fttev. 62. IZliAJA VSAK DAN it mdel|ah In praznikih eh 5-, tb pensiioljklk tb *■ sjetr«^ ^-mudKne štev. S9 predajajo po 3 nvd. <6 stot.) ▼ mnogih .' "lekarnah v Trato in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petrm, -c*rtojni, Seiaai. iNabrežiai St. Luciji, Toimiau, Ajdov-Dornber£B itd Zitfitarele Ste*, po 5 nv6. (10 stol.) 3E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni ojrla« po 8 8t ^irtaloe, zahvale, poslanice, opiasi denarnih zavodov p« 3% mm Za oglswe v teksto lista do 5 vrs» 30 K, rsm v.^aljna vrsta K 2. Mali oglasi po Rtoi. beseda, naj-^»-aj pK 40 s tov Ogla.se eprejoaaa Las vratni oddelek uprav« Mmosli'. — Plačuje b* izkljnčco le upravi „Edinosti" PlaSijivo !« tažijivo v Trstu. Trat, v ponedeljek 3. marca 1913 Te&aJ XXXVIII. Glasilo poUtitf)*^« druitvm Mfftriamt* sa Primorska .r in—sag ---------- —" . NAROČNINA ZNAŠA *» l«to 24 K, pol leta <2 K, 3 qemm 6 k ; a» h foćbc bm dopoal&ne naročnine, se oprava ne Mtia m b*4«(j4* ii4uj« jkdilf 0®tt- mu* > 1* ••le *•*• Km HM, «» Uta Krta r*« TaA sopis- aaj «e pošiljajo na urodniAVr« hete. N«*r»=Jefc Tiskana .Edb vpmaa zadruga % omajeaiis poro^To® v Trat«. OkOcgta fridjLtiti itn Jfr >fWih!;m raCm li»v. 84U652. TCLfTOn H 5 BRZOJAVNE VESTI. inaskoka na Skader» da se mesto nikakor i ne bo moglo braniti. Pred mirovnimi pogajanji. j firtka ok|opn|Ca v pra$Ui CARIGRAD, 2. (Izv.) Porta odločno j BELGRAD, 2. (Izv.) Iz Drača se po-dementira poročila evropskih listov, da je ro£ da -c prispela semkaj grSka oklop prepustila odločitev j>lede mirovnih pogojev brezpogojno velevlastim, kakor tudi vesti, da se v Petrogradu že dalje časa vrše med balkansko zvezo in Turčijo pogajanja. Kljub tem dementijem pa zagotavljajo tudi carigrajski diplomatični krogi, da se nahaja v Petrogradu že precej časa meki odlični turški diplomat v zelo važni misiji in da vesti o turškem popuščanju glede Drinopolja niso brez podlage. Turki hočejo s svojim dementiranjem le potolažiti razburjeno javnost in preprečiti demonstracije. Zadnje dni je policija raz- nica „Psara." Poveljnik ladje je obiskal srbskega poveljnika v Draču in ga obvestil, da je Grška raztegnila blokado do Drača. — V Drač je dospela tudi švicarska sanitetna ekspedicija, obstoječa iz 5 zdravnikov. 10. galipolskl armadnl zbor v Carigradu la San Štefana. CARIGRAD, 2. (Izv.) Deseti armadni zbor, ki je bil odposlan te dni na gali-polski polotok, se je vrnil semkaj in se deloma izkrcal v mestu samem, deloma pa v San Sttfanu. Veliki vezir Mahmud krila kar celo zaroto, katere voditelj je Sefket paga -e ođpotoval zjutraj v San bil tajnik princa Eddina. Lutfi bej. Zarota j Stefano> da nadzira tamkajšnjo posadko, in si je nadela za glavno nalogo, strmogla- !-e dolgQ čaga konferiral s tamošnjim po- viti sedanjo vlado. Lutfi bej in več drugih zarotnikov je bilo Že aretiranih. SOFIJA, 2. (Izv.) Poučeni krogi zatrjujejo, da bodo velesile prihodnje dni posudile bolgarski vladi v skupni demarši posredovanje za nova mirovna pogajanja. Splošno se pričakuje, da bo sofijska vlada nato formulirala minimalne zahteve zavez-mikov. Tukajšnji politični krogi so jako zadovoljni nad znamenji, ki kažejo na turško popustljivost. BELGRAD, 2. (Izv.) Vesti o predstojećih mirovnih pogajanjih vsled po-pmščanja turške vlade so vzbudile tu sploš-mo zanimanje in zadovoljstvo. Vendar pa zatrjujo informirani krogi, da v najboljšem slučaju ni misliti, da bi se pričela mirovna pogajanja že tekom 14 dni. veljnikom. Zvečer