Ameriška Domovina AMCRICAH IM SPIRIT fORdGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 13, 1964 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€ft ŠTEV. LXII VOL. LXH Indija išče kompromis Indijski zastopnik v ZN je Predložil kompromisni na-crt o delitvi stroškov za mirovne akcije ZN. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Zahteva Združenih držav, da Morajo vse članice plačati svoj ^etež za vzdrževanje čet Zdru-Zenih narodov na Srednjem Vzhodu in v Kongu, kot je bilo m določeno od glavne sikupšči-ne Zdrujenih narodov, je v ^strem nasprotju s stališčem ovjetske zveze, da glavna skupščina ZN nima pravice do-°čati prispevke za take name-nei ampak je to pristojnost Varnostnega sveta. Sovjetska zveza smatra zato, da ni dolžna ZN milijonov, na njo odpadel elež stroškov ZN v Kongu in na Srednjem 0cl glavne skupščine. Zastopnik Združenih držav v ^ je izjavil, da bodo te zahte-''ale na prihodnjem zasedanju, 1 Se začne 10. novembra, naj ^Se one države, ki so v zaostan-u s plačili preko dveh let, iz-Sube volivno pravico. Med te-mi 50 Sovjetska zveza, Ukraji-nn, Bela Rusija, Poljska, Češka se nekatere države svobodne-5=3 sveta. Sovjetski zastopnik PD ZN Fedorenko je izjavil pre-^ h teden v Varnostnem sve-, ’ Sovjetska zveza dolga ne n plačala. Ameriški pritisk za acil0 dolgov, ki naj pomaga zopet finančno na noge, je 2^kesedah Rusa “kopanje jame Indija in vrsta manjših držav-^anic zn iščejo pot k pornirit-1 stališč Amerike in Sovjetije. a 0 je Indija izdelala načrt, 0 katerem naj bi “razširjeni” te^lnosIni svet priporočil deli-7M stro^kov za mirovne akcije jih' ^avna skupščina pa naj bi . na osnovi tega priporočila asovala. Na načrt bo vklju 11 v predlog spremembe pra- v Kongu vzhodu, odrejen Novi grobovi Frank R. Blatnik Po dveh mesecih bolezni je umrl v nedeljo v St. Alexis bolnišnici 52 let stari Frank R. Blatnik z 11406 Miles Avenue, rojen v Newburghu. Zapustil je očeta Vincenta, sestre Mae Yax, Frances Zuchowski in Jane ter druge sorodnike. Pokojni je bil drugi svetovni vojni kot narednik izvidniške tankovske e-note odlikovan zaradi svoje hrabrosti, požrtvovalnosti in mirnega vztrajanja v borbi proti Nemcem 17. decembra 1944 pri Steinbrucku v Belgiji z medaljo bronaste zvezde. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. °ziroma ustave ZN, ne mo- vil v*3inf Ve^atI za uazaj- Je sploh 1 o vprašanje, če bo prodrl odoče. Združene države so s °ti Pristojnosti Varnostnega , a v tem vprašanju, ker ima iahlr S°Vjetska zveza vet0 in bi ° vsak sklep onemogočila. de^ j 1 ta;inik ZN U Tant Je sk I zasedanje glavne k*uPsčine ZN tudi odložil za (jj9 ek aas, če bi obstojali izgle-seči 5 '3° V ^em aasu mogoče do men rea^ev osnovnega spora gje , Ameriko in Rusijo v po-u Plačevanja stroškov ZN. ^°lumb torej vendarle m odkril Amerike? trdi ker Washington, d. c. — to 0 Norvežani že desetletja, rj-, So Prepričani, da je na ame-l'oi u ^°l:)no Prvi stopil njihov lOOn Nriksen že okoli leta Za naaem štetju. Sedaj so jjkWW° domnevo nabrali že to-Post' 0^azov> 6304 St. Clair Ave. Vezan deljo od 2.30 do 4.30 popoldne. ;— Zamašitev krvnega obtoka v desnih možganih mu je ohromila levo roko in nogo. Prijatelje in znance prosi, naj mu ne pošiljajo nikakih daril, niti tiskanih pisem in kart. Tem potom sporoča vsem Slovencem, zlasti svojim nekdanjim pevcem svoj zadnji pozdrav! Na dopustu— Emily M. Bukovec, hčerka Mr. in Mrs. Emil Bukovec, 18219 La Salle Ave., dobrovoljka Mirovnega zbora, je na kratkem dopustu pri svojih starših. V če-irtek, 15. oktobra, odpotuje na svoje mesto v Čile, kjer bo tamkajšnje domačine vežbala v organizaciji kreditnega sistema. Soja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. '■•oba št. 1. Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Zdravstveno predavanje— Jutri ob 7.30 zvečer bo v cerkveni dvorani pri Sv. Lovrencu zdravstveno predavanje, dopolnjeno s predvajanjem filma. Vsi vabljeni, vstop prost. Smrt rojaka— V petek, 2. oktobra, je umrl 85 let stari rojak John Marinšek s 452 E. 265 St., doma v Crešnji-cah pri Cerkljah na Dolenjskem. Zapustil je ženo in sina. Pozdravi— G. Frank Kozar in sin, ki imata gasolinsko postajo SOHIO na Lake Shore Blvd. nasproti Euclid Glenville bolnišnice, pošiljata prijateljem pozdrave iz Burlingtona v Vermontu, kjer sta bila na počitnicah. G. Ivan Prezelj, zastopnik AD za Euclid, Collinwood in Nottingham, ter Rev. J. Godina, pošiljata pozdrave s poti v Florido. Nova knjiga— Najnovejše delo Slov. Kulturne Akcije, knjiga urednika Rude Jurčeca “Skozi luči in sence”, KAIRO, Egipt. — Konferen- zagovarjala stališče, da ideja o ca 47 nevezanih držav je bila zaključena v nedeljo brez posebnih slovesnosti. Potekala je tako kot prva pred 3 leti v Beogradu. Državniki so ves teden govorili na plenumu za javnost, njihovi zunanji rhinistri so pa za (kulisami kovali besedilo cončne resolucije. Na zunaj ni bilo torej nobene razlike med obema konferencama. Tisti pa, ki je potek opazoval od blizu, je lahko ugotovil, da ne poteka Kairu vse tako gladko kot je potekalo v Beogradu. Priplaval je namreč na dan problem, kaj naj pomeni “nevezanost”. Ta problem je obstojal že v Beogradu, toda takrat ni razburjal duhov. V Kairu jih je, kakor hitro so udeleženci začeli govoriti o “mirnem sožitju”. Ze navadna pamet bi rekla, da sta dve državi najbolj srečni takrat, kadar jima ni treba, da bi bili povezani v katerikoli namen, šele v tem slučaju lahko ustvarita med seboj odnose “mirnega sožitja”. Tega mnenja pa niso bile vse delegacije na kairski konferenci. Razcepile so se na večino in manjšino. Večina, ki jo je vodila trojka Indija, Egipt in Jugoslavija, je mirnem sožitju nadkriljuje po vrednosti vse druge. Tej ideji se mora na primer podrediti ideja o osvobodilnih gibanjih, o vmešavanju v zadeve tujih držav, o vprašanju, ali je vojna neizogibna ali ne. Ta Skupina je bila pod vplivom indijske delegacije proti vsake vrste napadalnosti, proti oboroževanju, proti atomskim bombam itd. Manjšina, ki jo je vodila Indonezija, je bila načeloma tudi za mirno sožitje, toda ne zmeraj in samo pogojno. Postavila se je na stališče kitajskih komunistov, ki zagovarjajo nasilje, kadar je nasilje potrebno za kori- sovražnika — tajskega kralja, je Sukamo hotel iti v Beograd, pa ga titovci tja niso hoteli povabiti. Zato je moral iti na hitro roko v Moskvo na obisk. Sicer v Kairu ni manjkalo zabavnih dogodkov. Tako je na primer kambodžanski ministrski predsednik Kantor ognjevito zagovarjal mirno sožitje. Ravno isti dan je pa njegov gospodar princ Sihanuk prišel iz Peipinga domov in hvalil tovariša Mao-a kot prijatelja št. 1! Delegaciji iz afriških republik Burundi in (francoski) Kongo sta bili ravno tako za mirno sožitje in ne vmeša van j e, pri tem sta se pa za kulisami hvalili, sti “ljudskih množic”. Najbolj bak0°m™et° POdPl,'ata vnet zagovornik takega mirne-1 ga sožitja je bil indonezijski | Sicer so pa o Kongu govorili diktator Sukamo, ki je že kar na konferenci veliko več kot o v ponedeljek ostro kritiziral Tita, ker se Tito ni hotel pokoriti Sukarnu. Da morajo vladati med obema diktatorjema hladni odnosi, so vedeli v Kairu že pred konferenco. Ko je bil namreč začetkom meseca Su- resoluciji. Vsi so mislili na kon-goškega ministrskega predsednika Čombeja, ki je ne na konferenci, ampak samo ob njej imenitno odigral svojo vlogo. Naser ga je najprej povabil na konferenco, potem pa Čombeje- karno na Dunaju in ga je av- vemu letalu ni dovolil, da bi strijaka vlada poprosila, naj pristalo v Egiptu. Ko je Combe konča obisk, da ne bo njegova navzočnost motila drugega avstrijskega gosta, Sukarnovega vendarle prišel v Kairo, ga je zaprl v bivšo kraljevsko palačo al Aruto. Combe se tam ni po- čutil dobro, akoravno so mu hoteli kraljevsko streči. Ko je v nedeljo prišel v Pariz na zdravniški pregled, je izjavil, da je vse 4 dni hišnega zapora stradal, ker se je bal, da ga bo Naserjeva policija zastrupila. Mnogo udeležencev na kairski konferenci ni odobravalo načina, kako je Naser postopal s Combejem. Naser se je izgovarjal, da to ni bila