Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vg&c6g& iB696ca> Cena iim je celo Kdor želi kako os^D&iiilo v „ Dolenjske Novice" nalete 1 gld., za pol leta 50 kr. — NaroéDino Id dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto B kr. za sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Dolenjci sadite v vinograde marelice In riuglote.
Enkrat je že bilo v „Dolenjskih Novicah" Doleojcem priporoCano, da naj po viuogradih zasadijo marelice in riuglote. Eaj da so marelice, vé zelo v&ak. Riugloti so pa neke debele popolnoma okrogle slive, katere so, kadar dozorijo, na jedni Btraoi rumenkaste, na drugi pa bledo rudečkaste. Marelice kakor ringloti se v vtliki sadni kupčiji najbolj zahtevajo in najdražje pla-ČDjejo. Pa zakaj? Z& to, ker le v vinorodnih krajih popolnoma na prostem dobro uspevajo, ne pa, kakor češplja, hruška, jabolko itđ. povsod; in pa za to ker se jako potrebujejo. Potrebnjejo jih posebno po velikih mestih, kjer dosti gospôde prebiva za jed v presnem (friSnem) stanu, Se bolj pa za vkuhavacje v napravo mozga (zolzaa), kan-ditov ali posladkorjenega sadja. V Ljubljani je tovarna (fabrika) Avg. Činkel novih sinov, v Gorici ona Marice, na Tirolskem in Se drugod je dosti továren, katere kar na tieoře in tisoče kilogramov marelic in ringlotov vsako leto potrebnjejo , da napravljajo iz njih vkuliano sadje (kompot) mozeg in bandite. Za napravo ukuha-nega sadja in mozga (zolzna) se pa potrebujejo marelice in riugloti zelo v vsaki boljši gospodski kuhinji in sicer vsako leto. V severnih krajih, kakor na Ruskem, Nemškem itd. vživa gospoda tudi v presaem atanu kaj rada marelice in rin-glote, ter jih prav drago plaíuje. V Petrograda ali v Moskvi stane na pr. jedna sama marelica 10 do 12 krajcarjev, jeden ringld 5 do 6 kraje, naše vrednosti. Marelice in ringloti so pa tudi zato jako drage, ker se prilično le v malo krajih T veliki meri pridelujejo. Pridelujejo se v Avstro-ogrskej državi le v Vipavi, okolu Požnna, Kečke-meta, Vnkovara in Piseka v tako veliki meri, da zahajajo po-nje tuji sadni trgovci, kakor Dnnaj-iiani, Gradčani, Kubi itd.
Da BO marelice in ringloti t sadni kupčiji tako visoko plačevano sadje (plačujejo se navadno marelice po 4 do 20 kr. pa tuđi do 40 kr. kilo,
ringloti pa po 4 do 16 kr.) ima svoj vzrok v sledečem. Marelice kakor tudi ringloti so gledé rodovitnosti nekoliko muhavi. Ako jim je podnebje popolnoma po godu, pa vreme med cvetjem ne, ne obrodijo. Med cvetjem ne smé namreč vladati jažno vreme. Posebno ěkodljiv je jednim kakor drugim gorak južni veter. Mrzel veter, burja, da še celo sneg jim med cvetenjem nič ne Škodi. Slana jih se vé da popolnoma uniči. lo tako se kaj lahko pripeti, da je jedno leto v jednem kraji kaj dosti marelic in ringlotov, med tem ko jib je v drugem le kaj malo, ako ne celo kar čisto nič. V takem slučaju so potem, se vé da, jako drage tam. kjer obrodé.
Na Dolenjskem je za marelice kakor ringlote podnebje pravo. Prve zahtevajo gorko vinogradno stališče, ker po ravninah v zimskem Času pozebejo ; ringloti storé pa tudi po ravninah prav dobro, ker ne pozebejo.
Kakor uže precej v pričetku tega članka rečeno, bilo je uže jedenkrát v tem časniku priporočano, da bi se lotili Dolenjci pridelovanja marelic in ringlotov v veliki meri. Bilo je takrat tudi povedano, kje da bi se vdobili marelični in ringlotni cepiči, namreč na deželni kmetiáki šoli na Grmu. Iz kaj majhnega števila naročnikov cepičev, iz vse Dolenjske naročil je namreč le jeden 10 cepičev, gré sklepati, da je bila vsa takratna priporočitev le — bob ob steno. To je pa odločno žalostna prikazen. Dolenjci ! pomislite vender, da v prav malo letih bode gotovo ob vse naše vinograde. Trtna u5 jih bode uničila popolnoma, to je tako gotovo, kakor „amen" v „Očenašu". Da bi uničene vinograde z ameriškimi trtami, bodi si cepljenimi ali necepljenimi tako hitro nadomestili, da ne bi denarja skozi več let popolnoma manjkalo, na to ni misliti. In zakaj ne? Prvič Dolenjci nismo vajeni hitro nove reČi lotiti se — smo bolj počasni v tej zadevi.'Koliko vinogradov je vže več let popolnoma uničenih pa — njih goapođaiji se za novo nasaditev Še čisto nič ne zmenijo, daai jim je v Kostanjevici na sto tlsoČ ameriških trt na ponudbo. Potem je pa §e nekaj. Ni ga človeka na Bvetu, kateri bi zamogel vže danes z gotovostjo
povedati, katera ameriška trta bode jednemn alî drugemu svetu (zemlji) priležna. In tako bode ostala marsikatera, zuabitî prar draga po&knšinja, le jalova poskušnja. Ali bi ne bilo toraj vei, kakor pametno, da se lotimo reči, ki je gotova, da se lotimo pridelovanja marelic in ringlotov, o katerih prav za gotovo vémo, da bodo v naših vinogradih prav Čvrsto rastli, dobro rodili, naj bode trtna uS v njih ali pa ne? Od katerih pa tudi prav za gotovo vémo, da jih bodemo lahko v denar spravili, aamo da jih dosti pridelamo. To, da Železnice še nimamo, naj nas nikar ne moti, kajti Vipavci je tndi nimajo, ali iz Vipave (trga) do najbližje železniške postaje v Postojno, je pa ravno tako daleč, kakor iz Novega mesta v Krško. Prva reč je, da se stvari enkrat lotimo, in to precej v veliki meri. Predstojniki kme-tiških podružnic vinogradnih krajev naj pričnejo prav resno avoje sosede nagovarjati, jih siliti, da se lotijo saditve mladih češpelj in sliv y vinograde z namenom, jih pozneje s cepiči mareliein ringlotov požlahtniti. Ako zasadimo marelično ali ringlotovo drevje prav na redko med trte, s tem trtam nič kaj ne škodujemo. Škoda ne znaša nikdar toliko, kolikor je dobiček drevja, Sicer pa tako predobro vemo, da bode v malo letih drevje samo ostalo, ker trto bode aš uničila. Kdor ima pa že kaj čeŠpelj ali sliv v vinogradu zasajenih, naj jih pa precej na spomlad požlahtni. Cepiči se bodo vdobili prav po ceni, — da, z dovoljenjem slavnega deželnega odbora gotovo zastonj — pri kmetiški šoli na Grma. Vsak kdor si jih želi, naj se torej oglasi do spomladi pri vodstvu te šole, da bode vedelo, koliko cepičev je treba pripraviti.
