Kmečka trgrovinai Črna trgovina v Nemčiji Po vesteh »Neue Ziircher Zeitung« je narodnosccialistiCni program vojne dobe vzel za gealo pcdpiranje samcstojne trgovine in obrti. Zaradi oborcževalne indu8trije je potrošna moč prebivalstva narastla, zmanjšala pa ae je oskrba prebivalstva s življenjokimi potrebščinami. Mnoge samcstcjne trgovine so postale nespcsobne za nadaljnji cbstoj. Narodni aocialiati so prečistili trgovska padjetja in zaprli sarao v Berlinu več kot 10.000 trgcvin. Po izbruhu voine so pa radi pornanjkanja blaga postale še mnoge preoatale trgovine nerentabiine in so jih lastniki zaprli. Dodelitve blaga ao se omejile, promet je padel. Ker se predmeti dajejo v manjši meri v prodajo, se vedno bolj širi prcdaja iz druge roke, ali mešetaratvo. Potcm mešetarjev ae išCe posebno pohištvo, pcstelje in posteljnina, predvaem pa rabljeno tekstilno blago. Tudi fotcgrafični in radio aparati ae trgujejo skoraj izključno potom mcšotarjev. Tako tvori nezakonita. trgovina posebno pcglavje. kar je posledica od oblasti določene proizvcdnje in potrošnje, ko nekatero blago v času pcmanjkanja popolnoma izgine s trga. Radi uatvarjanja zalog živil in življeivjskih potrebščin od strani države se je že v zadnjih letih na trgih občutilo pomanjkanje blaga, dovoz je pa bil dovoljen izključno iz potreb države. Vsi ukrepi, ki so bili izdani, da bi se preprečil dvig cen in skrivanje blaga, eo bili v praksi brez učinka. Blago je zginilo a trga in se je po višjih cenah zopet pojavilo na tako zvanem »črnem trgu«. Kdor ie hctel dcbiti blago, ga je moral plačati po višji ceni. Policija je take kupčije sicer atrogo kaznovala, toda črna trgovina (mcšetarji) je poata!a tako splošna, da so postale vse pclicijske odredbe — kljub ogromnemu državnemu aparatu — brez učinka. Uveclba kart je povzročila nov val nakupovanja. Ljudje so kupovali aploh vse, ne glet!e na to, ali bodo prcUmct potrebovali ali ne. Ko se je n. pr. slišalo, da ss bo rum zasegel za vojsko, je ta tekočina v par dneh izginila \z trgovin, da je ni bi!o mogoče več dobiti. Ker je po izbruhu vojne v črni trg-ovini pcstala večja nevarncst, so se tudi cene v črni trgovini dvignile. Danes stane pol kilograma kave (funt) že 15 do 20 RM, to je okrog 280 din, ženske nogavice 10 RM (140 din), gca 30 mark (400 din) in še vcč. Prav tako so silno narasle cene za milo — ki g'a silno primanjkuje — jajca in razne drugc predmete. Primerjava cen živlne in niesa Že parkrat smo v »Kmečki trgovini« pisali, kakšno razmerje viada med cenami živine in mesa. Meso kot zeio važno hranivo sicer Ł-2 ni tako Orago, toda cene, ki se dajsjo kmatu za živino, eo sramctno nizke. KakSna je dejanska razlika, nam najboij zgovomo povedo številke. Za 1 kg žive teže dobi kmet dauos še vedno le 2—4 din. Vzemlmo telico aii voia s približno 450 kg žive teže. Mcsar plača zanj 3 din kg žive težs, v zakotnih krajih pa še manj, saj se krave tu in tam še vedno plačujcjo tudi po 1.75 din kg žive tsže, meso krav pa se prodaja prav tako kot meso telic ali lepih volov. Torej 450X3—1350 din in ta znesek plača dejansko meaar za živinče. Poglejmo, koliko bo izkupil za živinče, kupljeno po gornjcm računu. Koža bo tehtala okrog 45 kg, ki jo bo brez skrbi prodal po 12 din kg, na splošno sc pa danes goveje kožo prodajajo že po vi.