njegova volja, ampak volja konference. Dobil je takoj odgovor, da je bil samo jx»d vplivom Ben Belle in Tita. Ben Belli udeleženci tega niso posebno zamerili, pač pa Titu. Počemu le hodi ta “beli evropski državnik” v Kairo in se tam meša v notranje afriške zadeve, pri tem pa poje slavospeve načelu nevmešavanja v tuje zadeve? Tito je imel še to smolo, da je drugi dan konference zbolel na prebavi. Moral je ostati v sobi in se postiti kot njegov sovražnik Combe. V ostalem je pa konferenčna resolucija ponavljala stališča z beograjske konference. Rabila je nekatere druge besede, bistvo je pa ostalo nespremenjeno. Kot prva bo tudi druga konferenca “nevezanih” hitro pozabljena. izvod stane $4.50, broširan pa $3.50. Pisarna je odprta ob nedeljah od treh do petih popoldne, ob torkih od dveh do šestih popoldne in ob petkih od ene do sedmih popoldne. — Knjigo lahko naročite tudi po pošti. V bolnišnici— Dr. Valentin Benedik z E. 69 St. je nenadoma zbolel in je moral v Doctors Hospital. Obiski so dovoljeni. Perku ni uspelo— Vrhovno zvezno sodišče je zavrnilo priziv okrajnega avditor-ja proti odločitvi državnega vrhovnega sodišča, da mora biti pri odrejanju davkov rabljeno enako merilo za male domove kot za velika industrijska poslopja. Okrajni avditor R. Perk se je temu upiral, pa ni uspel. Doslej je bilo v navadi, da so odrejali davke na poslopja za industrijo in trgovino za okoli 8 dc 10 odstotkov višje kot za privatne domove. štrajk pri Fordu se nadaljuje— Štrajk v Fordovih tovarnah v Brook Parku se nadaljuje kljub temu. da je unija avtomobilskega delavstva uradno proti njemu. Vohunstva obdolženi vojaški atašeji se vrnili v Moskvo MOSKVA, ZSSR. — Trije a-meriški in britanski vojaški ataše, ki so bili pretekli mesec u-stavljeni na njihovi poti preko Sibirije na Japonsko v Habarov-sku in so jim bile ob tej priložnosti pobrane razne stvari, med njimi tudi osebni zapiski in zapestna ura, so se konec tedna preko Indije vrnili na svoje službeno mesto. Sovjetske oblasti jim niso pri tem delale nobenih sitnosti, čeprav so jih nekaj dni preje obdolžile vohunjenja za sovjetskimi vojaškimi tajnami. Washington in London sta te obdolžitve odločno zavrnila. lijona funtov potisne sile, toda bo gotova za preskuse šele leta 1966, za polete pa še dve leti kasneje. — Guverner Sev. Karoline nima pravice veta proti sklepom državne zakonodaje. Ugledni odveiniki so obsodili Goldwalerjev napad na Vrhov, sodišče WASHINGTON, D.C. — Skupina 50 najuglednejših odvetni-, kov dežele je v posebni izjavi | obsodila napade republikanske- \ ga predsedniškega kandidata! na Zvezno vrhovno sodišče kot; “prekomerne in neprimerne za | predsedniškega kandidata”. “Vsi, ki spoštujejo našo u-stavno dediščino, pa naj pripadajo katerikoli stranki, morajo | Zadnje vesti CARACAS, Venez. — Komunistični teroristi so sinoči izpustili ugrabljenega ameriškega vojaškega atašeja podpolk. N. Smolcna. Ta je po povratku na poslaništvo, kjer ga je čakala žena, izjavil, da so ugrabitelji postopali z njim dosti lepo ter da so mu dejali, da so ga ugrabili zato, da bi obrnili pozornost ra obstoj podtalnega odpora proti obstoječi vladi v Venezueli. HONG KONG. — Tajfun Dot je udaril tod na celino in napra- deliti našo zaskrbljenost zaradi! vil velikansko škodo. Doslej je teh napadov na najvišjega va- najmanj 15 mrtvih, ruha ameriške svobode,” pravi! CLEVELAND, O. — Tu je bilo izjava. objavljeno, da pogrešajo že od Skupina odvetnikov, ki so iz- 25. avgusta 22 let staro visoko-javo sestavili in podpisali, je| šolko Ann M. Peterson, ki je nekako enakomerno razdeljena med pripadnike obeh strank. Med njimi je tudi nekaj takih,! ki niso navedli svoje strankar-j ske pripadnosti. Izjavo je pod-| pisalo tudi šest odvetnikov, ki so bili na visokih položajih v vladi predsednika Eisenhower- ja. od lanske jeseni študirala v Parizu, pa bila na poti po Evropi Mami, ki živi na University Heights pri Clevelandu v Ohiu, se je javila zadnjič iz Muenchena na Bavarskem, predno sc je napotila v Pariz, od koder je nameravala odleteti domov. |J117 St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: iua Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ca Kanado in dežele izven Združenih držav; $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 198 Tues., Oct. 13, 1964 Titovci iščejo moralo Titovci so bili zmeraj v zadregi z moralo. Med zadnjo svetovno vojno in prvo desetletje po njej tega niso tako zelo čutili, ker je bila večina Slovencev zaverovana v cilje njihove Osvobodilne fronte in se ni zavedala, pa tudi ni hotela zavedati se, da za Osvobodilno fronto tiči komunistična diktatura. Ko pa se je po vojni rdeča diktatura zmeraj bolj razgalila, so se začele odpirati oči vsemu narodu, ki si je mogel pomagati samo s tem, da je zmeraj bolj bojkotiral diktaturo in ustvaril jez med seboj in njo, ki obstoja še danes in je zmeraj globlji. Na zunaj se jez izraža v zmeraj večji apatiji do vsega, v čemur imajo komunisti monopol. Kjer pa monopol mora pod pritiskom tihe opozicije popuščati, tam pa ne pada samo ugled diktatorskega režima, ampak se zmeraj bolj kaže duhovni razkroj komunistične ideje kot take. Odkod ta razkroj? Titovski voditelji so hitro odkrili pravi vzrok; pomanjkanje take morale v njihovih vrstah, ki bi potegnila za seboj ves narod. Ker nimajo take morale, je narod ostal pri svoji, ki jo je imel že davno pred pojavom komunizma in ki je komunizem noče priznavati, ker ne zanika samo Boga, ampak sploh vsako nadnaravno življenje. , Moč morale se namreč kaže najpreje in najbolj v nadnaravnem življenju. “Ljubi svojega Boga in svojega bližnjega kot samega sebe” velja najpreje za naše duhovno življenje, šele potem preide na tvarno. In vendar je ta zapoved temelj vse morale. Ne regulira samo odnose med ljudmi v tovarnah, na cestah, v javnih prostorih, ampak tudi v družini, v soseski, v celem narodu, v vsaki obliki človeških skupnosti. Ker komunizem ne more iskati podlage za moralo v nadnaravnem svetu, je prisiljen, da jo išče v materijaliz-mu. V tem svetu jo iščejo tudi titovci. Sodijo nekako takole: Proizvajalne sile obvladujejo materijalni svet, one ga usmerjajo. Zato se mora tudi človek kot proizvajalec pokoriti tem silam, ki mednje spada tudi človeško delo. Človek je pa tudi del družbe, torej mora ubogati tudi njo, čeprav je podrejena vodstvu proizvajalnih sil. Iz tega sledi zaključek: socialistična morala temelji na takem delu, ki ga družba potrebuje. Že na prvi pogled se vidi, da je ta socijalistična morala močno omejena. Se nanaša samo na stike med delavci vseh vrst, ne regulira pa odnosov v družini, soseski, med prijatelji in sovražniki, med usmiljenimi in usmiljenja potrebnimi, med tistimi, ki gospodarijo, in tistimi, ki poslušajo itd. Moralne zapovedi so ravno tako potrebne za odnose med ljudmi povsod drugod. Čez ta plot pa titovci še niso skočili. Vlajko Begovič, ki spada med glavne njihove pismouke, se mora zadovoljiti s stališčem, da “morala je več kot zakon”. To je res, toda Vlajko ne pove, kaj je. Čeprav je torej socijalistična morala močno okrnjena m omejena, vendar nima niti na tem ozkem sektorju takega vpliva na človeško udejstvovanje kot titovci želijo. Socijalistična morala posnema, če moremo tako reči, samo prvi del zapovedi: Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega. Prvi del zapovedi odpade, ker titovci ne priznajo Boga, v drugem delu so pa cesarja zamenjali z družbo, ki je po njihovem posrednica med proizvajalnimi silami in delovnim človekom. Delovni človek mora torej del svojega dela odstopiti družbi, ker je njej podrejen in družba ni prazna vreča, ki bi sama stala pokoncu, akoravno nihče ne ve natanko, kaj pravzaprav je. Družba mora seveda to, kar dobi od delovnega človeka, dobro in pošteno porabiti, v to jo sili socijalistična morala. Ker pa družbo vodijo vsaj v Jugoslaviji titovci, so oni odgovorni za pošteno uporabo prispevkov delovnega naroda. To jim veleva socijalistična morala. Ali pa titovci to dolžnost tudi izpolnjujejo? Tovariš Begovič gladko trdi, da ne, in podpre svoje stališče s sledečimi