Dolenjci! ne dremajmo dalje, ampak pričnimo vže vender nekoliko gibati se, ker sicer nas bode sila tako zajela, da bode vae gibanje prepozno. Dajte, pričnite se kosati v tem, kdo bode zasadil prej in veČ marelic in ringlotov. V malo letih bodemo doživeli veselje, da se bodo tudi iz Dolenjskega pomikali proti železQici težki vozovi naloženi z marelicami in ringioti. Marsikateri gospodar bode takrat lahko vzkliknil: Hvala Bogu, stržil sem več let zaporedoma več denarja za marelice in ringlote, kakor pa za vino, katero mi je uš popCa!	—c.
Živinorejcem pred zimo!
Kolika škoda se godi gospodarju, če mu zmanjka prehitro zimske krme ! To ceniti vedó le tisti Živinorejci, katerim je trpela živina gladu, če jo niso zamogli pravočasno prodati po vsaki ceni. Pa Še ti gospodarji premalo uvidijo tako âkodo! Kratkovidni gospodarji tožijo ob taki ne-
zgodi, da ji je kriva bila le slaba letina za krmo. Mogoče! Ali večinoma so taki gospodarji sami krivi take škode. Zakaj ? Zato, ker se dosti premalo brigajo za krmljenje živine med zimo. Pri nas je še močno v navadi, da pokladamo pridelano krmo živini kar tje v cq dan, brez vsacega preudarka in računanja. Veči gospodar izroči vse to svojim poslom, takó je malobrižen. Posli pa počenjajo s krmo, kakor se jim ljubi. V priČetku zime so jasli navadno čez mero polne, tako da preostaja krma. To potem zametujejo. Pozneje p» zmanjka krme. Zastonj se je potem gospodarju beliti glavo in praskati za ušesi!
Zdi se mi tegadel primêrno, opozarjati pred zimo naše živinorejce na napačno ravnanje, katei remu so sedaj vajeni- Zajedno pa hočem navêat-vodila, po katerih se naj ravnajo vprihodnje.
Vsak gospodar mora pred vsem vedeti, koliko in kake krme je pridelal za zimsko krmljenje. To moram zelo poudarjati, ker je neobhodno potrebno, da pregleda in ceni živinorejec vea svoj pridelek pnd zimo. Na podlagi te cenitve mora potem preudariti, bo li shajal do spomladi a to krmo ali ne. Izračunati mora toraj že naprej, kako dolgo bo trajalo zimsko krmljenje in če bode zadost krme za živino ali ne. Pri tem mu je tudi preudariti, da mora nekaj krme preostati za poznejši čas, da se po možnosti izogne vsaki zadregi.
Če ima gospodar dovolj krme, naj potem pre-udari, kako jo bode porabil in koliko jo bode pokladal na dan. In če je tudi to odmeril, skrbeti mora za redno pokladanje dan za dnevom. O tem se mora pa gospodar sam prepričati! Nikakor se mn ni zanesti na posle. Kajti posli so tako nezatesljivi, da je joj ! Zanikern je oni gospodar, ki se za njth ravnanje v hlevu le malo ali nič ne zmeni. Krmo razdeliti mora gospodar enakomérno za celi čas zim-kega krmljenja. Tako naj poklada n. pr. mtilzni govedi vsak dai enako veliko sena ali otave. enako veliko slame in če ima živiuako peso tudi enako veliko krme i. t. d. Vso krmo je zre-zati in mešati. Popolnoma napačno pa je, ako pokladamo — kakor je žalibog pri nas v navadi — najprej preveč sena ali koreustva, nazadnje pa mora živina stradati ob sami slami. Krma naj je toraj tudi ves čas zimskega krmljenja dobra. Krave, ki so stradale po zimi, zastanejo v mlečnosti tuđi zanaprej. Enakomerno dobra hranitba je največje važnosti za pravi užitek, ki ga nam daje živina. Zato je gospodarju skrbeti, da redi živino med zimo kolikor moč enakomèrno in dobro. Ker pa mora gospodar s krmo tudi varčen biti, prepričati se mu je ob vsaki priliki, kako ravnajo posli s krmo, koliko in kako jo pokladajo, če jo zametujejo i. t. d. i. t d.
