Mirko in maček ,,Haček, ti si res poreden, Kaj pa maček? Ti zvijača! Nikdar prav te ne umera, Kar sede je tam ostal. Da si zvit in sl&dkosneden, V Mirka svoj pogled obrača. Kar naravnost tt povem. Češ, saj bo takoj kunČal! V kotu tam na miši strtdi, A ker Mirko nanj ne pazi, Zdaj s teboj se ne igram, Jn predolgo traja sklep, In ntkar se ne prikažt, Maček žatoeten odlazi Dokler naloge ne znam!" Stiskajoč med noge — rep! Mirko se učenja loti, On pa se uči z rcsnobo, V knjigo zre kot učenjak, Dokler vsega ne zvrši, Ntč v ucenju ga ne moti, In ko spet prilazi v sobo, Mirko bo se kdaj — prvak! Mačku Mirko govori: ,.Bog jc vsakemu v iivljenje Mnogo raznih dal darov, Moja skrb je zdaj učenje, Tvoja skrb pa mišji lov!" Ciril Vuga