značilnimi izvajanji v “Delu” od 19. julija, ki jih navajamo v izvlečkih: “Najpogosteje se krši družbena morala: na področju delitve dohodka (osebni dohodki nad zasluženimi prejemki izven družbene kontrole); pri dobivanju delovnih mest in družbenega položaja po ovinkastih in neregularnih poteh; z nesmotrnim uporabljanjem in zlorabljanjem družbene lastnine in družbenih sredstev; z omejevanjem samoupravljanja in demokracije; z ustvarjanjem — na raznih ravneh — skupin ali krogov ljudi, ki si prizadevajo držati v svojih rokah vodilne položaje in si delajo medsebojne usluge; z nezadostno odgovornostjo vodilnega kadra pred javnostjo za svoje delo in ravnanje itd.” “Ti pojavi izzivajo čim dalje večjo in ostrejšo kritiko v javnosti.” Oh udarcih javne kritike ... se pa ti pojavi zmeraj bolj kamuflirajo in dobivajo bolj rafinirane oblike.” ‘ Mnogi člani ZKJ, posebno komunisti na raznih polo- žajih, so kršili in kršijo načela in norme socijalistične morale ali pa so zato soodgovorni. Številni opomini tovariša Tita, ki so imeli velik odmev med ljudstvom, niso našli zadostnega odmeva v praksi.” “Pri nas (kadrih ZKJO) so še zmeraj ostanki pojmovanj, ki se kažejo tudi v precenjevanju sebe in svoje družbene vloge v boju za socijalizem in pa v podcenjevanju vloge, pravic in interesov ljudi, s tem pa tudi v podcenjevanju družbene morale sploh.” Naj bo dosti teh izvlečkov, ki tovariš Begovič more napraviti iz njih edini dosledni zaključek: “Neogibno bi bilo, da se ZKJ otrese ljudi, ki kršijo družbeno moralo.” S tem seveda še ni dal odgovora, kaj je morala. Ve samo to, da morala ni samo zakon, ampak nekaj več. Mi bi mogli samo dodati: ako komunisti že tako grobo in samo-pašno kršijo socijalitično moralo, kako zelo bi jo šele kršili, ako bi komunizem dal pojmu morale tisti obseg, ki ga ima ta pojem povsod drugod. Izvajanja tovariša Begoviča dovoljujejo tudi zaključek, da je okrnjena socijalistična morala glavni razlog za duhovni razkroj titoizma. Titoizem ne pozna zapovedi o ljubezni do bližnjega, zato ga razjeda pomanjkanje požrtvovalnosti, solidarnosti, discipline, usmiljenja, strpnosti, širokogrudnosti, obzirnosti napram nasprotniku; baha se sicer s svojim humanizmom, toda ta humanizem gre samo tako daleč, dokler ne zadene ob interese komunističnih voditeljev. Viden znak tega razkroja je pa očiten boj med rdečimi očeti in njihovimi sinovi. Komunistični mladi rod ne spoštuje socijalistične morale, se mu zdi preozka. Večina ostalih Slovencev se vsaj za enkrat tudi ne meni zanjo in ostaja pri svoji stvari. To je tisto, kar tako neusmiljeno spodkopuje idejno plat titoizma in ga sili, da se spreminja zmeraj bolj v diktaturo navadnega tipa, ki sloni bolj na nasilju kot na idejah. * KOLEDARJI, PRATIKE in hladnejše vreme nas vse opozarja, da je jesen nastopila in da je tu čas, ko je potrebno pospraviti vrtne pridelke, kdor jih kaj ima, v kašče in shrambe, druge rastline, katere se lahko pusti zunaj, pa pokriti in jih prepustiti zimskemu spanju. Tam iz daljne Kalifornije že “lifrajo” sem sladko grozdje in nekateri ga že pridno kupujejo, da bodo naredili dobro sladlko kapljico, katero jim bo sam sv. Martin krstil drugi mesec. Ej, premnogi Čikažani so znali prejšnja leta napraviti vsako leto dobro sladko kapljico. Izmed onih je še vedno nekaj tistih, ki so to priznanje zaslužili. Eden izmed tistih je še vedno živahni Veselov Leo iz Žužemberka. On je znal napraviti posebno okusnega “njujorškega” in kadar smo ga pri njem (krstili o sv. Martinu, ga je junaško prinesel na mizo s povdarkom: “Ta je pa od zida, fantje!” — In res zelo dobrega je znal napraviti, kadar smo ga s pokojnim Frankom Kozjekom in Janežem Kosmačem pokušali, smo se kar oblizovali, tako se je nam do-padel. Eh, kje so tisti časi... Pokojni Bobenček, ki je bil tudi iz žužember^ke okolice doma, mi je pa ob neki priliki zaupal svojo ugotovitev: “Veš ti, Janez,” mi je dejal, “jaz sem o naših Slovencih dognal, da dokler imajo v svojih kevdrih kaj mokrega, hodijo z veselim o-brazom okrog in te že od daleč z nasmehom pozdravljajo. Ko se jim pa tja po sv. Juriju kev-dri posuše, se pa kar kislo držijo.. .” Bobenček je imel kar prav — yes, Sir! Ker se zdaj bliža god sv. Martina, upajmo, da bomo tudi mi vsi bolj veselih obrazov hodili okrog. * TUDI NASI MLADI, v katerih kar veselo kipi slovenska kri, se pripravljajo z gotovimi prireditvami, ki jih bodo priredili v letošnji sezoni. Gotovo bodo nam priredili zopet kako lepo odrsko igro in kak lep pevski koncert. Med našimi mladimi je zdaj precej prav odličnih talentov za nastope v vseh raznih prireditvah. Le na nekaj moram opozoriti in povdariti, in to je, da mi starejši premalo cenimo in vpoštevamo njih trud pri tem. To ni prav. Skušajmo to zanaprej popraviti s tem, da se bomo njihovih prireditev vsi številno udeleževali in jim dajali pri tem pobudo] za našo skupno slovensko stvar. Vsi starejši in mlajši se moramo zavedati, da slovenstvo med nami bo živelo samo tako dolgo, dokler se bomo mi Slovenci zanimali za naše slovenstvo. Če se sklicujemo na našo narodnost in trkamo na prša, da smo zavedni Slovenci, potem tudi podpirajmo slovenske prireditve s tem, da se jih udeležujemo in da s svojo prisotnostjo dajemo pobudo tistim, ki se te prireditve žrtvujejo, da bi s temi čim dalj ohranili slovensko življenje med nami. Vsem, ki jim je mogoče v tem oziru, naj velja prošnja in nasvet: bodimo odslej Slovenci taki in videli boste, da bo več slovenskega duha med nami. * DRUGE ZADEVE IN POGLEDI NA SVET. — Naše a-meriško življenje se v teh dnevih in tednih suče in vrti zgolj na 'krogu političnega vretena. Čez dobrih par tednov bodo volitve za predsednika ZD in od tam gori od Bele hiše v Wa-shingtonu za vse razne ljudske zastopnike in urade v vseh petdesetih zveznih državah, ki vedrijo pod našo zvezdnato zastavo. Te volitve so zelo važne. Izgleda, da jih javnost marsikje podcenjuje, pa bi jih ne smela. Časi, v katerih živimo, so važni in pomembni časi. In vsakemu državljanu in državljanki bi moralo biti dosti na tem, kdo bo vodil zadeve naše Amerike, ki je zdaj izmed vseh dežel na svetu na prvi stopnji in mestu, kar se tiče svobodnega demokratičnega gospodarsikega, političnega in družabnega življenja. Če je kako deželo Bog blagoslovil v zadnjih dvajsetih letih, je prav gotovo blagoslovil našo Ameriko. Ni morda vse tako, kakor bi si vsak posameznik želel — toda v kateri deželi pa je tako? Če kdo za tako deželo ve, naj jo pdkaže! Lahko pa seveda bi bilo v kakem oziru še boljše kakor je. Ampak svet še vedno ni popolnoma popoln — to seveda radi tega, ker ljudje nismo popolni. Tu pa lahko vsak sam sebe malo na prša potrka. Odgovor je le eden: kadar bomo ljudje boljši, bo svet boljši... Te vrste pridige ljudje nič kaj radi ne slišimo, dasi je kar na mestu in prava. Glede volitev bi rekel, da naj izvolimo enega ali drugega, ne eden ne drugi ne bo mogel vsem ustreči. Lahiko pa je, da bi bil eden boljši kot drugi. Pretres tega in sodba o tem je pre- puščena javnosti — volivcem! Njih dolžnost in naloga je, da presojajo, kdo bi bil boljši. Presojajo lahko, kaj jim je dala v preteklosti ena stranka, kaj druga. Soditi je treba pošteno in pravično in do pravega za-> ključka se pride. V vsem in v vseh zadevah — naj povdarim še enkrat — vsem ne bo ustregel nihče. Takega “političnega svetnika” pa nobena pratika doslej še ne pozna. Edini nasvet, (ki ga imam jaz, je, voli vsak po svojem najboljšem prepričanju in zavedaj se, da v svobodnih demokratičnih volitvah, kakršne imamo tu v ZD, si na volilni dan en “košček” gospodarja (ali če hočeš “bosa”) ti, da odločaš z drugimi vred, kdo naj vodi in vlada tvojo državo, katere državljan si. V mnogih deželah po svetu ljudje te pravice nimajo... Za zavednega demokratičnega človeka je to velik privilegij! Ohranjujmo našo Ameriko demokratično in svobodno! * NEKATERI ZNANSTVENIKI, Iki se bavijo z bodočnostjo človeške družbe, napovedujejo alarmantne čase v prihodnjem desetletju. Napovedujejo veliko pomanjkanje živeža in lakoto, ki ge že občutno pojavlja v več delih Azije