Ooi gospodar pa, ki je pridelal premalo krme za zimo, najrajâe o pravem Času proda Žirali, ki BO odveč. Kajti boljše je rediti eno kravo dobro kakor dve kravi slabo. Dve slabo rejeni kravi doDaâati mu v resnici mauj korieti. Takovi gospodar pa Dsj si škodo zarad pomaokanja krme dobro zapomni in naj skusa pridelovati vpriboduje Teč krme. S pridelovanjem obile krme povzdignila se bode tudi naša živinoreja. Kjer je vei krme, je več živine, več gnoja, več pridelkov in več denarja-	—m—.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kranjski deželni zbor je svoje marljivo delovanja sklenil 24. nov. Skknil je ugodno postavo za osušenje ljubljanskega barja, cdíočil se za zi-dauje nore bolnišnice in novega gledališřa, potrdil vee rafune in prorařune, potegnil ae za slovenšřino kot uĚni jezik v višjih gimnazijah in volil na zadnje v deželni odbor dosedanje tri slovenske poslance, namreč gg.: Detelo, Murnika in dr. Vošnjaka. Veleposestniki so pa še volili Nemca dr. Šaferja. V zadnji sfji je dovolil zbor še razne podpore, n. pr. gimnazijam za revne učence, Ciril MetodiĚki družbi 1000 gld., gledališkemu društvu 2000 gld., pedagogiškemu društvu v Krškem 100 gld., „Narodni šoli" 200 gld. itd. Deželni zbor je tndi dovolil v zidanje nove vojašnice v Ljubljani, v preložitev ceste Čez Vagenšperk in Lužarje, stopil bode v dogovor s štajersko deželo radi mostu pri Radečah, dovolil precejšnjo svoto za revščino po deželi in zatiranje strupene rose in storil še Teč drugega koristnega.
âtajersM deželni zbor se je zopet pokazal neprijaznega Slovencem, Ondotni liberalni Nemci Biso bili za to. Čeravno so jih konservativni Nemci k temu prigovarjali, da bi dobili svoiega zastopnika v deželnem odboru tudi Slovenci, katerih je skoro pol milijona na Štajerskem. SMicali so ti nepravični ljudje tudi to, da se mesti Celje in Ptuj ločite iz okrajnih za^topov, v katerih imajo zdaj Slovenci večino, ker ste mesti nemčurski gnje-zdi. Konjiškemu trgu privošil je deželni zbor posebno občino, češ da bodo ondotni nemškutarji Bami za sp, d» se Slovenci iz okolice ne bodo vtikali v njih občinske zadeve. Na slovenskem Štajerskem so Slovenci v slabem položaju, ker podpirajo Nemci po čudnem potu spodnjo-štajerske nemškntarje, t. j. take Sloverce, ki se sramujejo Slovenci biti, kar c. kr. vlada mimo gleda. Na ta način se bodo ti nenaravni nemški otoki po mestih in trgih še dolgo obranili in nagajali miro-Ijubntmu sIovenEktmn tmetn, — Najraje bi ti „Nemci" kar pregnali vse Slovence, ako bi bilo mogoče; to kaže novo društvo, katero so ustano-
vili v Gradcu z namenom, da bodo kupovali slovenske grunte, ter jih oddajali Nemcem.
Koroški deželni zbor, ki se je z drugimi vr-d Že zaključil, dovolil je 5000 g!d., ki naj se po 372% poEOjujejo posojilnicam, katerim naj se daje tudi podpore po 50 gld., kedar se uetanové.
Koroški Slovenci, ki imajo več kakor 100, pa le bolj ali skoro popolnoma nemških šol, dobili bodo vendar eno slovensko šolo, t. j. tako, v kateri se bode sicer slovensko govorilo in slovenske knjige rabile, pa vendar še tudi nekaj nemščine učilo. Po vseh drugih se namreč le po nemško mlati; kajti slovenski Korošci imajo skoro polovico nemških učiteljev.
V	Istri so Italijani v deželnem zboru kaj grdo ravnali s Slovani in s poslanci, ki so vladi prijazni in miroljubni. Enoglasno izvoljenega hrvatskega domoljuba MandiČa niso kot poslanca potrdili, ravno tako ne okrajnega glavarja Konti-ja. Isterski Lahoni naj si zapomnijo prislovico: „Ivaka sila do vremena!" — vsaka reč le en čas trpi!
V	Gorici se Slovenci, po časopisih stara „Soča" in „Nova Soča" kaj maio lepo kavsajo. Če ste domoljubi in ljudje božji, sprijaznite in spravite se zopet!
V	Trstu je v okolici pri volitvah v mestni (deželni) zbor zmagalo le pet Slovencev; z enim kandidatom so propali. Nov zbor ima skoro isti obraz, kakor stari, na pol je prijazen vladi, pa še bolj vročekrvnim Italijanom.
Za cesarskefla namestnika v Trstu je imenovan dosedanji vodja te nadomestnije, vitez Ui-naldini, ki se bode trudil, z lepa vladati svoje Tržačane.
Državni zbor se otvori 3. t. m., pa pred Božičem ne bode nič posebnega razpravljal.
Grof Hotienwart je sklical na Dunaji vodje onih državnih poslancev, katerim je še mar pravica in sv. vera, da se pogovoré, kako bi vspešno skupaj delovali.
Kaj je novega po širokem svetu?
Okrog Srbije po turških deželah še vedno ni varno. Pred kratkem so turški amavtje obkolili nekov srbski samostan ter zahtevali odkupnino, Češ, da sicer samostan oropajo.
Ruska vlada še vedno pomnožnje vojsko ob naše j meji.
V	severo zabodnej Franciji se je odprlo katoliško vseuĚelišče. Tacega učilišča je potreba tudi nam kakor ribi vode; koliko mladeničev bi na visokih šolah potem ne zgubilo sv. vere, kakor se to le prepogosto sedaj dogaja! Koliko manj skrbi bi imele slovenske matere, ko se podajajo njih sinovi v Gradec ali na Dunaj!
V Ameriki bo v cesarstvu Brazilj anskem odstaTili starega cesarja, ki je odpotoval y Evropo, kamor je seboj vzel precej denarja. Napravili so zdaj republiko ali ljudovlado, kakorŠno imajo v Evropi Francozi in Švicarji. Brez dvoma je, da je to delo prostozidarje? ali frajmavrerjev, katerim je namen: podreti tron lu altar. Cesar, zlasti pa njegova hči in zet sta bila preveč katoliška — to je bolelo prostozidarje Zatrjnje se sicer, da je vse mirno in zadovoljno z novo vlado. Toda težko je verjeti — bati se je, da se vname domaČa vojska. — Braziljanci so večinoma Španjci in Portugalci po jeziku. la res tamoánja vstaja ima svoj sad tudi y Evropi, Nekateri ljudje skušajo tuđi Španjce pripraviti v upor zoper kraljico.
