Srec8nl@ioiske Ąest§. Predčasni zreloStni izpiti na srednjih šolah. V vojaško službo vpoklicaninn srednjiešoloem, rojenim do vključno- 1898. leta, ki služijo pri nadomestnih četah, odnosno v zaledju, j.e na njihovo prošnjo dovoiiti štinitedenski dopust v svrho, diai morejo obiskovati zadnji srednješolski razred in predčasno poiožiti zrelostni izpit. Ta dopust je šteti od onega dne, ko dotičnik dospe v kraj, kjer namerava obiskovati šolo. Po vpisu za obiskovanje šole imai dopustnik pri šolskem ravnateljstvu prositi zai potrdilo o dejanjskem obiskovanju šole in ga nemudoma poslati poveljstvu nadomestne formacije svojega oddelka. Prošnjam za dopust v svrho obiskovanjia sole ali predčasne položitve zrelostnega izpita onih oseb, ki se že nahajajo na fronti — izvzemši c. kr. strelce in prostovoljne strelce — ni ugoditi. Goriška slovenska gimnaziia. Zaiposlovalni teoaiji za one učence, ki bd v mirnem času obiskovali c. kr. državno gimnaziio v Gorici, so otvorili 2. oktobra v Trstu, ulica S. Giorgio 3./I. (v bližini trga Lripsia). Na c. kr. 1. državni gimnaziji v LjubIjani se |e vpisato letos 621 rednih učencev in 53 privatistov, oziiroma privatistk. Ker je veliko dijakov višjih razredov pri viojakih, je razvidno, da števiilo dijakov na tem zavodu zaradi vojne ni nič padlo. Samo v prvi razred se je vpisalo 141 učencev in 11 učenk. V priznanje posebno požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom je dobil zlat zaslužni križec s krono niai traku hrabrostne svetinje enoletni prostovoljec narednik, profesor v Kranju Franc Komatar, 27. črnovoj. okraj. poveljstva, prideljen nekemu ajrmadnemu poveljstvu. Profesor Alavpovič, ki je moral pred sodnijo v Saraijevii odgovarjatii zaradi politiških deliktov in }e bil oproščen — sedaj tudi v najrvšji inštanci — je zaprosil za umirovljenje in se nastani na Dunaju. Naša srednja šola in ženska miadina. Onienivši, kako v Zagrebu in v provinciji to leto izredno število ženske mladine sili v srednje šole in v učiteljišča in da je tudi na nemških vseučiliščih izredno naraslo število ženskih slušateljic, pišejiO zagrebški »Mrvaitski Rieči«: »Ta splošni pojav je ena izmed splošnih posledic te vojne. Ob mali nadi do srečne možitve si hoče ženska mladina s šolo zagotoviti svojo bodcčnoSit, pa tudi starši si prizadevajo za to. Nihče ne more naisprotovati ternu, toda šola bi morala čim prej izpremeniti svioj načrt in svoj smioter. V srednji šoli naj preneha tista verbalna »učemost«, pai tudi pretirani esteticizem, dla bo vzgajala praktične in jake moralne sile, pripravljene za resno delo in za borbo, ki nas čakia po vojn i, Prirodoslovni nauki bi nam niorali predočati življenje v prirodi in učiti nas živeti v prirodi in boriti se ž njo. Zgodovina bi morala nastopiti kot socialen in držaivoslioven nauk, zemljepis kot gospodarski nauk. Iz take sred. šole bi tudi ženskai mladina prihaiala pripravljena za težko življenje in borbo, ki nas oaika. Naša srednja šola bi se mogla in morala takoj lotiti te naloge, in na vlaidi je, da najide primerne ljudi in jih postavi nai pravo mesto, s katerega bodo mogli dati naši srednji šoli primerno smer in jo osvobo diti od tfstega, kar se tako in tako mora izpremeniti.« — Kar piše »Hrvatska Rieč«, odgoviarja vse resnici in poitrebi ter se more obrniti tudi na naše slovenske razmere. Z ozirorn na te pa moramo reči: Aok hočemo dati srednješolski ženski vzgoji praktično smer, moramo to vzgojo postaviti na t e rn e 1 j narodnega j ez i k a, sicer zidamo na pesek in tratimo dragoceni ča«!