in drugod. V Indiji, Pakistanu in posebno še v Kitajski, to že hudo "čutijo. Kriza preživljanja narašča in se razširja v Indonezijo, Iran, Turčijo, Egipt in še druge dežele, ki ne pridelujejo dovolj živeža že zdaj in ga bodo še vedno manj za njihovo naraščanje prebivalstva. Tako napovedovanja. Razlogi, ki jih navajajo tem napovedbam, so: Naglo naraščanje prebivalstva. Kitajska že zdaj šteje blizu 700 milijonov ljudi. Pridelajo pa komaj za borno preživljanje Ikakih 400 milijonov ljudi, ali še toliko ne, in kvaliteta njihovih pridelkov je bolj slaba, večinoma rižna. Živinorejstva imajo malo s primerom števila ljudi. Previšek prebivalstva je najmanj za 250 milijonov ljudi višji, kakor pa bi jih mogli primerno hraniti. To število nam pove, da je to nekaj takega samo na Kitajskem, kakor bi vse prebivalstvo ZD in Kanade stradalo in trpelo lakoto. V prihodnjih 9 do 10 letih pravijo, če bo šlo to v tem tempu naprej, bo prebivalstvo narastlo do 20 do 22%. Kako jih hraniti? Kako bo v Indiji in drugod? Tudi v . nekaterih južnoameriških deželah tožijo, da pomanjkanje grozi. Prebivalstvo sveta se povprečno množi letno okrog 2.90 odst. Zdaj navajajo, da je na svetu nekako okrog 3 bilijone in 300 milijonov ljudi. S številkami 3,300,000,000. Dosti ust je to, več kakor jih morejo marsikje po svetu hraniti. Kako jih bodo sitih, če jih bo še več, kakor napovedujejo. Sociologi od druge strani pa napovedujejo, da bodo te razmere rodile vse vrste socialne težave in rabuke. Lačna ljudstva bodo zahtevala kruha in če se ga jim ne bo dalo, ga bodo iskala po svojem, kakor bodo znala in vedela. Po reku: Sila kola lomi... Med narodi in deželami bo treba požrtvovalnega sodelovanja in pomaganja drug drugemu, ali pa bo na svetu večji in večji pekel. -------o------- Izvajanje liturgično konstitucije Lemont, 111. — Ko se je začel drugi vatikanski koncil, nismo slutili, da bo prinesel tako hitro spremembe v cerkveno življenje. Nekatere točke liturgične konstitucije so že v veljavi, npr. člen 52, ki vpeljuje obvezno homiletično pridigo pri vseh nedeljskih mašah in prav tako pri maši na zapovedane praznike; tudi zakramenti (razen sv. obhajila med mašo) se že lahko delijo v narodnih jezikih (v kolikor so obredniki na razpolago). Na prvo adventno nedeljo, 29. novembra, bodo verniki začeli aktivno sodelovati pri sveti maši z odgovori na določene molitve. Poučni tečaji, ki se vršijo z namenom, da vpeljejo vernike k temu sodelovanju, niso zajeli vseh. Da bomo pomagali vernikom pri začetnih težavah sodelovanja pri službi božji, bodo duhovne misli v AS, Glasilo KSKJ Jednote, v novembru, začenši z 4. novembrom, posvečene temu predmetu. Glasilo sicer že dolgo prinaša razlago svete maše, a potrebno je razjasniti nekatera praktična vprašanja. Že sedaj vas opozarjamo na nedeljske duhovne misli v Glasilu. Pri Ave Maria je v pripravi tudi brošura, Iki ima namen vernike vpeljati k sodelovanju pri sveti maši v skladu z liturgično konstitucijo drugega vatikanskega koncila. Poleg tega bomo imeli v kratkem v zalogi (omejeno število) slovenskih molitev in odgovorov pri sveti maši. Besedilo je narejeno po prevodu dr. p. Metoda Turnška. Na enem listu (na obeh straneh), ki bo v pla-stiku, bodo. natisnjene vse molitve, Iki jih smemo moliti v narodnem jeziku v cerkvah ZDA. Župnije lahko naročijo te molitve pri Ave Maria (P.O. Box 608, Lemont, 111.). Cena nam še ni znana, le toliko vemo, da en izvod v plastiku ne bo več kot 10 centov. Opozarjam vas tudi na pojasnila liturgične konstitucije v mesečniku Ave Maria (P.O. Box 608, Lemont, 111.). Kdor želi pojasnila na vprašanja, ki se nanašajo na liturgično konstitucijo, lahko piše na Ave Maria. V pismu naj pove, ali želi odgovor v Ave Maria ali v Glasilu KSKJ. Vpoštevati pa je treba, da sprejemam vprašanja do 1. v mesecu za odgovore, ki bodo priobčeni čez en mesec. Fr. Fortunat, OFM. ------o------- Upokojenci v Euclidn Euclid, O. — Upokojenci kluba v Euclidu smo imeli svojo zadnjo sejo 1. oktobra. Zbralo se nas je okoli 200, kar je vsekakor lepo število, četudi je vseh članov in članic kluba že 440. Če pojde tako naprej, utegnemo še pred koncem leta doseči število 500. Na seji je bilo stavljenih več predlogov in nasvetov. Tako je bilo sklenjeno, naj bo prihodnja seja 5. novembra združena s kartno veselico. Vsak naj prinese igralne karte s seboj. Predloženo je bilo tudi, naj bi imeli 28. februarja maštkeradno veselico. Vsi smo bili posebno veseli tajnikovega poročila, da ni trenutno nihče od članov in članic resnejše bolan. Frank Rupert -------o------- Rojaki iz Kanade so nas obiskali LORAIN, O. — Čas za obiske mineva, ker postajajo dnevi vedno krajši in nam obetajo mraz in sneg. Zato se tem raj-še spominjamo potovanj in obiskov, ki smo jih napravili v pomladi in poleti. V maju smo bili na obisku pri rojakih v Torontu v Kanadi in smo se res prav prijetno imeli. Pretekli mesec so nam rojaki iz Kanade obisk vrnili. Frank in Lidija Žgavec ter njen brat Frank Cimprič, ki so doma iz vasi Volče pri Tolminu, so pripovedovali, kako so zjutraj vstali še pred četrto, ko še petelini niso zapeli, da bi bili čim preje v Lorainu. Ceste so vse od Toronta pa do Loraina lepe in široke, tako je konjič dirjal naglo in mirno. Le par-krat ga je bilo treba napojiti, pa je bil zadovoljen. Ko so zapeljali v Lorainu ob dveh popoldne 26. septembra pred dom Mihaela in Mary Rutar na 1764 E. 34 St., sta bila ta dva kar precej presenečena. Veselje je bilo veliko, saj so se ožji rojaki prvič sestali v Lorainu. Pogovor je tekel o starem kraju, o tem, kako smo tam živeli nekdaj, kako žive danes, spominjali so se starih prijateljev in znancev, krajev in njihove lepote, ki smo jo vsi v svojih srcih ponesli seboj v široki svet. Ko se je beseda malo unesla in so se gostje pokrepčali, smo jih peljali malo po naselbini. Ogledali so si slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda, Slovenski narodni dom in še nekatere druge zanimivosti. Bili so prav veseli in zadovoljni. Prihodnji dan je bilo treba že iti domov. Kratkega srečanja so bili vsi veseli. Imeli smo si še veliko povedati, pa je bilo treba zapreči in odpeljati. Tako smo slklenili, da moramo skoraj zopet priti skupaj, pa naj bo že to na tej ali na oni strani meje. Hvala za prijetne skupaj preživete ure! Louis Balant -------o------- Ples narodnostnih skupin v Stetler-Hiltcn hotelu CLEVELAND, O. — Eden najbolj slikovitih in pomembnih družabnih prireditev letošnjo jesen je ples, ki ga v petek, 16. okt., prireja v veliki plesni dvorani hotela Statler-Hilton “Odbor novih državljanov republikanske stranke” in “Narodnostni oddelek državljanov za Goldwaterja-Millerja”. Vabljene so vse narodnostne skupine in njihovi pripadniki. Za ples ni nobene vstopnine. Med častnimi gosti bodo R-Taft, kandidat za zveznega senatorja v Ohiu, Ikong. F. P. Bolton in vrsta krajevnih kandidatov. Nastopil bo tudi posebni gost iz Hollywooda. Načelnica odbora za prireditev Mrs. Fredonia Black je dejala, da bo obisk vseh znanih odličnih gostov, ki so napovedali svoj prihod, dvignil ta večer v enega naj slikovitejših in pomembnih v letošnji jeseni v našem mestu. Skupine posameznikov, poslovnih ljudi, političnih somišljenikov in pripadnikov iste narodnosti bodo zasedle posamezna omizja in si u-stvarile prijeten večer. Ples se bo začel ob devetih in bo trajal do enih zjutraj. Vsi vabljeni, vsi dobrodošli! J. F. Bauer -------O------- Slovenska pristava Cleveland, O. — V nedeljo« 18. oktobra, bo ob osmih zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega msgr. Matijo Ske^b' ca. Upravni odbor Slovenske pristave prosi prijatelje in člane, da se v velikem številu udeleže te sv. maše. Pokojni se je zelo zanimal za delo in napredek Slovenske pristave. S. Vrhovec, taj--------o------- Volivke so letos bolj za demokrate kot !za republikance PRINCETON, N. J. — Volivke so bile do sedaj večinoma bolj vnete za republikane kot za demokrate. Leta 1952 jih je bil° za republikance 52 ' v, za demokrate 48'/. Leta 1956 jih je bilo za Eisenhowerja kar 61%, za Stevensona pa le 