Piše se nam;
Iz Novega mesta. — 18. novembra smo izročili materi zemlji truplo velezaslužnega moža T bližnji Belicerkvi — g. župnika Matijo Vi-demšeka. Ni bil velikan v svetnem pomenu, ni ae skazoval v umetniji, ni razdajal velikih svot v dobre namene, abiLjemož, popolnoma na svojem mestu: ponižen duhovnik, goreč pastir, vnet za blagor svojega bližnjega.
Rojen je bil pokojnik v Dobu meseca febru-varija I, 1848., posvečen 1, 1873. Prva služba mu je bila v Črnomlju, kjer je našel široko polje za svoje delovanje. Župnija velika, zraven tega ie kužna bolezen precej v začetku, Odtod je prišel na Kočevsko Reko (Rieg) za administratorja, pozneje v Osilnico, kjer je postal župnik. Tu je zidal novo cerkev ter vestno iu vneto pastiroval v jako težavni župniji. Njegova narava budim potom ni bila koa. Večkrat se mu je unela prana mrena. To je bil tudi vzrok, da je prosil drugam. Dobil je Belocerkev in 1. adventno nedeljo 1, 1885. nastopil novo službo.
Od narave ni prejel posebnih zmožnosti; a bil je čedalje bolj priden in vatrajen kakor akala, zlasti na svojem staliSČi kot duhovni pastir. Imel je rahlo, čuteče, za vse dobro vneto srce. Kjerkoli je pastiroval, povsodi je zapustil najlepše spomine ; ljudstvo ga je ljubilo kot svojega očeta, malo in veliko mu je bilo udano iz srca.
Bil je izvrsten govornik in iskan zdravnik. Spoznal je napake sedanjega Časa, pa tudi vedel izdatne pomoČke zoper nje. Svojim faranom je napravil misijon 1. 1886. in drugo leto duhovne vaje, v svetem letu tridnevnico itd. Spoznal je p& tudi, da je treba za ohranitev dobrega duha v župniji društev, bratovščin. Zato je posebno gojil bratovščino sv. Uršule in sv. R. Telesa. Pred vsem pa je bil velik prijatelj in pospeševalec III. reda ST. Frančiška, ker je spoznal, da imajo prav sv. Oče, ki pravijo, da bo III. red přerodil krščanske občine.
Dà, dà, Čast božja, izveliČanje duš, lepota hiše božje mu je bila takorekoč jed in pijača. V tem îje storil prej veČ, kakor premalo. Bil je namreč že nekaj bolehen, zato bi se b;l moral varovati. Ali g. Matija tega ni poznal. Će si ga zaradi tega opominjal, djal je: „Jaz ne morem". Pozabil je tebe, da je pomagal drugim in padel kot žrtev svojega ■ uhovnega poklica.
Pogrebni govoruik, mil. g. prošt Peter Urh, je v svojem prelepem govoru dokazal, da je bil rajnki res zelo dober pastir, ki je dal življenje za svoje ovčice. Ljudstvo je pa tudi vedelo, kakega duhovnega pastirja je imelo. Kdor je videl pogreb, lahko se je o tem prepričal. Triindvajset duhovnih tovarišev je prišlo na pogreb in nešte-vilna množica od blizo in daleČ. Kar oblegli so župnijsko hišo, kajti vsak je hotel še enkrat videti ranjkega gospođa. Koliko solza je priteklo ne-le iz oČij mehkočutnega ženstva, marveč tudi iz OČij trdih mož, to vé le Bog v nebesih. Tako pada list za liatom na drevesu kranjskega duho-venstva. Žetev velika, delavcev malo.
Z Brezovce pri šmarjeti. — Nearečnemu tri letnemu otroka je 20. novembra zgorela obleka in vsa koža tako, da je komaj še duša v njem. Brezskrbna mati ga je pustila pri 12 letni pasta-rici, ki je kurila in kravo pasla. Mati si je šla pa drv iskat v bližnji gozd. Otroku se je oblačilo unelo in na njem zgorelo. Stariši, imejte skrb za svoje otroke, dasi ne poškodovajo ljubega zdravja, ia da jih ne hote puščali nikjer brez dobrega varuha — posebno pa pri ognja ne! Lahko ae zgodi velika nesreča; zdaj ko je suho listje in druga šara, se lahko požgejo celi gozdi in druge reči. Tedaj stariši pazite na svoje otrokel Iz Šent-Jerneja — Podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske, v Kostanjevici je zborovala dné 21. novembra t. 1. ob Vi2 uri popoldne. Prišlo je bilo do 15 udov. Na dnevnem rédu je bila naprava štirih poabuSnjih vinogradov z ameriškimi trtami, v katero je odbor glavne c. kr. kmet. družbe kranjske v Ljubljani v seji 7. oktobra 1889. na znanje vzel dopis velesl. deželnega odbora, da hoče dati 200 gld. v napravo štirih ameriških vinogradov Kostanjeviški podružnici t. j. v Veliki dolini jeduega, v Sv, Križki jednega, v Kostanjevici jednega in v Šent-Jerneji jednfga. — Oglasilo se je v Veliki Dolini dva na Čatežu jeden, v Sv. Križu trije, v Kostanjevici trije, in za Šent-Jernej p. Jan. Globočnik, grajšfak zjednim v „Sončniku", Druga dva, zaradi aloge nista hotela ponuditi za sedaj. Ako ae bodo še drugi delali, bodo pa ponudili. G.Josip Kalin je izvoljen, da pregleda svet, kateri je najbolj pripraven, ki se bo potem sprejel. — Bilo je še mnogo želj razodetih o tej in drugi zadevi, ter je potem g. predsednik Damijan Pavlič sejo zaključil.
