, gotovo uspešno kričistilno sredstvo. đ i dozvolenjem ^ 4 Potrjeno za odloSne^a M 4 Pred ponarejanjem lanotovljen k 2 cea krali d»orn-pisarn« pnletc r J i »vratno delujoB ^ J k patentom presr, eeaaja F ^ odloka BeC 7. decembra l88t>. p ^ prav v spe 8 en p Q llef, 13. maja leta 1870. p Ta čaj čisti ves o"t;aiiizem; prodi a več kot vsuko drugo sredstvo v vse dele našega telesa ln odpruvi ako se ga uživa vs.iko nečistoto, ki se je v telesu napravila; učinek je trpežen in Rotov. Popolno ozdravljenje od trganja p'> udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor ludi od vseh sp dovnih in kožnih srabnih bolezni, ItrbunceV po životu in obrazu, liŠajev, sifilističnih ules. Posphno ugodni uspeh pokazal je ta čaj pri vredu jetr ni vranici, pri hemoroidih, zlatenici. Čutuiškth, mišičnih in bolih členov, tiščanju v želodcu, zajirtju vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih tokih, možkej slabosti itd. Boli, kakor škro ula, žlezni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo. Pristno ^u napravlja le Fran Wil«iliolm, lekarniČar v Neunkirohen. Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemUov, pripravljenih po Zdravniškem predpisu, nn-vodoin rabljenja v raznih jezikih: 1 gld. izven tega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj Mvurtlo. Naj vsakdo pazi, da ne vkupi ponarejeni čaj, lirja nuj se le Wll-ohelmov protiprotriti)ski in prolireumatični krlčistllnl čaj, ker tu.ii drugi ponarejeni čaji se prodajajo pod imenom protlatritljski ln protireum t čni čaji, svarim vedno, kupčevalce pred takoviml. Nahaji se pristni Wilchelmov protiairitijski protireumatični čnj tudi v Trstu: Jakob Seriivullo, lek„ Ed. L it nburg, Uk.; v Kormlnu: H. Condolini lok., v Gorici; G. Cristofoleiti lek., G. B. Pontoni lek.; v Pulju. G. Wassermann lek. 5—12 i LuHtnik oriifttvv, ,KI)IN()^i<— tr.ri*t#!) i lirMn . VIK TO K DOLENC Nov* tmitur.M V. 1 X > 1 ^ Hi N d v i i.