39% . L. I960 jih je bilo za Nixona 51%, za Kennedyja pa le 49'%. Letos se je položaj bistveno spremenil: za Johnsona jih je 67% , za Goldwaterja pa le 33%• Točno isti odstotki veljajo letos tudi za volivce. Do odstotka natančno seveda te številke ne držijo, so pa dodaten znak, kakšno je razpoloženje v naši deželi, ako bi bile volitve — danes! ---------------o------- Za dve cesti preko vse dežele V Grand Coulee jez je vgrajeno toliko betona, kot bi ga P°' trebovali za dve moderni avtomobilski cesti od New Yorka do obale Pacifika na severozahodu dežele. H4NADSH4 DOMOVINA ODPRI SRCE, DVIGNI POGLED IN REŠUJ SOČLOVEKA IZ STISK DANAŠNJIH DNI TORONTO^Ont” — Mrzel je-^ski veter je pihal, da si ga ču-kosti. Oblačno nebo je gro-da bo poslalo dež. Vše to nas ni zadržalo. Šli smo in z na-še 30 tisoč in več, ki se niso strašili žrtve, da se skupno P°klonimo Kralju in Ga pomo-lm° z Njegovo Materjo, ter da Ukažemo svetu, da verujemo. velikem stadionu toront-Kega velesejma so se dvignile Zastave in v vetru so zaplapo-ak prapori, 76 po številu. Med ^iaai sta plavala tudi dva slo-Venska. Množica je pozdravljala Radino katoliških šol in dru-^ev- Njihove godbe so igrale °račnice. Kako lep pogled na naš UP, na up katolištva sredi v^tarija. Ko bi ostalo to navdu-. ^ ^ri bi ta zavest postala de-Javnost! V bližnji bodočnosti bi ^°gla prekvasiti nekdaj — še 1 tako dolgo tega — protikato-'ako mesto živo v krščanstvo Zajoče središče. sil se ^ajal renehali so mimohodi, ogla-je škofov glas, ki nam je jasna življenjska navodila f Vsak dan, za vsak poklic in S7 in položaj: j ®tiri glavna načela vam po-,a§an na srce. Ljubite bližnjega ^ Pomagajte mu, če je v stiski: 0 nik, revež, preganjani, neved-ez> jetnik, misijonar, nagi, go-,avi in lačni v Afriki in Indiji, 1 kjerkoli. Ne ozirajte se na Kgovo polt, ne na raso, ne na ei°> ne na politično prepriča-ie- Da boste pa to zmogli, ne avezujte svojih src na dobrine' ^ga sveta; bodite svobodni! Tu-0 ni lahko, če ne zaupate v ^vmi v božjo Previdnost, ki ačj liiije na polju in skrbi za ^.|Ce Pod nebom. In končno, Iju- tist6 SV°^e sovraznike. Ne samo 0 e’ ki vas preganjajo, tudi v e’ ki zoper vas vse hudo go-m !i°> delajo nered in zdrahe in j 1 razne skrajneže, ki povsod v6 iščejo in delajo življenje vS npnosti težko. Ne iščite ma- sčev: j1je„ania nad njimi, molite za- sm^° Srn° ndmolili rožni venec, te ° Preieli blagoslov Najsve-Pq86^3.' Nato smo se razšli. Če ^jnislimo, da je katoličanov v je roritn vsaj 300,000, potem se Se^SV’ Ure udeležila samo ena de- devep S. pa je bil° drugih . ' uctsii so na pojedine, obi-Slnj |n P° opravkih. Ni časa, ni a- a je vendar samo ena sv. Ijv. w vtiiuai bdinu did na leto, potreb pa toliko. ^ Z(lruženimi močmi V^ina P01ttoč mnogim leto, preden zima zares potovanja 3° ali avionom: ®OžIč; New York - Ljub-iana in nazaj z Icelandic, Povi avioni, kombinirano avion do Luxemburga, po-^°ni vlak; 12. dec. do 5. jan. US $369,- adijska potovanja ?320 naprej Fabijana - Toronto $270.20 Cena za imigrante. °šiljke denarja, bankovci od US v obe smeri. Polni listi in vizumi, notar-1 Posli, prodaja kovčkov. ^drld TRAVEL SERVICE ltd. 258 College street Toronto 2 b, Ont. 3-4868 potrka na naša vrata in okna, se v velikem Torontu začne skupna nabirka v dobrodelne namene (United Appeal). Od hiše do hiše hodijo nabiralci. Po uradih in podjetjih, po šolah in cerkvah gre glas in gredo samaritani. Milijon ljudi in več bo razgibalo to nabiranje v enem samem mesecu. Časopisi, radio in televizija bodo pozivali ljudi, naj darujejo nekaj malega od svojega obilja ali vsaj drobtinico od vsakdanjega kosa kruha. Združena nabirka v združene dobrodelne namene na eni strani res združuje, na drugi pa razdvaja. Most gradi med revščino in obiljem. Ekumenskega duha pospešuje. Nabirajo in prispevajo namreč katoličani, protestantje in Judje. Zganejo se vsi, ki imajo pred očmi res življenjske potrebe bližnjega, bogati, srednji in revni sloji. Nevidno pa se ljudje ob tem nabiranju razdele v tri tabore. Eni radi darujejo po svojih močeh in stanu. Veliko pa jih je, ki zavestno odklonijo darilo in vsako pomoč in imajo za to pri roki kopico izgovorov. Nekaj se jih pa za podobne podvige sploh ne meni. Na tihem se ločijo ljudje dobrega srca in širokega obzorja od ljudi, ki so egoisti, sebičneži, ki vidijo in ljubijo samo sebe ali kvečjemu še svoje dvorišče. Ločitve med ljudmi so bile in bodo vedno na svetu. Letošnja nabirka naj bi prinesla nekaj nad 10 milijonov dolarjev. Kdo ne bi odprl vrat in srca, če trka nanje apostol, ki prosi za druge?! Vsi na voz! “. .. kmetijske organizacije so se tako preusmerile, da je proizvajalec le še opazovalec, ki posluša, kaj po tej in oni uredbi komu pripada, samo proizvajalec je izključen, ker ne more imeti po predpisih svoje enote. Da ne boste mislili, da v gorskem kmetijstvu nimamo skritih rezerv za določene poklice, potem še tole: pred kratkim je bil razpis za direktorja in glej ponudb je bilo na pretek. Pomladi smo pa iskali planšarje, pa ni bilo nobene prijave. Moj predlog, da se držimo pravila o ponudbi in povpraševanju in iz ravnamo plače planšarjem z direktorjem, je propadel, čeprav bi bila to edina rešitev za ob čutno pomanjkanje planšarjev in na njihov pomen. Direktorjev brez živinorejcev-planšarjev ne more biti, planšarji so pa prav lahko brez direktorjev. Jaz se ne čudim zanimanju za direk torsko mesto, ker ima že po naravi vsak človek nagnjenje na to, kar lahko opazujemo kar pri svojih ženah, vendar gruntam kakšen bo naš planet, če bo naseljen s samimi direktorji. Za svet sem vprašal svojega sose da, ki je precej razgledan mož saj nosi skoraj vsak dan preko naj višjih vrhačev, od koder velik razgled, potrebščine za pla ninske koče. Na vprašanje, kaj sodi o naši perspektivi, je dejal da je po njegovem perspektiva en tak voz, ki ga nekaj ljudi vleče, nekaj jih zadaj tišči, nekaj se jih pa pelje. V perspektivi pri nas se pa vse baše le na voz, za vleči in tiščati nas je pa | skoz manj. Gornje vrstice nam jasno povedo, kako je v proletarskem raju v Sloveniji poskrbljeno za malega človeka. Posebnega komentarja tukaj ni treba. Dodali bi samo to, da gornjih ugotovi tev ni povedal in “Kravjem balu.” Natisnil jih je pa dne 24. sept. 1964 “Kmečki glas,” ki tudi izhaja v Sloveniji. Tamkajšnji ljudje in časnikarji bodo že vedeli, kakšne razmere so jim ustvarili rdeči planerji. Brezobrestna posojila za študente Kdo lahko dobi tako posojilo? Vsakdo, kdor je vpisan ali se namerava vpisati na univerzo ali kako drugo višjo šolo, ki jo pokrajinska oblast prizna. Posojila ne morejo dobiti obiskovalci večernih tečajev ali dopisnih šol. Najkrajša doba posojila je 26 tednov, najdaljša pa pet let. Študent mora biti kanadski državljan ali bivati v deželi vsaj pet let z namenom ostati v Kanadi tudi po dovršenih študijah. Koliko posojila lahko dobi? Vsako leto študija največ $1,000 in $5,000 vso dobo študija. Po-sojolo garantira in plačuje obresti zvezna vlada, ki plača tudi ves dolg v primeru študentove smrti. . Kako dobiti to posojilo? Izpol niti je treba prošnjo za posojilo na pokrajinsko oblast. Obrazce za prošnjo imajo univerze in druge visoke šole, ki prihajajo v poštev. Na podlagi prošnje potem pokrajinska oblast izda potrdilo, ki ga je treba predložiti Banki ali Credit Union, ki bo posojilo izdala. Pri izdajanju potrdil bo pokrajinska oblast upoštevala: finančne okoliščine prosilca in njegova spričevala, ki kažejo, koliko je verjetnosti, da bo študije na univerzi končal uspehom. Kako odplačevati posojilo? Odplačevanje se začne .pol leta po končanih ali prekinjenih študijah in to po osebnem dogovoru denarnim zavodom. Običajno se bo odplačevanje raztegnilo na dobo od 5 do 10 let, kar je odvisno od višine posojila. ------o------ Misijonski krožek vabi TORONTO, Ont. — Misijonski krožek pripravlja za nedeljo, 18. oktobra, veliko prireditev na 609 Manning Avenue, na katero vse rojake in rojakinje prisrčno vabi. Začetek ob petih popoldne. Na sporedu je vrsta zanimivosti, pa tudi veliko vsakovrstnih daril. Pridite in deležni