Iz Sent Ruperta. — Dopis iz ,kamDÍSIte občine" v „Dolenjskih Novicah" Ět. 21. t. I. mi je tako dopal, da se ne morem premagati, da Vam tadi jaz sporoíim nekaj črtic iz naše §ent-roperake doline, vsaj se od nas tako malo sliši. „Kmetom v pomoČ, ali kako bi se kmetskemu stanu pomagalo po enem ali drugem načinu" bere Be večkrat v kakovem Časniku. Pa kaj to? — Ne more vaega pomagati ker ee naklade vedno bolj muože — bodisi državne, deželne, občinske ali cerkvene! Da je posebno letos Dolenjcem neugodna letina, tega mi ni treba praviti — kratko rečeno, za denar je stiska. Pri vsej tej nadlogi je pa mokronoški cestni odbor sklenil, da se cesta od Mokronoga proti Tržišču (sv. Trojica} preloži, kar bo stalo veliko tisočakov. Nova cesta bi imela biti speljana večidel med gojzdt mimo grajščinske pristave „Konopnidol", torej večinoma po senčnem kraju, menda grajščaku na ljubo. — Ali bi ne bilo dobro to reč v sedanjih nevgodaih čas h odložiti? in če se že na vsak način mora cesta prestaviti, bi li ne bilo bolje po golnčnej strani mimo polja in vasi? — Kdo bo plačal najteže ?
Nadalje, o kako bi kmet §e marsikatero reČ potožilj pa komu? — Mogoče našim poslancem? Premalo pridejo k nam — in če že katerikrat pride ta ali uni, kmet ne vé zato, se premalo razglasi. Želeti bi bilo, da bi imeli za naâe poslance same gg. Pfeiferje in Šukljete~no potem bi bilo še kakošno upanje za kmeta, — Veliko bi bilo še povedati pa ,Dolenjske Novice" imajo malo prostora — za zdaj dovolj.
(z Neunkirchna. — Čast. bralec, gotovo se éudiš nad imenom „Neunkircben", od koder ti „Dolenjske Novice" dopis prinesejo. Kaj je to Neunkircben ? Neunkircben bi si prestavil po slovensko: „Devet cerkev" in tako je. Neunkircben je eden najTečih trgov cele Avstrije, ter je na Doljno Avstrijskem, Ima nad 9000 daš ; med temi je 100 judov iu 100 protestantov, drugi so rimo-featoliČani. Po narodnosti so večinoma Nemci, nekaj je Čehov, Francozov, Angležev, Slovenca poznam do zdaj samo dva (jaz in moj služabnik). Duhovništvo za katolifiane opravljajo samo H. oo. minoriti, namreč gvardjan (dekan in župnik) s tremi kaplani (med temi tremi je zdaj tudi en Belokranjec — MetličanV — Dozdaj Še nihče prav ne vé, zakaj se pri Metliki na Belokranjskem imenuje nek kraj, kjer so sicer tri cerkve ena poleg druge, „Tri Care". Tako bi Ti, dragi bralec, rad vedel, zakaj se ta veliki trg imenuje „Devet cerkev". Na to ti odgovorim: „Nemec ima navado ali slabost, đa vaa tuja imena pokvari, naj bodo mestna aîl osebna, latinska ali francoska, posebno pa slovanska. Tukaj so imena mest, vasi, rek iii potoLov in osebna imen», da vsa po ko-
čevsko dišijo, bila so pa nekdaj vsa skorej lepft slovanska imena, V latinskem izvirniku zgodovine tega trga se imeoQje to mesto; „Nova cerkev", kakoršnib imen je na Slovenskem mnogo. Ntmec je napravil iz Nove cerkve — „Nea-kirchen" — „Devet c^irkev", — „Neunkircben", katerih v tem trgu nikdar ni bilo. Neunkircben se imenuje celi okraj, dekanat in fara.
22, septembra je imel v tukajšnji veliki mino-riSki, farni cerkvi novo mašo č. gosp. Rudolf Livens tein, mašnik Škofíje Gran na Madjar-skem. Č. g. novomašnik doktorand bogoslovja in modroslovja je — Kranjec, narodil se je v Ljubljani. Njegov oče je bil kondukter. Otroke je mati rodila vse na Slovenskem Štajarskem in Kranjskem Čaatitega gospođa novomašnika spremili so minoriški gospodje iz samostana t prekrasno okin-čano in veličastno raisvetljeno samostansko ali farno cerkev, kjer se je zbralo veliko pobožnega ljudstva. Po svetem opravilu smo se podati v več kočijah na dom novomašnikovih stanšev, kateri je bil s zelenjem in s zastavami prekrasno okinj>aa. Pri obedu se je nazdravljalo č. g. novomašniku, njegovim starišem, novoma^nikovi Žlahti, katera se je bila zbrala od raznih strani. Vidiš, častiti bralec, kako po celem svetu rimsko-katoliškega novomašnika Častijo! Pelo se je tudi, ali čaj, največ se je pelo slovanskih pesmi, posebno hrvatskih in slovenskih ; kako iz srca sem jaz pomagal, si lahko misliš t Proti večeru poslovili smo se od č. g. novomašnika in njegove žlahte Želeči vsem: Mnoga leta srečni bili!
Domaće vesti.
(Premembe pri Č. duhovščini) Ó. g-J. Zoreč, kaplan v Trebelnem, je šel za farnega oskerbnika v Črni vrh pri Idriji.
(Premembe pri učiteljstvu). Gr. J. Pretnar, nadučitelj v Srednji vasi v Bohinja, dobi) je enako službo v Veliki Dolini ob Savi. Kot učiteljici ste nastavljeni gospodičini učiteljski pripravnici: Brvar na Čatežu ob Savi in Site k T Veliki Dolini. Začasno šolsko vodstvo v Bo-štanju je prevzel g J. Leveč is Mokronoga, kjer ga nadomeatuje potr. učiteljski pripravnik, g. Bohince. G-. J. Svetina, učitelj v Šmarji, je postal učitelj v Žalni.