šji ceni. 45X12^5-10 din. Lepsga mesa bo dobil vsaj 280 kilogramov, katorsga bo v najsiabšem primeru prodal 1 kg po 10 din, navadno pa po 12 din. Za meso bo torcj brez nadaljsijega dobil 2800 din, 540 din je dobil za kožo, vampe in druge odpadke pa mesarji tudi dobro prodajo gostilničarjem. V celoti in v najslabšem primeru bo toroj mesar skupil za živinče s 450 kg žive teže in za katero je dal 1350 din — 3340 din. čistejra dobička ima torej sarno pri enem repu skoraj 2000 din, ali če računamo njegcvo delo in davek, šo vedno okrog 150%. Če bi torej mesarji živino plačevali še cnkrat dražje kot jo aicer, bi še vedno pri vseh odbitkih imeii okrog 70% čiatega dobička, pa bi se meso radi tega prav nič ne podražilo. Tako ae pa kmct v letošnji stiski, ko mu primanjkuje krme, izrablia na račun drugih, ki delajo s tako velikim dobičkom. AH jc umestno, da ae en atan na račun drugih obogati, dočim bo kmet še bolj obubožal ?! Gcspoda.Tske vesti iz laškega okraja Slinavka in parkljevka, katera je letoa in lani v našem okraju povzročila precej škode, je sedaj ponehala, tako da je kupčija z živino avobodna v vsem okraju. Okrajno načelstvo je izdalo proglas, v katerem vabi kmetovalce, da naj aodelujejo pri delu, da se bolezen zopet ne pojavi. Predvsem je treba zabraniti, da ae po naših ceatah ne bo gonila živina Iz okuženih krajev. Cene ao tudi v našem okraju novembra precej poskočile. Pri goveji živini ae je cena zvišala za 1—2 din. BoljSi voli dosežejo ceno 6,50 din. Zelo draga sta postala tudi fižol in krompir. Vzrok zvišanja cen tema dvema predmetoma je iskati predvsem v letošnji alabi letini. Nekateri nimajo krcmpirja niti za seme. To se dogaja posebno v težkih Uovnatih zemljah. Zato bi bilo potrebno ukreniti a pomočjo občin, banovine in kmetskih organizacij, da se že aedaj nakupi krompir za seme iz drugih krajev, predvsem z Gorenjske, kjer se krompirja več prideluje. Lahko se sicer zgcdi, da bo krompirja za seme sploh zmanjkalo. Cona krompirju je že aedaj 1.50 din 1 kg. Drobne gospodarske vesti Zavod za pospeševanje zunanje trgovine plačuje izvoznikom prašičev v Nemčijo za svinje 11.30—11.80 din kg živo teže. Država sv. oeeta, Vatikan, bo kupila v naši državi 50 vagonov moke, katero bo takoj plačala. 85 milijonov kilogramov tobaka je ietoa pridelala Turčija. Zanimanje za naše blago v tujmi naraSča. Posebno se zanimata za naše blago Anglija in Francija, a katerima smo v trgovskih pogajanjih. Najbolj ao iskana živila, ki se kupujejo tudi iz tega razlcga, da bi jiii ne dobila Nemčija. Našo trgovinsko ministrstvo hoee kar nsjbolje crganizirati zbiranje atarega železa. V ta namen je bila pred kratkim konferenca zastopnikov kovinskih in industrijskih podjetij pod predsedstvom pomcčnika trgovinskega ministra dr. Save Obradoviča. Nizozemei in Belgijci so začeli poSiljati svoje blago prcko nevtralnih italijanskih pristcnišč. Blago gre po kopnem v italijanska pristanišča po cenejši in varnajši poti kot pa po morju. Cene živine po sejniih Voli. Slov. Konjice 5—6 clin, Dravograd 5 do 5.50 clin, Gornjigrad 5 din, Planina pri Sevniei prvovrstni 7.25 din, drugovrstni 6.25 din, Laško 6.25 din, Ljubljana 5.50—6.50 din, Kranj 5.75 do 6.25 din, Krško 5—6 diii, Višnja gora 5.50 do 6.50 din kg žive teže. Krave. Slov. Konjice 4.50 din, Dravograd 