boste; zabave, veselja, pri tem boste pa še pomagali misijonom. Krožek WA 3-4261 Poročila sta se Mrs. Fanika Dolar, roj. Tamše SARNIA, Ont. — Pred dobrim mesecem, v soboto, 5.' septembra 1964, sta se v Rouynu, v Que-becu, poročila gdč. Fanika Tamše, rodom iz Završ pri Slovenj Gradcu, in g. Stanislav Dolar, rojen v Stopniku pri Celju. Ženin Stanko je prišel v Kanado že pred sedmimi leti, nevesta Fanika pa je prišla v Kanado na obisk letošnjega junija k svojim trem bratom. Novoporočencema iskrene čestitke in srečno skupno življenje v novi kanadski domovini! A. D. smo mm mssse TORONTO, Ont. — Neslišno drsel “canoe” po mirni vodi v temno noč. Bilo je zgodaj zjutraj. STZ koča je ostala pol ure za nama. Megla se je dvignila iz jutranjega hladu in zastirala obalo. Zdaj je čoln rahlo zadel ob star štor, zapičil sem veslo v breg in tiho šepnil: “Tu sva na špici!” Frank je zlezel iz čolna in od-kočil malo polavtomatsko puško. Čoln sva potisnila med grmovje in se pomaknila ob bregu naprej. Skrita sva gledala drugo je-zerce izpod borovčkov. Voda je enakomerno curljala čez bobrov jez, bilo je vse tiho. “Tu je dobro mesto,” sem šepnil prijatelju, ki je kar zlezel v svoj suknjič. Bil je prvič na takem lovu, prvič v severnem On-tariju. ' “Tu dobiš vse vrste sledi od losa, medveda do volka in risa!” Na vzhodu pa se je izza črnih vrhov dreves pojavil bel pas, Voda se je zalesketala ob svetlobi. Štori, skale in drevje je raslo iz teme, čez nebo sta zleteli dve raci. Jaz sem postajal nemiren, kraj je bil pač tak, da nisva zapisal kak'mogla gledati oba jezera hkrati, političen emigrant. Izgovorjene' raztegniti morava najino prežo, so bile v nedeljo 20. septembra! “Pojdi nazaj in pazi, kjer sva lotos v Bohinju, Slovenija na pustila čoln!” “Saj ga h canoe gotovo ne bo,” sem mu bral začudenje v očeh. “Mogoče pa.” Molče je odšel, sam sem v dvomu, da li je prav ali ne, gledal za njim. Tišina je legla na porajajoče se jutro, tišina polna pričakovanja. Tedaj je počilo za menoj: eden, dva, tri — osem, devet, deset strelov... “Saj to je vse, kar ima!” Skokoma sem naredil kakih 50 metrov, ki so naju ločili. “Daj ga, tamle je, nikamor ne pade, premajhna puška!” Šel sem z očmi za njegovo roko in v vodi, nedaleč od canoe je stal moose s prestreljenimi nogami, z glavo zavito kljubovalno nazaj in kri mu je drla iz ran. “Je že tam,” sem pomislil in pomeril svojo .308 Cah puško. Po strelu je padel kakor staro drevo. “Čestitam, Frank.” “Kje je bil?” “V vodi! Gledal sem v meglo in kar naenkrat zagledam skalo, katere prej ni bilo.” “Kdo bi si mislil, tako blizu za nama in celo tam, kjer sva pustila čoln!” Krava je bila težka okrog 800 funtov, dobila je kar vse strele. Uspeh smo tudi primerno zalili, ko je bilo opravljeno delo. “Prokleto,” je dejal Ribenčan, “mjusa pa ni kar taku!”, ko smo prišli v kočo. Še advokat, ki se j c pravkar učil krepkega besednega zaklada v slovenščini; je umolknil. Oča so študirali, koliko bi imela mleka. Nekaj dni kasneje sva hodila s Kranjčanom čez močvirja med dvema tihima jezeroma. Dan je bil siv, dež je pršil že od jutra, po nogah sva bila do kože premočena. Teren je bil precej divji, štori, skale in debla so ležala vse vprek. Tam spredaj so se dvignile race, ko so zaslišale najin ropot. Da bi hodil potiho ni bilo misliti. Rinila sva skozi goščo, kakor se je pač dalo, skakala sva čez debla, da so kar veje pokale. Kranjčan se je ustavil in skremžil obraz, kar je pomenilo, da bi si rad prižgal “čik.” “Uf! Uf!” ‘IKaj je to, si tudi ti slišal?” “Uf, uf, uf!” “Moose je! Tamle se trese grmovje,” sepi pritajeno dejal, ko mi je puška drsela z rame. Zdaj sem zagledal črn hrbet in grivo med grmovjem. Nabitim pomerim, strel skozi grmovje'je riesiguren, enkrat, dvakrat. IŠtojS, tako zanesljiva av- tomatska puška se je ustavila. “Hudič, na tekmah v Bancrof-tu je pa delala! Prokleta muni-cija!” Goščava se strese, ogromna žival se pokaže iznad grmovja, še nekaj skokov in izgine v drevju. Kranjčan nabija za njim. “Si li zgrešil?” “Najbrž ne, a tak orjak jih nese vsaj pol ducata!” Šla sva gledat na mesto, in nikakor nisva našla krvi. Ure iskanja so pokazale, da je bil moose verjetno samo lažje ranjen in se je umaknil na skalni teren v velikih skokih kot žival, ki je še pri vsej moči. Kranjčan je šel v tisti smeri, sam pa sem se namenil v kočo k fantom. Prišel sem iz goščave na nekako živalsko stezo, kar sem zagledal čez stezico v blatu svežo sled. Voda v stopinjah je bila še kalna, blato se še niti ni usedlo, skratka moose je pravkar prešel to mesto. Pregledal sem strelivo, še pet nabojev, ura je bila štiri popoldne, ob šestih bo pa že noč. Lovit sem prišel sem moose, ne pa spat v kočo, tako sem se odločil, da žival zasledujem. Sled je vodila v hrib, skozi široko razpostavljene topole, sklepal sem, da ima veliko rogovje in da se izogiba tesno poraslega drevja. Križem, kražem je hodil moose po hribu čez divji teren, zdaj pa zopet na staro stezico. Mnenja sem bil, da to ni isti moose, kot sva ga streljala poprej. Na skalnatem terenu je bilo slediti težje in nazadnje že skoraj nemogoče. Sveže polomljena vejica, premaknjen kam-niček, obrnjena iver je edina pričala, da je baš tu šla ogromna žival. Nazadnje je bilo slediti že prava muka. “Tu se ustavim,” sem si dejal, “ura je pet, še po gozdnih stezah je ponoči težko hoditi, po celem je pa res hudir!” “Resk, resk!” Nekaj je tolklo ob drevo pred menoj. Stopil sem na štor, da pogledam, kaj je. Zdaj priteče moose, z glavo napol obrnjeno proti meni, velikansko rogovje mu skoraj leži na valujoči grivi. “Pok, pok”, se oglasi moja .308 Remongton repetirka, merim na prvo nogo. Moose teče, ne meneč se za mene, naprej. Še en strel za prednjo lopatico. NIČ! Že bo izginil za borovčki. Dva strela imam samo še v cevi, to je vse. “Pok!” Moosu klecneta prednji nogi, da se zavali čez grmovje tichamora. Že se pobira in obrača proti meni, pritajen glas mu grči skozi nosnice. Sedaj skokoma navali z brega name, drevesa se lomijo pod njim, tistih 150 m daljave se naglo krči. Bliskovito pogledam naokrog, drevje je vse nizko in tudi sam se počutim neznatnega. Samo ta krogla v cevi je rešitev. Dobro pomerim pod glavo, med noge, — zdaj! Moose telebne po tleh, sam pa stojim kakih 40 korakov proč s prazno puško. Še na tleh koplje z nogami, meče rogovje okrog sebe in me gleda s sovražnostjo v očeh, premagan kralj divjine. Hoče se pobrati, a glava s težkim rogovjem mu klecne in hropeč poginja. Zadnji žarki u-gašujočega sonca so tudi zadnji trenutki mogočne živali kanadskega severa. Odlomil sem vejico tamaraka in mu jo vtaknil med zobe. Bil je krasen, ko je ležal v svoji divjini ob rdeči zarji sončnega zahoda. Nato sem počival in si brisal pot, ter premišljeval minljivost tega sveta. Drugo jutro je Kranjčan srečal tri medvede in enega ubil, dela je bilo dovolj. Ribenčan je ocenil težo moosa na 1400 Ibs., čez roge je pa meril 54 inčev. Danes visi na steni mojega stanovanja v milijonskem velemestu mogočna glava z orjaškim rogovjem, z njo spomini na našo lovsko družbo, z njo je pa tudi priznanje kanadskemu severu. Črtomir CLEVELAND, (X "MALI OGLASI V najem štirisobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, na E. 66 St. Kličite EN 1-4021. (201) Kupim rabljeno plinsko sobno peč za gretje dveh ali treh sob, v dobrem stanju. Kličite po 6. uri zvečer 361-4270. —(198) V najem Tri lepe sobe se oddajo poceni eni ali dvema osebama, opremljene ali ne, na 5517 Dorothy Ct., blizu tovarne Richmond. Kličite 361-2026. — (198) Lastnik prodaja Blizu E. 185 St. 2 minute od busa, 6 in 6 duplex hiša, vsako stanovanje 3 spalnice, velika jedilna soba, predeljena klet, garaža za 2 kare, A-l. Pod $30,000. KE 1-5392. (198) Lastnik prodaja Na Waterloo Rd., v slovenski okolici, se proda dvodružinska hiša, 5-4, dvojna garaža, na novo dekorirano, dober dohodek. Kličite IV 1-8153 po 4. uri. (198) Hiša naprodaj da se uredi zapuščina. Enodružinska, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in 3 spalnice zgoraj. Na 1012 E. 66 Pl. Za pojasnila kličite EV 2-5314. — (205) Hiša naprodaj Na