(Petdesetletnico) svoje poroke obhajal je tukaj v družinskem krogu, minolo sredo gospoí J05ip Taboure s svojo soprogo Elizabeto. Gc spod jubila- biva vže nad 30 let v Novem mesta ter je vsa družina tukaj priljubljena in spoštovana. Želimo vsi družini, da bi Še dolgo skupno srečo uživala.
(Umrl) je v Pragi na Češkem NovomeSčm-Dom in našo gimnazijo obiskojočim dobro zniai
■vodja g. Jao. Fischer, dt.é 18. novembra v 65. letn. Pokojni je bil blaga duša, posebno ubogim dijakom drugi skrbni oče, za kar mu je marsikateri ubogi dijak hvaležen in se ga bode v spominu na dijaška leta hvaležnim ercem spcminjal. Tndi mu je bilo naše mesto in sploh Dolenjska vedno pri srci, ter se je za uaŠe razmere vedno zanimal in naš list do zadnjega rad čital. Lehko naj ga zemlja krije!
(Umrla) stavKrŠkem: gospa Frančiška J ago vi C, marljiva in spoštovana gospodinja, soproga domoljubnega meščana, g. Antona Jugovica. Bela žena smrt je tudi po kra'ki belezni (srčni mrtvoud) pokosila notarijatskega uradnika, g. Sim. Paternostra, po kate-^m žaluje razen zapu žčene, nepreskerbljene družine celo Mesto. Hanjki je bil namreč izvrsten pevec, godec in kaj prijeten T družbi. Odločno naroden je rad sodeloval pri Tseh slovenskih veselicah in zabavah kot igralec ali pevec. V uradu je umel s kmetakimi strankami tako Ijubeznjivo in lepo po domaČe ter umno ravnati, da je radi njega pisarna slovela.
(Miklavžev večer) priredi naš „Sokol" v Četrtek 5. decembra ob V28 uri zvečer v dvorani „Narodnega doma". Na sporedu je godba, petje, komični prizor, ter bode tudi Nikolaj z angelji, Belcebuhom in Luciferjem obiskal ta večer in med ntladino delil darove. Zatoraj opozarjamo slav. občinstvo na ta večer še posebno, da bi svojo mladino seboj pripeljali. Cisti dohodek namenjen je v dobrodelni namtn.
(Gospod Josip Gorup) daroval je c. k. kmetijskej družbi kranjstej za priredbo posebnega oddelka kranjskega na krcetijskej razstavi, ki bode leta 1890. na Dunaji, 500 gld.
(V Podzemlji, Črnomaljskega okraja, bili so prj občinski volltvi izvoljeni, in sicer županom Matija Kambič iz Krasnic, in odborniki Peter KltpťC, Miko Klepec iz Krasnic, Miko Tome iz èkrilj in Martin Žugelj iz Dobravi ce.
(Bralno društvoKfStanjrvško) bode imelo svoj občni zbor dné 15, decembra t 1. ob 4. popoldre v društvenih prostorih. K istemu Be vsi udje najuljudneje vabijo.	Odbor.
(Sv. Misijon) bode od 10. do 18. de-cembrr v Mokronogu.
(Dijaško kuhinjo) osnovali so Šolski rodoljubi v Mokronogu, v katerej dobiva 21 učen^ cev in učenk hrano. Jako vrlo od iskrenih ljubiteljev mladine v tem zimskem času, da bi pač našli posnemovalcev !
(Letošnje vino) Marsikateri Dolecjecje djal ob trgatvi, da letošnje vino ne bode imelo nobenega poštenega okusa. Fa čluvtk cbrača, Bog obrne, vino res ni okusno, kakor je bilo včasih, i ima preveč kisline v sebi ; pa vendar hvala Bogu
boljše je, kakor amo se nadejali. Razvajeni ljudje se mu malo zoperstavljajo — no — pa za nas kmete bo vže dobro, smo se mu vže privadili. Pijancev letos ne bode, vino ima za pijanost premalo moči. Le škoda, da ae moremo imeti polnih sodov, ker smo pridelali premalo mošta — če tudi kislega!
(Kozé.) Nadejali smo se, da je gnjusna bolezen j,koze'' zapustila Dolenjsko — pa motili smo se. Prijatelj nam naznanja, da je okrajni šolski svèt ukazal, naj ae na Čatežu pri Trebnjem preneha s šolskim poukom in šola zapre» ker v petih vaseh šolske občine kozé razsajajo. Doslej sta nmrla dva.
(Oderuhi) bodo letos dobro želi v teh velikih stiskah, v katerih je kmet. Te dni pripovedoval mi je revež kmet, da je moral naprej plačati za izposojenih 160 gld. za dva meseca 15 gold, obresti. To znaša na leto 5 6% obresti. O grozni ljudje !
(Vreme) meseca novembra je bilo kaj ugodno, suho. Barometersko stanje je bilo n, pr. v Krškem (pa tudi po vei^jem obsegu) tako visoko, kakor ni biio letos celo leto in vŽe več let ne. Ljudem je bilo mogoče veliko nastelje nabrati in se živino pasti. Tudi v vinogradih so delali ljudje, kar je baje jako dobro zoper strupeno roso. Zima z snegom, ki se je pokazal prvič še le 26. novembra, bode za dober mesec krajša. Dolga bode itak preveč za revne ljudi, ki vsled slabe letite ne bodo vedli, s čim se prerediti.
št 19.746.
Poslano.
Oaatitemu vredniStvu „Dol. Novie" v Novem mesta (Kudolfovem).
lia pođlBgi g 19 tisk. post. BB Èttftito'ređniStvo naprosi, odetavek t šéht. Sa, stran 175 „Dol. Novic": „AU ní tt> reí {udno, (]a jc puHtlia vluúa s|oinladi, da jo pa^iuila y Koeta-njevici 72.000 kljuĚev ameriške trto, Iter jili zňHÉonj ni dnla^j — Éje popraviti, đa ní roB, da ,Í6 v KostanjeTici 72.000 ključev amerî^kili trt spomladi poginilo
C. kr. okr. glavarstvo v Krškem, dne 17, nov. Í8$9,
Weigieln.