4 din, Gornjigrad 5 din, Planina pri Sevnici 5.50 din, Laško 4 din, Ljubljana 4 din, Kranj 5.50 din, Krško 4—5 din, Višnja gora 4 din kg žive teže. Telice. Slov. Konjice 5 din, Dravograd 4.50 do 5 din, Gornji grad 5 din, Planina pri .Sevnici 6, Laško 5.75 din, Ljubliana 5.50—6 din, Kranj 5.75 do 6.25 din, Krško 4.50—6 din, alabše vr3te 3 do 4 din, Višnja gora 3.50—4.50 din kg žive teže. Tcleta. Slov. Konjice 5—6 din, Dravograd 5.50 do 7 din, Gornjigrad 4—5.50 din, Laško 5—7 din, Ljubijana 6—7 din, Kranj 7.50—8.50 din, Krško 4—6 diii, Višnja gora 5—6.50 din kg žive teže. Svinje Plemc-nske. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 50 do 125 din komad, 1 kg žive teže 6.2a -6.75 din. Pršutarji (pj-61eki). Maribor 10 diu, Ptuj 7 do 7.85 din, Dravograd 8 din, Laško 3 din, Ljubljana 8—9 din, Kranj 9—10.50 din, Višnj.i gora S do 9 din kg žive teže. Dcbele svinje (špeharji). Maribor 8 <Ym, Ptuj 8—8.75 din, Slov. Konjice 12 din, Drs.vograd 10, Gornjigrad 12 din, Laško 10 din, Krako 9—14 din, Ljubljana 10 din, Kranj 12.25 din, ViSnja gora S—10 din kg žive teže. Tržne cene Kože. Svinjake: Maribor 8 din, Slov. Xonjic* 7—8 din, Dravograd 8 din. Laško 7 din, Krško 8 din, Ljubljana 8 din, Kranj 9.50 din Jcg. — Goveje: Maribor 10 din, Dravograd 12 dui, I.jubljana 12 din, Kranj 14—15 din kg. - - Teleoje: Maribor 16 diii, Dravograd 12 din, Kranj 15 din kilogram. Krma. Seno: Maribor sladko 100—110 din, kislo 80 din, Dravograd 70 din, Laško 80—!>0 din, Lj^ibljana 110 din, Zagreb 120—130 din, Kranj 125 din stot. — Detelja: Zagreb 150—155 din atot. — Slama: Maribor 50—55 din, Slov. Kor.jice 30 din, Ljubljana 30 din, Kranj 75 din stot. — Otava: Zagreb 140—150 din stot. Drva. Maribor 105 din, Slov. Konjice S5 Jin, Gornjigrad 55 din, Laško 65—70 din. Krako 50 do 75 din, Ljubljana 125 din, Kranj 100—110 d:n, Višnia gora (bukova) 50—60 din kub. meter. Krompir. Maribor 1.50—2 din (merica 9.50 ao 10 din), Slov. Korsjice 1 din, Dravograd 1.50 clin, Laško 1.50—2 din, Ljubljana 1.75 din, Kranj 1.50 din kg. Fižol. Maribor 5—6 din, Slov. Konjice 6 din, Dravograd 7 din, Laško 8 din, Ljubljana 8 d.n, Kranj 6 din kg. 3ileko in mlefini LideBii. Mleko: Maribor 2 do 2.50 din, Siov. Konjice 1.75 din, Ljubljana 2.25 do 2.50 din, Kranj 2—2.50 din liter. — Surovo maslo 30—32 din, čajno 36—40 din, domači air 10 din kg, liter smetane 10—12.50 din. Jajca. Maribor 1.50 din, Slov. Konjice 1.25 din, Dravograd 1.25 din, Laško 1.50—1.75 din, Ljubljana 1.50 din, Kranj 1.50 din komad. Pcrntnina. Kckoš 20—30 din, piščanec 10—30, gos 40 din, puran 40—70 din, raca 15^—18 din komad. Sadje. Jabolka 3—6 din, hruške 4—6 din, celi orehi 7—8 din, luščeni 24—26 din kg. Zelenjava. Glava zslja in ohrovta do 3 din. kislo zeije 4 din kg, kisia repa 2 din kg, hren 8 do 9 din kg, glavnata sclata tn endivija 0.50 do 2 din komad, redkev 1 din kg, zelenjad v luipčkih 1 din. Sejmi 18. decembra živinski in kramarski: Dol. Lcndava — 19. decembra svinjski: Ormož; za govedo in konje: Ptuj; tržni dan: Dolnja Lendava; živinski in kramarski: Ljutomsr, Teharje, Brežice — 20. decembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 21. decembra tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski: Dolnia Lendava, LaSko — 23". dfcembra svinjski: Brcžice, Celje, Trbovlje.