se je vrnil v Carigrad in se udeležil seje ministrskega sveta, nakar se je zglasil pri angleškem poslaniku Lowtherju. italjani izgnali iupana mesta Rhodosa. RIM, z. (Izv.) „Agenzia Štefani" poroča iz Rhodosa, da so tamkajšnje italijanske oblasti odstavile župana mesta Rhodosa in ga z več drugimi župani izgnale, ker se je udeležil protestnega zborovanja proti okupaciji otoka Rhodos po Italijanih in deloval za združitev z Grško. Demarša poslanika Gi rsa v Carigradu. CARIGRAD, 2. (Izv.) Ruski poslanik v Carigradu, Giers, je podal danes na Porti demaršo, v kateri zahteva, naj dovoli vlada vsem civilistom izhod iz Drinopolja. BELGRAD, 2. (Izv ) Vlada potrjuje, ^^ ^ |(| pr|RC pred volB|m M_ vest, da so dobile Čete tretjega poziva diščem daljši dopust, katerega pa ni smatrati za CARIGRAD, 2. (Izv.) Vlada name-definitivni izpust, ampak le za navaden!^ ustanoviti posebno vojno sodišče, ki dopust v svrho obdelovanja polja. ■ sodilo Qne častnike in generale, ki so N ovi vrhovni poveljnik srbsko - črnogorske j zakrivili poraz pri Lozengradu in Lule srmade pred Skadrom. j Burgasu. Pred to sodišče prideta tudi BELGRAD, 2. (Izv.) Šef generalnega j biyg. vrhovni poyeljnik turške vzhodne štaba I. srbske armade, general Bojovič, j armade^ Abduiah paSaf in vrhovni povelj-je odpotoval pred Skader, da prevzamejo tufgke kayalerijej egipčanski princ vikovno poveljstvo združene srbsko-črno* • ^^ paša gorske armade. General Bojovič je znan kot izvrsten strateg in njegovo imenovanje „Hamidije" v bližini Rhodosa. CARIGRAD, 2. (Izv.) Listi poročajo, je najlepša manifestacija srbsko-črnogor- da se nahaja tur^ kri2arka ^Ramidie« ske solidarnosti, ker je Bojovič rodom sedajv vodah okoli otoka r^o«. Črnogorec. Glede odhoda novih srb- \ - skib čet pred Skader, o čemer so te j RflZpUSt goriškega deželnega dni poročali evropski listi, srbska vlada j Zbora ? moče podati nobenih informacij. V infor- j DUNAJ 2. [Izv.) Našo včerajšnjo Infor-nairanih krogih se govori, da je že v naj- macijo o pogajanjih med. slovensko In itall-krajšem času pričakovati tako zelo silnega jansko ljudsko stranko glede bodoče večine PODLISTEK. AKTA Zgodovinski roman iz Neronovih časov. ^ Spisal Aleksander Dnmui. — Prevel F. P. Cim je Akta zapustila Agripino, je spla- . vala proti obrežju, toda ko ee mu je približala, je zagledala plamteče baklje in je čula krik. Ker pa ni vedela, kaj pomenja ta hrup, im ker je čutila še nekoliko moči v sebi, je sklenila Btopiti na Buho šele onkraj Puteolija. J>a je ne bi kdo opazil, je sledila senci, ki je od časa do časa metal na morje Kali-galov most, čegar stebrov se je vsakotoliko opiajemala, da je zopet zbrala svoje moči. i Xo jt bila oddaljena od mosta še tristo ko j rakov, je uzrla Čelado nekega stražarja in je jtla zopet plavati do obrežja, dasi je komaj dihala in sta ji roki jeli pešati. Slednjič je vendarle dosegla zaželjeno obrežje, gladko, temno in samotno, dočim so odmevali iz da-1 Ijave radostni vzkliki in so se bliskale baklje ▼ Bajah. Sicer se ji je zdelo, kakor da se-vse to razblinja prei njenimi očmi, in vse •brežje, ki ga je videla pred par hipi, je iz- 1 ginilo v megli, razprostirajoči se pred njo in razsvetljeni od krvavordečih bliskov; nekaj ji je šumelo v ušesih, ki je naraščalo vedno bslj, kakor da bi jo spremljali morski zmaji po morju; hotela je zakricati, toda usta so se ji napolnila z vodo, in val ji je plusknil čez glavo. Akta je spoznala, da je izgubljena, če