Ta popravek nma sprejeli; ali čudno ao nam idi, da ni nihSe oporekal, ko je v deieinem zWn g. poslaneo Pfoifer nararnost rekel, da ]e poginilo 72.000 ključevi Đopianilc je ono posnel po deželnoaborskem govoru.	Vredn.
Ustnica uredništva,
DopiflniSca ij Ižanske fare. Večkrat »mo že povedali, da na poroSila brez podpisa ae ne obiramo,
Sejmovi na Dolenjskem:
v decembru: 2. v BoštaDju in Martinjv vasi; 3. v NoTem mesta; 6, v Žužemberka, 9. v Litiji in Mokronogu; 10. v Metliki; 16. v Kofitanjevici in ViSnji gori; 17. v Čmomlji; 19. v Škocjami; 27. v Radeiah; 30. v Mirili peťSi; 31. v Zagorji (xa Savo).
Žilna cena v Novtm Mestu 25. novembra 1889.
Domače plenice mernik 2 gld. 25 kr., DebelsČe (kome) 1 gld. 50 kr., Soršice 1 gld. 80 kr., Bii 1 gld. 70 kr., Jeémena 1 gld, 50 kr., Ajde 1 gld 25 kr., Ovaa 1 gld.. Krompirja 1 gld.
Loterijske sreitke. Trst 16. novembra 31 62 69 Gradao 23. novembra 34 3 82
46
13 17
Poziv
vsem kmetovalcem (n prljatel|em kmetijstva.
lîoTomeSkft podruižnica kmetijsko dfuïba kranjsko vabi TBe kmetovalce k pristopu tej velevažni družbi, koja ima kot drnStvo kmoiOTalcev in kmetijstva prijlteljeT namen,., poape-žovati ia povzdigovati kmetijstvo in gozdarstvo, v občo lemljo-delstvo s poniovanjom, vzpotibujo, vzgledi in dejanako podporo,
Taak druStvonik dobiva družbeno glasilo „KMETOVALEC" 3 prilogo „VRTNAR" brezplačno; ta liât issh&ja dvakrat r mo-Becu in podaje kmatovalcem in prijateljem kmetijstva po mogočnosti vse, kar jim je znati treba,
Pomen druibo jo velik; a izpolniti bo svojo nalogo le aamoglà, ako jo bodo kmetovalci iti kiiietijBtva prijatelji tako podpírali, kakor so taki druibi spodobi; krepost in delovanje družbe pa raste s Stovilom udov.
Kér se novo lato bliia in zaïno tsdaj niv letnik draz-benega lista iîhajati, vabimo vBe kmatovaîce in kmetijatra prijatelje k pristopa ter naj pristop pruvoSasnt), Se tokom tega meseca, podpiaanemu nftĚalniku pndruí.nioe oglaađ.
NačelniMvo kmetijake pciruínice v Navem mestu.
Fi-anc Kmtdic st.
Zahvala.
Marija Videm&ek, mati in Andrej, brat pokojnega velečastitega gospoda
Matije Videmšek-a
iiipnikii v Beli wkïi, se srfiao zahvaljujeta za tako obilno vdeležbo pri mrtvaikem Borevodu in pogrebnih opravilih 21. nov. t. 1., zlasti velecaatitira duhovnim gosp:>doni, kojiL je bilo ií3, darovalcem krasnih venccv, ter slavnemu obéinatvu za splošno sočutje,
BELA CERKEV, 27. nov. 1889. [179]
NOYJi
Zbirka na bolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, fieikih, poljskih In ruskih pesnfj.
Sestavil	Založil
Ivan Zeleznikar.	Dragotin Hribar.
Cena: Mehko vezani 80 kr., s poŠto 10 kr, veft, BJogtvntno vezani ( flfd. 20 kr., a poito I flld- 30 kr. Dobiva se v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. — Naro6ft se pa lahko tudi v vnaki bukvami. [168—2]
Qînïhn lít mp?rtan a liče 24 let star neoísnlen Frano Đohte tMU/UU ůd UlGZUal, d \z Sp. teïke vode fara Stopiče poěta Novomesto._U 58-if
Frava Vaselina,
Zahvala.
Ker nama ni moii se vsem p. t. prijateljem in znancem osebno zahvaliti za mnogobrojna, prijazna voBČila ob naŠej zlatej poroki, izrekava tem potom presično zahvalo.
EadoHovo, dne 28. novembra 1889.
Betl in Josip Tahouré.
Zahvala.
Za roino likvidacijo in hitrù izplaĚanje Ěkoda, katero imo imeli vsled poiara dno 8, novembra i, L v naSem poslopji IgriSke ulico St, 8, Štejemo si v dolinost o. kr prlv, „Assl-Gurázlonl Generali" v Tralù (lastopani po g. C, Tagliapietri v Izubijani izreíi tom potom naSo sr6no zahvalo ter priporoćamo to mnogo let in vestno posluječo banko vsakemu najtopleje.
LJUBLJANA 12. novembra 1889
■eitre Sevnlkove.
T Novsm mesta zastopa „Aaslcurazionl :erali'* [171]	Vekoalav ic^ilfi,
naJboljSa mast za usnje e hositurnih posodaA ■po t/4, V», J, in S klgr. skupaj, " pO 60 kr. klgr,, v lesenih íkutljah ducent po 40 kr. Poitnina in hoaitarska posoda te posebej aamlKni,
Ravno tu se dottl nova lzna{denl:
Sladkorni izvleček (Zucfeerextrakt). ■»
300kiraí tlitđk^Si in emeJH kakor na.t>fidni sladkor od ' zdravnikov za najidťmtjS« in najboljíe priposnatta Cisti beli prah za vparaho pri feiDt, inj«, maínatih jedilih, pri posladkovanjti vina itd. L zavitek velja 50 kr. FoUljajo proii pohnemu povzetju
1152-3] Bratje WaTconiggt
BadeSe pri Zlđattem mostu (Stslubrnok)

Za božični čas
priporočam svojo veliko izbiro podobic za jaslice, barvastih in pisauih papirjev^ prtićev, zlatín pen in drugih enakih reći.
J. Krajec.
VeKDBiaV JCiilD,
mestni tajnik in Mini ,)0sestrik 6t, 8».
»
„Naéelništvo užitniuske zadruge« T Zatičiiii me
= 3 izurene dacare ■
u	u
s plafo 600 Qld. íd 400 gld. in prostim sta-noTftDjem. Prošnje do 4. decBrtlbra 889. Kavcija se zahteva ođ prvega 200 g!d,, od drugih pa IĐO gld.
Sv. KOK, dné 15. novembra 1889.
Ivan Kristan,
[175]	naíelnik.
UCenec,
kateri se hoče mlinarstva nèiti, se takoj vaprejme pri g. Joie Polanc u mlinarju v št. Jerneji, [na-i]
V Kostanjevici h. žt. 30. je na prodaj
«batojeie iz dveh hiš; prva stoji na veliki cesti ter ohseza 4 sobe, klet kuhinjo se stedilnim ognjiščem (Spaïherd). K tej spada tndi hlev, 3 svinjaki, pod in drnge shrambe, Druga hiša je na dvorišči, ob-fiezajoia 2 sobe in 2 kuhinje- 6Va j'hov travnikov in njiv, jeden vert za zelenjavo in sadno drevje, in vinograd s zidanico. Tse poslopje je jako pripravno za vsako knpèijo. Natančneje se poizve pri
Shšk išče
opravnik ali majcr, {izšolan na deželni vinarski in ead-jsrski šoli na Slapu pri Vipavi) ter ondi slnžil 4 leta kot vinear, a sedaj v službi že tri leta na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Rudolfovem kot gospodarski opravnik. Podpisani je 27 let star in oženjen, dohro izurjen v viuarstvn, sadjarstvu iu kmetijstvu ter dobro zmožen siovonakega jezika. Ponudbe naj »e pošiljajo pod naslovom
Peter Vrlak,
{173—1)	opravnik Da Oiir.u pri KudolfoTůr.
ALOJZIJ
1
RAJEC,
urar v Rudolfovem
naïcanja p. u, ob&inBtTU, da ima t svoji zalogi vsakovrstne, natančno reflulirane srebernB iepne ure, stenske ure In amirlkanske budllnine, kakor tudi zlate in sreberne uh&ne, prstane, zlate murcke In sreberne verlïice,
Popravila ur, prstanov, uhanov (murčkov) dobro in natančno po jako nizki ceni Izgotovljaro. Za dobro In natanfino delo garantiram.	[170—î]
-•■S-'^- ■^n-*-- r^r r^^wT'	■	tki**'" ^

TlflTirňftfl * ťírnfmlji ra nfijlepšem prostoru, pripravna . IIÙÛ UflyiUUClJ za pefenrijo, racsorijo, krřmo itd. Prodtija se prostoïcljuo, ah pa »e rfn t rfijem za tbč let. Več ne izvo pri Martin Maireriču v Crnomlji št II._[177}
Znradi odhoda se bode sedaj
blago
izdeluje po nlzki ceni Ferdinand Smrekar (Hoterjev) v Kresnicah h. št. 28 ter se p. t občinstvu toplo priporoča	[176]
leiëêiêëëëiiieëëiëër
Okusno koëevsko pivo
Iz pivovarne g. Peter Jakliča
je pri meni v bogati zalogi v sodoib in hu-teljah po nizki ceni. Priporočam jo gospodom krčmarjem po Dolenjskem.
[166-3] Josip Zurc fštembur),
T Kandiji pri Kovem meBtn.
im~i]	ilustrován
NARODNI KOLEDAR
za leto 1890. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar.
Dobiva se t ,.Sárodni TIskarni" in t bnivajnali J. Giou-tinijeri in M, Gorbar-jevl v Ijnbljaní. Karofta se pa Iňhko T Tseb bttkvarnah.
= Cena 45 kr,, po pošti 50 kr. =
Vsebina: Popolen kolodarij, koledar, kateremu so priđe-jana tuđi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesaraltehiSe Bodajni vladarji evropski, Toj-Todina Kranj-tito: Vsi deželni zastopi, deielni odborniki, d«ielni postanci, mestni odbginiki, načelniki uradov, o. kr. notarji, advokati itd. SploSne doloibu o. kr. pošte. Brzojavni c«nik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naii zaatuíni možje. Božja pota Slovencev. V nofti Ruaalk, Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger, Orijental-akn ž»l6inica itd. Smeinice, — Nainanila,
Dimitrija Stefanović
(poprej Stuller)
y Novem mestu priporoča svojo bogato zalogo narejenih ćevl ev po najnižji ceni. Naročeno delo iagotovlja , to6no in hitro; za dobro in solidno delo se garantira. ' 1160-2] 1
Odbor zfidruge krčnunev in mesarjev za kostanje-vlSkl sod. okra] isfe
- - dva dacarja ^
z mesečco plačo 45 gld, v kateri je vraiiunjeao tudi stanovanje.
Prosilci sa te dve slažbi naj položi o prošnje do 10. dec. 1.1. Jožefu Zagorcu v Št. Jernej ter s spričevalom dokažejo sposobnost. Varščine je položiti 300 gl., bodisi v gotovini, vrednostnih papirjih ali hranilnični knjižici.	Odbor.
V ŠT. JERKEJI, 22. novembra 1889. [172]
pri fl. Kauieku (poprej L, Strauss v MarinovI hiši) po veliko nižje) ceni rezpreilajalo.	[les-a]
Odgoratni tmklMk, iidagatalj in uloinik I Krajeo.
iroTom«tto. — Hatiinil J. Erajao-