Norwood Rd. je naprodaj dvodružinska hiša, 5 in 4, zidana garaža. Za pojasnila kličite EN 1-3622. —(200) Netvtorontske novice Lastnik prodaja zidano hišo, 4 stanovanja, po sob vsako, 4 plinski furnezi, nove zidane garaže, vse v odličnem stanju, na E. 140 in ake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378. —(202) Odkar se je začela slovenska šola, je okrog dvorane Brezmadežne polno življenja in vrvenja. Letos je namreč učiteljstvo vpeljalo še eno uro proste zabave po šoli. Ob nedeljah pa je šolski mladini na razpolago od 2. do 5. popoldne dvorana in vsa igrišča okrog dvorane. Vsako soboto in vsako nedeljo jih je dovolj: dečkov in deklic. Igrajo se najrazličnejše igre. Starši pa se medtem doma malo oddahnejo. Seveda pa mora vedno eden od učiteljev ali duhovnikov mladino malo nadzirati, da ne pride do kake nered-posti. » Po mnogih slovenskih hišah te tedne izdelujejo vino, da ga bodo imeli za domačo uporabo in da bodo postregli prijateljem in znancem, kadar pridejo k iz Združenih držav tudi k nam in k ostalim Slovencem, ki žive v Kanadi. Nekateri se zelo navdušujejo za Goldwaterja, ker upajo, da bo kaj več storil zoper komunizem doma in v svetu kot so dosedanji ameriški predsedniki. Kajti enačijo ob ljube, katerih je pred volitvami veliko in so poceni, že z dejstvi. Nekateri so pa za Johnsona, češ tega že poznamo, kakšen je. Sicer kanadski Slovenci ne bodo nič doprinesli k izidu volitev, ker sami ne bodo volili. Zanimivo jih je pa vendar poslušati, kako mislijo o obeh predsedniških kandidatih. Nekateri pa niso ne za enega ne za drugega predsedniškega kandidata, ampak se jim še vedno toži po pokojnem Kennedy ju. Čudijo se, kako da Združene države ne morejo dobiti spet za predsed-njim na obisk. Tudi župnija niškega kandidata kakega bolj Hiša naprodaj Enodružinska 6-sobna hiša se proda na Schaefer Ave., furnez, garaža. Kličite 361-2053. (202) Stanovanje Ženska bi rada delila svoje stanovanje s drugo Slovenko. V okolici sv. Vida. Kličite WH 2-6150 ali 381-3390. (201) Brezmadežne ga pripravlja. Le, da se je letos vse precej zaikas-nilo. Zadnjo soboto v oktobru, 31. oktobra, bo namreč imel cerkveni odbor šele vinsko trgatev v dvorani Brezmadežne. Ker je grozdje že zelo dozorelo, bo bolj sladko in poceni. Župan in žu- i z o b r a ž enega in vsestransko sposobnega moža, kajti predsednik Združenih držav bi moral v teh političnih razmerah kot so danes in se Združene države bore za vodstvo v svetu, biti res avtoriteta in sposoben državnik. In prav zato se ne na- V najem Oddamo 5 sob, zgoraj, na 876 E. 200 St. Kličite IV 1-8329. (202) V najem Na W. 48 St., in Bridge Ave., oddamo 5 sob zgoraj, na novo dekorirane. $75. Kličite 521-9519 po 6. uri. (202) Iščem garažo Potrebujem garažo za malo karo na E. 66, 67 ali 68 St., v bližini St. Clair Ave. Kdor ima kaj naj pokliče EX 1-2174. panja se že skrbno pripravlja-(vdušujejo za nobenega od teh ta na vinsko trgatev. Počastila dveh kandidatov. Upam, da jim nas bosta z osebnim obiskom in ameriški Slovenci ne bodo za-bosta ves čas vinske trgatve merili in da bodo kljub temu zraven. S seboj bosta pripeljala šli volit in bodo volili po svo-tudi viničarje, mlade fante in jem najboljšem prepričanju, dekleta, pa tudi policijo, ki bo delala red in tatove grozdja nadzirala ter jih tudi kaznovala, ako bodo v prestopku zasačeni. Obljubil pa je župan, da bodo ikazni zelo mile. Igral bo na vinski trgatvi Kvintet “Slavček”, ki s svojo muziko vedno bolj osvaja ljubitelje plesne muzike. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Vplivi vdlivhe borbe Delo za moškega Iščem oskrbnika za nekaj ur na dan ali za poln čas s stanovanjem. Mora imeti vozniško licenco. Zglasite se oseb no na 1105 Norwood Rd., ali segajo kličite 361-4015. (201) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio V najem 4 sobe in kopalnico oddamo zgoraj na 1419 E. 52 St., blizu St. Clair Ave. Kličite KE 1-1748. (199) V najem Oddam 4 sobe zgoraj, vse na novo dekorirano, dvojici brez otrok. Kličite IV 1-5531. (199) •r RODBINA Roque villardov ROMAN ‘Gospod Franc, sedaj Vigie ni več vaš, če je res, kar pripovedujejo.” Odvetnikovo čelo se je zmračilo. “Ne, Vigie ni več moj. Pa kljub temu vzemi! To mi bo prineslo blagoslov.” Razumela je, da bi ga ponižala, če ne bi hotela vzeti, zato je stegnila roko. Spustila se je navzdol po pobočju in ob vsakem koraku je uprla noge, da ji ne bi zdrčalo. On pa jo je gledal, dokler ni zginila v dolini kot črna pika. Bil je zopet sam, a bil je drugačen. Ta reva mu je stokratno povrnila pogum, ki ga je bil dal on njej preteklo leto ob trgatvi. Medtem je nastal mrak. V nepremični in zasneženi na-iravi je zavladala tista svečana in skrivnostna zbranost, ki je znanilka večera. Gorski obrisi so se nežno prelivali v bledo barvo neba. Noben šum ni motil tišine, ki je s svojim mirom močneje vplivala kot divjanje viharja. Ob vznožju griča je pod tanko ledeno skorjo tiho tekel mali potoček. V svoji belini je bila zemlja kot biser, zavit v bombaž. Gospod Roquevillard je strmel v negibni in zapuščeni Vigie. Zdel se mu je kot vdova, ki žaluje za preteklostjo. Ta CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP EXP. WOMAN — General Housework, and occasional Child Help. 3 days. Stay Friday 9 A.M. till Sunday noon. Good Salary. 456-8667. (198) HELP WANTED WE ARE NOW HIRING FOR FULL TIME POSITIONS IN OUR HOUSEKEEPING, KITCHEN & LAUNDRY DEPTS. • Excellent working conditions • Good Benefits. Hiring Will Be Done (The Week of Oct. 12 — 1964) MON Through FRI 7 A.M. to 8 P.M. SATURDAY 9 A.M. to 3 P.M. Please Apply MacNeal Memorial Hospital 3224 Euclid Ave., Berwyn, 111. (Nurses Residence Entrance) (198) CHICAGO, ILL MALE HELP — WANTED Excellent openings for: Die Makers Pipe FiiJers DANA CORP. Foot of Great Lakes ECORSE, MICH. An equal opportunity employer pogled ga je pritegnil in ga očaral. Fauchois je prebudila v njem borbenega duha in mu odpodila obup. Družinski oče se je otresel bolečine zato, da misli na otroka, za katerega ima dolžnost skrbeti. Iskal je sredstva, kako bi ga rešil. Toda njegov ponižno proseči pogled je povsod zadeval samo ob mrko in kruto odejo, ki je pokrivala belo in nemo pokrajino. Ta mrzla zimska narava ni znala spregovoriti nobene tistih besed, ki jo tako glasno govore — pomlad, poletje in celo jesen. Kako naj brani sina s samo preteklostjo? Kakšne pomoči naj pričakuje od zapuščene zemlje, od rodu, ki pada v grob. In na ves glas je ponovil besede, ki jih je bil spregovoril gospod Bastard, ko mu je povedal, da obtoženec odklanja pogovor o obtožbi: “Mrtvi ne pričajo.” Sonce, ki se je dotikalo robu slemena, je poslalo svoj zadnji blesk. Zdelo se je, da je pod poljubi njegovih žarkov vztrepetal sneg na pobočju hribov in zardel, kot da bi se zbudil iz dremavice. Naposled se je v njegovi svetlobi vnelo negibno obzorje. Molče je v brezmadežni belini izražalo življenje. Drhteča zemlja se je jasno ločila od neba, čigar (198) HOLDERS For Plastic Oompressčon Molding Steady Work Company Benefits. Light, Clean Shop Apply: F & B MFG. CO. 4248 W. Chicago Ave. CHICAGO. ILL. ItF.Ar ESTATE FOB SALE CRESTWOOD — 5 Rooms, 2 bedroom Stucco. Garage, Lot 50x300. Priced by owner $11,500. Phone FU 5-0428. (199) I bleda modrina se je prelivala v tisoč odtenkih, med katerimi so prevladovali zlati. Ivje, ki je pokrivalo drevje in grmovje, je odbijalo žarke zahajajočega sonca kot biseri, ki v svoj tesni prostor zajamejo ves blesk lestencev. Gospod Roquevillard je nepremično upiral oči v Vigie in gledal to vstajajoče življenje. V večerni milini se je narava prerodila za nekaj trenutkov. Po njenem marmorno bledem obrazu je znova krožila kri. Vzdolž vinogradov in po vrhu griča, ki ga je sonce dosegalo skoraj v vodoravnih puščicah, je namesto enolične zemeljske beline njen nekdanji lastnik razločno videl preorano zemljo, kako sprejema vase plodno zrnje. Dozdevalo se mu je, da to drevje pod njim: visoki, mirni, ponosni in kot palma ravni topoli, lipe z zvezdnato razvrščenimi vejami, vitke breze, čvrsti hrasti, plemenito sadno drevje, ki na