ne zbere vseh svojih moči. S krčevito kretnjo je zopet splavala na povrije, kajti voda jo je začela že dušiti in bil je skrajni čas, da si je navdihnila svežega zraka. Približala se je bila že precej obrežju, tcda kmalu bo se ji zopet pojavili znaki utrujenja, zmešane in popolnoma nove misli so ji rojile po možganih, V hipu se ji je zdelo, da gre mimo nje vse, kar ji je bilo najdražje. Hkratu se ji je zazdelo, da ji maha na obrežju starček in da jo kliče k sebi, dočim ji je neka neznana sila krivila ude in jo hotela potegniti v globočino. Na to je v duhu videla slavnostno pojedino v vsem njecem sijaju in petje ji je udarjalo do ušesa ; Neron je sedel % liro v roki, njegovi ljubljenci so ploskali njegovim nesramnim pesmim ; vstopile bo kurtizane in proizvajale svoje nečiste plese. Hotela je bežati, kakor je že enkrat storila, toda nogi sta ji bili povezani z cvetličnimi venci; vendar je spoznala na koncu hodnika, vodećega v slavnostno dvorano, Btarčka, ki ji je še vedno mahal. Ta starček je imel okoli Čela svetel obroč, in obraz se mu je svetil v temi. Poklical jo je k sebi, in spoznala je, da bo rešena, če bi se ji le posrečilo prispeti do njega. Na to so poga-snile vse luči, hrup je potihnil; čutila je, da v goriškem deželnem zboru, potrjuje tudi oflcljozna krščansko-socijalna korespondenca I 9Austrlam. Imenovana korespondenca pri-. znava, da se v resnici vrše pogajanja med obema strankama, da pa kompromis še nI perfekten, ker dela vprašanje, komu naj pripade glavarsko mestot zelo velike težkoče.1 Zmernejši elementi S. L. S. so po zatrdilu1 „Austrieu za pošten kompromis v tem vprašanju. Konferenca radi poljsko-rusinskih spravnih pogajanj. i DUNAJ 2. (Izv) Včeraj je ministr sk predsednik grof Sturkgh radi poljsko-rusinskih spravnih pogajanj sklical konferenco, katere so se udeležili finančni minister Zaleski, minister Dlugosz, gali£ki cesarski namestnik Bobrzinski in načelni«: poljskega parlamentarnega kluba dr. Leo. Dr. Leo je izrazil upanje, da se bodo pogajanja v volilno-reformnem odseku nadaljevala. Največje težkoče napravljajo poljski konservativni krogi, ki se silno upirajo demokratični preureditvi volilnega reda in stoje na staličču petrilkacije. Zaleski in Bobrzinski imata nalogo, da do jutri sestavita kompromisni predlog, o katerem se bo razpravljalo potem na četrtkovi seji vo-lilno-reformnega odseka. Će se tudi takrat pogajanja ponesrečijo, je cesarski namestnik pripravljen demisijonirati. Z demisijo grozi minister Dlugosz, ki je Član poljske ljudske stranke, katera je izjavila, da v vprašanju okrajnih zastopstev popolncma soglaša z rusinskim stališčem. Ker se vrši v četrtek seja gališkega volilno-reformnega odseka, se na četrtkovi seji poslanske zbornice najbrše ne bodo vršile nobene važne razprave, najmanj pa o mednarodnem političnem položaju, ker so Poljaki izjavili, naj se toliko Časa, dokler so oni zadržani, ne razpravlja o tako delikatnih vprašanjih. V opozicijonalnih parlamentarnih krogih se celo pojavljajo glasovi, da so Poljaki nalašč sklicali sejo volilno-reformnega odseka za četrtek, da sporazumno z vlado prepoečijo v parlamentu debato o mednarodnem političnem položaju. Jubilejne slavnosti v Rusiji. DUNAJ 2. (Izv.) Kakor se zatrjuje, pošlje cesar kot svojega zastopnika na jubilejne slavnosti v Petrograd, nadvojvodo Karla Albrechta, sina nadvojvode Karla Štefana, ki je znan pod imenom „slovanski nadvojvoda". Si btka deputacija na Jubilejnih slavnostih v Petrogradu. PETROGRAD 2. (Izv.) Semkaj je dospela srbska deputacija, na čelu ji metropolit Dimitrijev. 1 se pogreza in je glasno zavpila. Nekdo ji je J odgovoril, toda voda ji je zopet pljusknila. čez glavo in jo je pokrila kakor z mrtvaškim prtom ; ničesar ni mogla več razločevati, | komaj se je zavedala življenja. Zdelo se je, kakor da jo kdo odnaša v spanju in da jo i vali doli po kakem bre gu, ob čegar vznožju j je zadela ob kamen. Začutila je topo bole- j čino, kakor jo občuti oneaveščenec; nato ni čutila ničesar več; po žilah se ji je pretakalo nekaj ledenomrzlega, ki ji je segalo do srca, na kar se ni zavedala ničesar več. Ko je zopet odprla oči, se ni še zdanilo. Ležala je na obrežju, zavita v dolg' plašč; poleg nje je klečal neki moški in ji' je podpiral glavo, ki je bila vsa napita vode. i Vp rla je svoj pogled v onega, ki ji je pri- ; hitel na pomoč, in razdelo se ji je, da je to obraz starčka, ki ga je bila videla prej v omotici, ko je angelj smrti razprostiral nad njo svoje peruti. Bil je oni mehki spošdjivi obraz, v katerega je zrla, tako, da se je zdelo, kakor da resničnost nadaljuje njene prejšnje sanje. »O, moj oče!" je zamrmrala, „poklical si me k sebi, in prišla sem, tukaj sem —5 1 rešil si mi življenje. — Povej mi Bvoje ime, i da je lahko blagoslovim, j »Ime mi je Pavel." 1 „In kdo si ?* je nadaljevala deklica. \ „Apcstol Jezusa Kristusa," je odvrnil.' Volna nevarnost na Daljnem Vztoku. DUNAJ 2. (Izv.) Soglasne ve>ti iz Londona, Berlina in Petrograda potrjujejo, da je mongolsko-kitajski konflikt postal tako zelo akuten, da lahko v najkrajšem Času izbruhne vojna. Rusija je dala v smislu pogodbe Mongolski na razpolago 18 modernih topov. 40 brzostrelnih pušk z moštvom in municijo. Mongolsko pleme Kalga je najmodernejše vojaško organizirano in je poslalo svojo armado na kitajsko mejo. Kitajski sečuanski guverner je poslal proti njej dve izvrstno oboroženi diviziji. PETROGRAD 2. (Izv.) »Rječ* poroča iz Irkutska: Kitajci in Mongclci zbirajo v največji naglici svoje čete ob kitajsko-mongolski meji. Obe armadi sta koncentrirani v bližini obmejnega m^sta Ziiikarja, Kitajska vlada je dirigirala proti meji močne artilerijske oddelke. Mednarodni kongres rudarjev. BRUSELJ 2. (Izv.) Mednarodni komite rudarjev je sklenil, da se vrši letošnji mednaredni kongres rudarjev v Karlovih Varih na Češkem. General Diaz — bodoči predsednik mehiksn-ske republike. MEHIKA 2. (Izv.) General Diaz je sprejel kandidaturo za predsedniško mesto republike, Pemnoiitev ruske armade. PARIZ 2. (Izv.) Petrograjski dopisnik »Tempsa« javlja iz zelo zanesljivega vira, da ja ruska vlada že včeraj izdelala načrt glede pomnožitve ruske armade in sicer na ta način, da ustanovi dva nova arraadna zbora. S tem bo število ruskih armadr.ih zborov narasti j na 41. Tržaškim Hrvatom in Srbom v preudarek. Tako nekako bi se moral glasiti napis nad .Pismom iz Trstaa, ki ga je v svoji sobotni številki priobčil „Riečki Novi List" in ga priobčujemo mi v celoti, ker to pismo v resnici prav dobro označuje mišljenje ter dejanje in nehanje precejšnjega dela tržaških Hrvatov in Srbov, tistega dela namreč, ki se sam ne zaveda prav svojega slovanskega pokolenja in ki zasluzi prav take graje za svoje ponašanje napram svojemu lastnemu narodu, kakor za ono napram nam Slovencem. Jugoslovan, ki ljubi svoj lastni narod, pa naj je to že potem hrvatski, srbski ali slovenski, ljubi tudi svoje najbližje biate in se za-i nima zanje, dočim pa od onega, ki ne i čuti niti za svoj narod, gotovo ni priča- ■U_L________I-LtX----j--------L' „Ne razumem tea, je odgovorila Akta z mehkim glasom, „toda nič ne de, zaupam ti kakor očetu. Odvedi me, kamor hcčei ; pripravljena sem ti slediti." Starček je VBtal in je stopal pred njo. XI. Neron je prebil noč brez spanja in v strahu. Bal Be je, da bi Anicet ne našel več njegove matere, kajti menil je, da se bo le malo časa mudila v svojem dvorcu in da je to, kar mu je bila sporočila, samo pretveza, da bi si pridobila časa in da bi odpotovala v Rim. V duhu jo je videl, kako sci bliža glavnemu mestu, kako ji vzklika ljudstvo, kako oborožuje sužnje in hujska vojaštvo, kako vdira skoz duri senata, da b zahtevala zadoščenja za pogubo svoje ladje, za svoje rane in za smrt svojih prijateljev. Pri najmanjšem šumu je btrepetal kak< r otrok, kajti kljub temu, da je tako gr ravnal ž njo, se je svoje matere vendarle nekoliko bal. Vedel je, česa je vsega zmožna ; spoznal je, kaj bi lahko ukrenila proti njemu, če je le pomislil, kaj je vse storila zanj. Bilo je okoli sedmih zjutraj, ko je prispel v palačo v Baoli Anicetov suženj, aa takoj napotil k cesarju, pokleknil predeaj ter mu izročil njegov lastni prstan, ki ga je bil Neron dal morilcu v znamenje, da ^a pooblašča k umoru, in ki ga je sedaj vračal, kar je pomenjalo, da je vse izvršeno. r*n LI. „EDINOST- St «2 V Trsto, 3 marca 1913 Telefon štev. 1974. ktvati, da bi se zanimal za koga drugega, italijanski živelj močan. „Piccolo" je nato Mogoče je tudi, da se najde tupatam kdo, priobčil neko Trsto zgodovine ad usum ki je tako intransingenten, tako šovini- delfini, toda to je zadostovalo, da je stičen v svojem narodnem mišljenju, da marsikateri naš človek dejal: „Ta Rybir vidi vse le edino v svojem lastnem na- mora biti ne samo impertinenten, temveč rodu in povsod le ta s.voj narod, toda taki tudi ignorant, ker se je predrznil kaj ta-ljudje so redki med nami; Če pa so, pa kega trditi o Trstu." In tako mnenje velja ono pismo v „Novem Listu" tudi ostane v marsikom, kajti koliko pa |je ajim in ga jim priporočamo še prav po- naših ljudi, ki so prečitali tozadevni od-sebej v najresnejši in najtehtnejši preu- govor v „Edinosti" ? — darek. j Najžalostneje pa je, da takorekoč niti To „Tržaško pismo" se glasi: ; naši narodni voditelji, naši zastopniki v Trst, 27. februarja, 'parlamentu ne poznajo tržaških razmer, Da Slovani sploh, posebno pa dalma- kaJti kako bi se m°gel dn^ače razlagati tinski Hrvati, oziroma Srbi slabo poznajo om ^^ korak v proračunskem odseku tržaške razmere, najmanje pa potrebe 0 vP™šanju italijanskega vseučilišča v tržaških Slovanov in ves njihov boj na ■ "Stu ? It. Gasperini, Trst; SpedltdP Via Economo St 10. Prevozno podjetje — Sprejema razcarlnjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEOA KOVČEQOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Toma« cementa. nPortlandu v SpIJctu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE ♦ : HHEii9E3iiQ kateremkoli polju že, ni nikako čudo. Ravno zaradi tega vprašanja se pri- tožuje te dni „Edinost" v več člankih, ki jih v izvlečku priobčim na tem mestu, in tako bom delal tudi s članki o drugih Tu v Trstu izhaja dnevnik „Edinost", kateremu je naloga, da odbija napade naših nasprotnikov z raznih strani in se * ... „ ... , .. . , , . . , . r x .. . c,. vprašanjih v želji, da bi vsaj to kaj ko- bavi z vsemi vprašan 11 razvoja nas Slo- . - J r * - m , . A , r» • • ristilo spoznavanju naših razmer v tržas- vanov v Trstu m v ostalem Primorju. . r, , , , , , x , . , VJ kem mestu, za katero se takorekoč bn T« Mllf * gamo najmanj, ko je treba pogledati le v Kdor zasleduje ta list, more natančno spoznati tukajšnje razmere, kolikor . , * , , , . * . , . J . . , , w bližnjo bodočnost, da se vidi, kaj pomem spojene z bojem m življenjem tukajšnjih , , v, V ^ L J, J m - i _x * ? i ta točka za nas Jugoslovane." Slovanov. Toda na žalost vse to kakor j • -i Xi ^ , u, .. • * ! Tako tržaški dopisnik reškega „No- da ne obstoji za naso inteligenco m to . u ,f. * * -.. mi. , xi a- veSa lista". Mislimo, da nam pac m treba ne samo izven Trsta, temveč tudi za ono .? , , .. .. ' . . . ¥ .... Vn i. tt i ničesar dostavljati tem izvajanjem trzaš-' naso inteligenco v Trstu samem. Vzrok f____ TT__,, __________... .. ! je pa temu to, da tu nimamo hrvatskega lista, da se izventržaški listi premalo ba- vijo s „tržaškim vprašanjem", .Edinosti" pa mnogi ne Čitajo, ker „ne razumejo" slovenski, mnogi pa tudi zato ne, ker niti^ ne vedo, da „Edinost" obstoja, kakor tudi j ne vedo večkrat za dogodke, ki so večje ' važnosti za nas tržaške Slovane. Evo dveh žalostnih zgledov: Neki mlad doktor prava, odvetniški koncipijent, mi je priznal te dni, da ne razume slovenski, dasiravno je že pol leta tukaj, in celo da se mu zdi ta jezik zelo težak in da nahaja velikansko razliko med njim in hrvatskim. Drugi naš človek, mlad kapitan iz UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez " vsake bolečine « Dr J. Čermdk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST • kega Hrvata, ki gotovo pozna svoje ro- ulloa delta Caserma ftt. 13, II. radst. jake bo^je, nego mi; želimo le, da bi imel ———— njegov pošteni trud tudi svoj zaželjeni SEHHEaBElHBHHHHHBBH uspeh! g Ljudska uradna ff Domače vesti. Odborova seja političnega društva : »Edinost* se vrši daces, v ponedeljek, dne 3. marca t 1. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čiialnict". 0 kriku „Piccola" radi porete pišejo v „Obzoru": V prvi hip ni „Piccolo" črhnil radi te slovanske „invazije", ker se je moral poprej prepričati, da-li se pod slovan . \ K BOGOMIL PIMOjf Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 ii (lasjrBii c«rrrs st. Aitoia lorsia) |j| Bogat izbor §| ur, verižic, obratnih gg verižic, uhanov, pr- g stanov, zapestnic Itd. rv Konkurenčne cene. Dubrovnika, mi je pripovedoval kot nekaj Z.. , , , . ____,______________________i___ t - t>ele potem je vzplamtel. Pisal je: PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdela-Školj 5t 317 pecivc postrežbo na dom. Sprejema v vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga zajamčena. skimi imeni izžrebanih porotnikov ne skri morda kaki purissimi Italijani. popolnoma naravnega, da je bil na Legi- p?tem je vzPkmte1' f1,531 >.e: -Mi" nem plesu. Na moje vprašanje, zakaj ni s'lmo' da triallzef s_e nl z*oel- unltl se v prišel na Ciril in Metodov ples, ki je bil Trstu ne uPravlJa se ^ Zaf .euba P° isti večer, me je začuden vpraša!: .programu, da se iz jadranskih Itali,anov .A kje je bil ta ples? Kaj se tudi v "^prav.jo vazali vladajočega slovanskega m , . . r,. . . j i n tj- • naroda. Krici, da ie veselie, v svou iezi, Trstu prireja Ciril in Metodov ples? Kaj , u , ; ' ... .J J , , , v t , je tudi tam kaj naših ljudi ? itd.« V? m°Jr11 Plememtl Itall^m. Pred,ima dvakrat na dan svež kruh na raz- Prepričal sem se, da se ta človek; slo™ske sodnike-krcmarje m zidarje. j polago. - Sprejema tudi naročila za - i- m i i i ** •!•• i- n ■ 1 Mi ne daiemo vec mnogo važnosti ' počuti v Trstu kakor v Marsilii ali Genovi. ^ . ' & t r u- um- i. i*-/* - i • temu vprasaniu. Ua se pa tudi to mora srna- Ko bi bili to osamljeni slucaii, bi lih . . , i , ^ ., _ , , j m i. - trati kakor naso narodno pridobitev, na tem ne omenjal, toda tak pojem o Trstu ima ... T ... . - , - . „ , ~ , ? ti j i * v-. , so krivi Italiiani sami, ki so iz tega (kakor na žalost velik del posebno naših kapita- ». ______J ' . x & ... i. j- j, • • i j iz vseuciliscnega vprašani a) napravili poli- nov, niso pa tudi redki oni z akademicno ■ .. .. * , . ' . ^ . u u i • u -- i • tikum. Hoteli so, da bi nam v imenu svo- izobrazbo, ki se branilo glasno izpregovo- . ... ' . . ... . ... . . .. u ° v. • {lega nasilia sodih v svoiem ltaliianskem riti v svojem jeziku samega spoštovanja ' .. . .. ' ,, . , .,J... , r. r. v J jeziku, mi pa smo jim na podlagi zakona napram italijanskemu značaju tržaškega ■! ..... , — i . - , „ , i j.-- oi »izbili iz rok orožje, s katerim so se skozi mesta z eno tretjino — Slovanov. i . . , ... J' 1 c- , » \ stoletja borili proti nam. Sodnija ni in ne Toda ne bi bilo največje zlo, ko bi]jsme biti torišče narodnih borb, ljudje ne imeli nikakega pojma o e moremo kakor zaveden na*w . c - . . . .... D . .. Slovanih v Trstu - vpčip 7ln i« namrpo tn »■ • j j •• . -r- ; dan svež kruh m sladcice. Prepecenci in irstu, %ečje zlo je namree U>,lvol ^ da bl na sodmjah v Trstu konfektura _ ^ fa raznJstn0 vtno sodili v tujem jeziku m to v tonu fevdat- i- v steklenicah. -- ne gospode nad svojim kmetom. Naj le ——^____ signori dvigajo prah radi tega! Saj so i ANTON SKERL " TRST itak slepi, pa ne vidijo, kaj delajo! j . .. » . , Ustanovitev „ŠsntJ^obskegt Sokola«. zaP"sežfcn »^edenec. Pretekli četrtek, dne 27. svečana, se je j Tr| Carlo BoJdoii štev. 10—11, T«t 1734 vršil v prostorih ^Čitalnica* sestanek v! Zaatspnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles , ^ - , . .j, . o t_ 1 »t i iti Genera'ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford', svrho ustanovitve tukajšnjega Sokola. Na | Zalega avtomobilov, motokolea itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; Nova peEarna in slattCICarna v Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerctale 328 (Pendlce dl Scorcola) ^ . Priporoča cenj. občinstvu svojo novo na« i.uaie ne imeli nikakega pq)ma o)^ ne moremo ^e,, I1!Jd"|P Cervinjana v Oradel la nuij v oktobru la aprila vuk dan, v drugih mescih t J. od novembra do vkljutao marca la ob četrtkih. ---- > Prodajalnica ur In dragocenosti G. ISuclier (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Cono ft. 36. Bogati izbor zlatanine, srebrni n«, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in msnja staro zlato ia tudi srebro z novimi pradmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vaakovrstne srebruine, zlatanine, kakor tudi žepne mre. - DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. A V ^ Slovenci in Slovan Kadar kup ujet« pri tvrdko^ katere oglašajo v „Cdinsst-v sklicujte s« vedno na oglas v naiem listu, ker fako bo it znsle dotlCne tvrdke, da pri naSajo oglasi, kJ Jih uvrščajo * EdincstJ. dob'Cek, in radi kedo uvri^alesvoje oglase tuf} v fcodote v našem listu. Za U t>od«te bolje postreženl, zraven tega pa pomagate s tem ms-: : ter!jalne listu „Edinost" :