svojih šibkih vejah more nositi tako bogastvo — vstaja kot žive človeške postave In ni se čutil več osamelega, ker se mu je zdelo, da vidi pred seboj žive prikazni. Vedno bolj ganjen si je po vrsti klical v spomin vse rodove, ki so obdelovali to zemljo in postavili to kmečko hišo, one preproste poljedelce, ki so ustanovili to domačijo, od prve svite najstarejšega kmeta do toge savojskega senatorja, do halje znamenitega odvetnika. Planoto, ki se je razprostirala pred njegovimi -očmi, so si kot kako utrdbo pribo- Že so zajele vso planoto in še so lezle navzgor. Gore so jim še kljubovale, zlasti stopničasti Nivolet, ki je, obrnjen naravnost proti zahajajočemu soncu,, ujel ves njegov žar; zdelo se je, da njegov rdečkasti in vijoličasti sneg žari kot kovina, kadar jo tališ. Gospod Roquevillard j e obrnil pogled v dolino in gledal, kako se pobočja bore s senco. Naenkrat je ves vztrepetal. Sence so vstajale druga za drugo, zapustile so Vigie in so prihajale bliže. Zdelo se mu je, da so to prav iste prikazni, ki jih je videl zbrane na dnu doline. Odzvale so se mu ter mu prinašale svojo pomoč, svoje pričevanje. Bila so jih polna vsa pobočja. Kot vojska, ki se je zgrinjala okoli svojega vojskovodja, stoječega ob hrastu. Ko je bila že vsa zbrana, je zaslišal, kako mu napoveduje zmago: ‘Delali smo, ljubili, se borili, trpeli, ne zase, marveč za neki trajnejši cilj, ki nas je preživel — delali smo za rodbino. Kar smo ohranili za skupnost, smo zaupali tebi, da izročiš dalje. To ni Vigie. Kajti zemlja se pridobi s trudom in delom. Pač pa je to duh našega rodu, ki ga nosiš v sebi. Zaupamo ti, da ga boš branil. Kaj govoriš v svojem obupu.o osamljenosti, o smrti? O osamljenosti? Računaj na nas! O smrti? Toda rodbina je zanikanje smrti. Ker živiš ti, živimo mi vsi. In kadar boš ti na vrsti, da prideš med nas, boš zopet zaživel, moraš zaživeti v svojih naslednikih. Glej: Kanada na tretjem mfestu Iških prog. Več jih imajo D OTTAWA, Can. — Kanada | Združene države in Sovjetska ima skupno 42,335 milj železni-j zveza. Kako se vsak Ohijčan star 65 ali več lahko okoristi s tem novim zakonom Po zaslugi rekega novega ohijskega zakona, se je združilo več kot 50 vodilnih zavarovalnih družb, da nudijo po nizkih cenah bolniško zavarovanje prebivalcem, starim 65 let ali več. To zavarovanje se imenuje Ohio 65. Nudi vam obširno kritje za bolnišnične, zdravniške in operacijske stroške. Premije so zmerne, prilagodljive dohodkom večini upokojenih ljudi. Nobene zdravniške preiskave ali zdravstvenega spraše-vanja. Nobene omejitve na višjo starost. Sinovi in hčerke lahko vpišejo svoje starše brez njihovih podpisov. Kritje ne more biti odpovedano zaradi dolge ali ponovne bolezni. Storite sedaj. Zavarujte vaše pokojninske prihranke! Vprašajte zavarovalnega zastopnika za podatke in cene o Ohio 65 — ali odpošljite spodnji izrezek za popolna pojasnila. Vpisovanje v Ohio 65 se konča 31. oktobra! --1 OHIO) HEALTH INSURANCE ASSOCIATION 05r 6 East Long Street, Coiumbus, Ohio 43216 OWNER SELLS IN PALATINE AREA 22 yr. old Early American Design — frpl., 6 rm., 3 bedrm., IVz bath Home. 2-car detached gar. w/ 10ft. For the children beau, shaded M> acre lot. Cotintty living in city area for $22,900. FL 9-1480 evenings for appt. (198) (201) MEN You Want Money. We Got Jobs. General Labor. Apply daily. Pay daily. All shifts Available. Come to rear of 116 W. Kinzie St. from 6 A.M. to 5 P.M. (198) INVESTMENT PROPERTY HARBOR HEIGHTS, FLORIDA. Attention Subdividers — Improved land. 3 adjoining vacant lots. Priced to sell fast. C. Johnston, 5307 So. 73rd-st., Summit, 111. (199) HELP WANTED HELP WANTED SHOE REPAIRMEN FULL TIME OPENINGS — COOK'S - Musi be experienced FULL TIME OPENINGS — PRESSERS - Must be experienced FULL TIME OPENINGS — APPLIANCE REPAIRMEN AGES 21—45 YEARS experienced for washing machines, dryers and ranges. Must be familiar with phases of all makes of washers and ranges. All positions offer Good Working conditions — Desirable hours. Apply EMPLOYMENT OFFICE — 14th FLOOR — HUDSON'S DOWNTOWN — DETROIT, MICH. (199) HELP WANTED — FEMALE Positions are now available for Registered Nurses 0. R. NURSES 0. B, NURSES These are permanent positions extending excellent starting salaries, fully equipped. „ „ 150-Bed modern hospital located close to Heart of Chicago. No Rotating Shifts. Pleasant living area close to Hospital. (AMPLE PARK-) Why not write or phone — FI 5-8100. Speak with Miss Pocan — Director of Nurses — and permit us to introduce our program to you! This is where you will enjoy living and working conditions. N0RTHLAKE COMMUNITY HOSPITAL 365 E. North Avenue, Northlake, Illinois r.- I . (198) "prosirn,”pošTjTte mi popolna pojasnila o Ohio 65. Popolnoma neobvezno. OHIO 65 HEALTH INSURANCE ASSOCIATION Dept. N14, 6 E. Long St., Coiumbus, Ohio 43216 Name. A d d rets _ County___ City- _ State ^ rili rodovi prednikov, ki so po-|v tem odločilnem trenutku MOŠKI IN ŽENSKE S SKUŠNJO • na šivalnih strojih, • v ročnem šivanju ali • pletenju dobe polno zaposlitev. 6. Kuppenheimer & Co. 4121 W. 18th' ST. leg žita, rži, ovsa, sadovnjakov in vinogradov zasadili v ta kot zemlje tudi tradicijo postenja, časti, poguma, plemenitosti. In kot so razpošiljali pridelke svoje zemlje na vse strani, tako so razširjali daleč tudi svoj ugled; ta tradicija je žarela nad mestom, ki ga je tam spodaj, na dnu gorskega venca, začenjala objemati senca, nad pokrajino, ki ji je ta tradicija služila, jo varovala, jo tudi proslavila v pre-nekaterih zgodovinskih trenutkih. in nad deželo, katere moč je slonela na povezanosti in trdnosti le-teh rodov. In drugič je ponovil: “Mrtvi ne pričajo!” A takoj je dodal: Mrtvi ne, pač pa živi. Tu- smo vsi tu. Odvali svojo žalost, kot smo mi odvalili kamen z našega groba. Tebi, ali slišiš, tebi je namenjeno, da braniš čast, da rešiš zadnjega Roquevillarda. Ti boš govoril v nanem imenu. Ko boš izvršil svojo nhlogo, boš lahko prišel med nas v miru božjem .. Gospod Roquevillard se je z roko naslonil na hrast. Senca je zajela Nivolet, čigar najvišja stopnica, nad katero se dviga križ, je še enkrat za-plamtela, preden je ugasnila. Tedaj ga je objel silen notranji mir in sprejel je poslanstvo, ki ga mu je dala preteklost. “Mavricij, jaz bom tvoj zagovornik. Pa ne bom spregovoril imena gospe Frasnove.’ Mullmly Funeral Home ZRAČEVALNl SISTEM AMBULANTNA POSLUCA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 70 - LET - 70 nudi KSK.I ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti- AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA iVLILVl I1C, ............ o r-- kaj so, vsi so tu. Nikogar ni, I Ko je zapustil drevo, je še (199) ki se ne bi odzval. Zemlja se je odprla, da so stopili iz nje. To dolino, ki nas loči, bom preskočil. Hočem biti z njimi skupaj.” S pogledom je premeril dolino, ki je bila že zavita v črnino, kot da bi se bile vse te prikazni nakopičile v njej. Sence so pokrile pokrajino. enkrat pogledal na prostor, ki ga je bil pravkar zapustil. “Tu,” je pomislil, “bom zopet zidal — jaz ali moj sin.’ (Prihodnjič dalie.) Delež volkov WINNIPEG, Can. — Volkovi! pokoljejo vsako leto nekako 5% čred karibuja v Kanadi. Naistarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. d° 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $560.00 do $15,000.00. K S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in op® racijo do vsote $400 00 za članstvo mladinskega in odraslega oddei* • Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj o je kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois NEVARNA ZABAVA — V Alcochetu na Portugalskem spuste enkrat na leto v veselje in zabavo mladine bike, namenjene za rokoborbo po mestnih ulicah. Na sliki vidimo, kako se ljudje umikajo na varno pred bližajočim se bikom. ČE Sfe SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avt. Cleveland 3. Ohio Moj stan naslov: ............................. Moj novi naslov: ............................. MOJE IME: .................................... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO