39 METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V LETU 2019 Meteorological observation in 2019 Mateja Nadbath emeljna naloga državne meteorološke službe je vzpostavitev in vzdrževanje mreže meteoroloških postaj. Na njih se meteorološka opazovanja 1 opravljajo po enotnih predpisih 2 . Meteorološki podatki so podlaga za proučevanje vremena in podnebja ter druge raziskave, pomembne za dejavnosti družbe: kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, turizem, medicino… Po Zakonu o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi 3 , ki je v veljavi od oktobra 2017, so meteorološke postaje opredeljene kot »gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v upravljanju pristojnega organa«, to je Agencije RS za okolje (ARSO). Meteorološke postaje delimo na različne vrste, ki imajo svoj nabor in pogostost ter način opazovanj meteoroloških spremenljivk. Tako postaje delimo na klasične 4 in samodejne postaje. Do leta 1989 so bile v mreži meteoroloških postaj le klasične, tega leta je bila postavljena prva samodejna postaja na opazovalnem mestu Maribor Tabor. V meteorološki mreži imamo naslednje vrste postaj: • postaje 1. reda (imenovane tudi glavne meteorološke postaje, takšne so tudi letalske meteoro- loške postaje), • podnebne postaje, • padavinske postaje, • samodejne meteorološke postaje, • meteorološke postaje za daljinske meritve. Na začetku leta 2019 potekajo meteorološka opazovanja v državni mreži postaj na 319 opazovalnih mestih po Sloveniji. Leta 2018 smo nove meteorološke postaje postavili v osmih krajih, ti so: Žerjav, Čolnica, Zgornji Kamenščak, Podzemelj, Vrbnje, Vodice (Ajdovščina), Zadobrova, Sv. Mohor (Brestanica) in Bevkov vrh ter dodatno v Ljubljani, pri Javnem podjetju Energetika. V zadnjem letu so se meteorološka opazovanja končala na postajah v Podkraju, Zdenski vasi, Morskem, na Vernerici in Pokojišču. Opazovalci so prenehali z delom tudi na postajah v Metliki, Sevnem, Planini pod Golico in Šalovcih, vendar meteorološka opazovanja v omenjenih krajih nadaljujemo s samodejnimi meteorološkimi postajami ali elektronskim zapisovalnikom. Leta 2019 je vseh samodejnih postaj z meritvami meteoroloških spremenljivk 184 (slika 1), od tega je prav meteoroloških 130, ostale so ekološke ali hidrološke. Na dveh samodejnih postajah sta tudi radarja 1 Izraz meteorološko opazovanje pomeni tako merjenje meteorološke spremenljivke z instrumenti kot njeno opazovanje, kar opazovalec zazna z vidom in sluhom (megla, grmenje, bliskanje...). 2 Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation. (2008). WMO-No. 8, Seventh edition, Updated in 2010. Pridobljeno 23. 9. 2015 s https://3920fa727af316d4a002d14303005d900630223b. googledrive.com/host/0BwdvoC9AeWjUZW1iQ2JYNDNDdUE/wmo_8-2012_en.pdf Navodila za opazovanja in merjenja na glavnih meteoroloških postajah. (1974). Beograd: Zvezni hidrometeorološki zavod. Navodilo za delo na klimatoloških postajah. (2012). Ljubljana: ARSO. Navodilo za delo na padavinski postaji. (2011). Ljubljana: Agencija RS za okolje. 3 Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, ZDMHS. Ljubljana: Uradni list RS, št. 60/17 4 Klasična meteorološka postaja je postaja z opazovalci, imenovana tudi ročna postaja. T Agencija Republike Slovenije za okolje 40 za daljinsko merjenje atmosfere, to je na Lisci in Pasji ravni (slika 2). Na devetih je postavljena še samodejna postaja z meritvami agrometeroloških spremenljivk. Pet od samodejnih je lavinskih postaj. Slika 1. Število postaj z meritvami meteoroloških spremenljivk po vrstah in letih Figure 1. Number of stations with measurements of meteorological parameters by types and years Klasičnih postaj je 172, od tega je največ padavinskih postaj, 150, 16 je podnebnih in šest je postaj 1. reda (sliki 1 in 2), od slednjih so štiri na letališčih. Poleg tega je v meteorološki mreži postaj še 10 postaj s totalizatorjem in dve samostojni postaji s heliografom (slika 2 in preglednica 1). Na 15 klasičnih postajah opazovalci opravljajo tudi fenološka opazovanja. Slika 1 kaže, da še nikoli do sedaj nismo imeli v mreži toliko postaj kot letos, kar pa z zornega kota števila opazovalnih mest ni res. Na število opazovalnih mest opozarja črna črtica na omenjeni sliki, takšnih mest je 319. V 49 primerih namreč meteorološka opazovanja potekajo hkrati na klasični in samodejni postaji na istem opazovalnem mestu. V nekaj primerih so celo klasična in samodejna meteorološka ter ekološka postaja na istem opazovalnem mestu. V letih pred uvedbo samodejnih postaj je število postaj pomenilo tudi število opazovalnih mest. Slika kaže tudi na stalen upad klasičnih in na porast samodejnih postaj ter s tem posredno na spremembo v načinu opazovanja vremena. Najbolj očitna razlika med klasično in samodejno postajo je pri opazovanju vremenskih pojavov, snežne odeje in vetra. S porastom števila samodejnih postaj se je zmanjšalo število meteoroloških opazovalcev. Od leta 2017 so profesionalni opazovalci le še na Kredarici, v Ljubljani in na letališčih Jožeta Pučnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor, Cerklje in Portorož. Na ostalih postajah, podnebnih in padavinskih, opazovanja opravljajo prostovoljni meteorološki opazovalci. Slednji so tudi na postajah, ki so bile do leta 2017 prvega reda, to so: Murska Sobota, Celje Medlog, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Novo mesto, Bilje in Rateče; tu opazovalci opravljajo opazovanja le zjutraj, ostala opazovanja so s samodejne postaje. Kljub imenu samodejna, tudi tovrstna postaja za dobro in neprekinjeno delovanje potrebuje stalnega in vestnega vzdrževalca, ki ima poleg znanja o meteorološkem opazovanju, še znanje elektrotehnike, računalništva in informatike. Z večjim številom samodejnih postaj se je zvečala potreba po vzdrževalcih. Na meteorološki postaji 1. reda (slika 2) imenovani tudi glavna ali sinoptična postaja, in postajah na letališčih profesionalni meteorološki opazovalec opazuje najširši nabor meteoroloških spremenljivk. S klasičnimi instrumenti meri: terminsko temperaturo zraka, najvišjo in najnižjo temperaturo zraka, vlažnost zraka, višino padavin, višino snežne odeje in novega snega, vodnatost snežne odeje, temperaturo zemlje na različnih globinah in opazuje sedanje vreme, preteklo vreme, količino in vrsto oblakov, višino baze oblakov, vidnost, vrsto, čas trajanja in jakost padavin, karakteristiko tendence zračnega tlaka, stanje tal, atmosferske pojave v razširjenem programu in izredne pojave. Večino spremenljivk meri vsako uro, ko je na postaji, padavine ob 7., 13. in 19. uri, pojave pa opazuje 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2018 2019 število leto 1.reda podnebna padavinska samodejna Agencija Republike Slovenije za okolje 41 neprekinjeno. S samodejnimi instrumenti pa na postaji 1. reda potekajo meritve: zračnega tlaka, meteorološke vidnosti, temperature zraka 2 m in 5 cm nad tlemi, vlažnosti zraka, količine in vrste padavin, časa trajanja in jakosti padavin, višine snežne odeje, smeri in hitrosti vetra, gostote toka globalnega in difuznega sončnega sevanja, trajanja sončnega obsevanja, višine baze oblakov, količine oblačnosti, vremenskih pojavov (sedanje vreme), ponekod tudi ultravijoličnega sončnega sevanja. Podatki s postaje 1. reda so uporabniku na voljo sproti, to velja tako za podatke s klasičnega kot samodejnega opazovanja. Na podnebni postaji honorarni meteorološki opazovalec opravlja nekatera opazovanja trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri po krajevnem času. Višino padavin, snežne odeje in novega (novozapadlega) snega izmeri enkrat dnevno – ob 7. uri po srednjeevropskem času. Vremenske pojave opazuje in beleži neprekinjeno. Nekateri opazovalci pošiljajo tudi sinoptične depeše v mednarodno izmenjavo. Na večini podnebnih postaj opazovalec meri: temperaturo zraka 2 m nad tlemi, vlažnost zraka, dnevno višino padavin, vrsto, čas trajanja in jakost padavin, višino snežne odeje in novega snega, smer, jakost in hitrost vetra ter trajanje sončnega obsevanja. Opazovalec opazuje: količino oblačnosti, meteorološko vidnost, stanje tal, vrsto, čas trajanja in jakost padavin, atmosferske pojave v osnovnem programu in izredne pojave. Na nekaterih podnebnih postajah merimo tudi temperaturo tal na različnih globinah in najnižjo temperaturo zraka 5 cm nad tlemi ter opazujemo fenološke faze gojenih in negojenih rastlinskih vrst. Podatki s podnebne postaje so uporabniku na voljo po preteku meseca, saj je potrebno podnebne dnevnike, kjer so zabeležena opazovanja, še digitalizirati. Na izbranih opazovalnih mestih podnebnih postaj so postavljene tudi samodejne postaje, ki običajno merijo: temperaturo in vlažnost zraka, višino in trajanje padavin; nekatere postaje pa še: višino snežne odeje, sedanje vreme, smer in hitrost vetra, gostoto toka globalnega in difuznega sončnega sevanja, UV sončno sevanje in trajanje sončnega sevanja. Priučen honorarni opazovalec opravlja opazovanja tudi na padavinski postaji. Ob 7. uri po srednjeevropskem času (ob 8. uri v poletnem času), izmeri dnevno višino padavin, višino snežne odeje in višino novega snega. Čez dan opazuje in beleži pomembnejše atmosferske pojave. Na nekaterih postajah opazuje tudi fenološke faze gojenih in negojenih rastlinskih vrst. Tudi na nekaterih opazovalnih mestih padavinskih postaj so postavljene samodejne postaje z izbranim naborom meteoroloških spremenljivk. Opazovalec na padavinski postaji opazovanja vpisuje v poročilo, ki ga na ARSO digitaliziramo za uporabniško bazo podatkov. Elektronski zapisovalniki samodejno beležijo vrednosti meteoroloških spremenljivk v določenem časovnem intervalu, na pet minut, na pol ali polno uro. Z njimi merimo lahko temperaturo in vlažnost zraka, višino padavin ter hitrost in smer vetra. Elektronski zapisovalniki imajo vgrajen zbiralnik podatkov, kjer se podatki shranjujejo. Odčitamo jih običajno enkrat mesečno. Pluviograf imenovan tudi ombrograf je mehanski instrument, ki zapisuje množino, čas trajanja in jakost padavin; višino padavin izrisuje na priložen papirnat trak. Pri nas uporabljamo Hellmannov pluviograf. Z izrisanega pluviograma odčitamo petminutno višino padavin. Pluviograme je potrebno digitalizirati, zato so podatki uporabniku na voljo po zaključku meseca. Totalizator je dežemer z velikim rezervoarjem v obliki soda in vetrobranom. Uporabljamo ga za zbiranje padavin na nenaseljenih in goratih območjih. Meritve padavin s totalizatorjev opravljamo konec septembra ali v začetku oktobra. Izmerjena je le letna višina padavin. Heliograf je instrument za merjenje trajanja sončnega obsevanja. Uporabljamo dva tipa Campbell- Stokesovega heliografa. Steklena krogla zbira sončne žarke in v gorišču žgejo sled na priloženem traku. Iz sledi na traku določamo trajanje sončnega obsevanja v desetinkah ure. Za uporabniško bazo je potrebno heliograme še digitalizirati, podatki so na voljo po preteku meseca. Agencija Republike Slovenije za okolje 42 Slika 2. Vrste postaj v državni meteorološki mreži januarja 2019 Figure 2. Type of stations with meteorological measurements in January 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 43 Preglednica 1. Seznam postaj v državni meteorološki mreži januarja 2019 Table 1. A list of Slovenian meteorological stations in January 2019 Ime postaje Station Vrsta postaje Station type Ime postaje Station Vrsta postaje Station type Ambrož pod Krvavcem pad. Gorenje Blato pad. Ambrus EZ Gornji Grad pad., SM Babno Polje klima, SM Gradišče pad. Bele Vode pad. Grčarice pad. Belšinja vas pad. Grm (Ivančna Gorica) pad. Bevkov vrh SE Grosuplje klima, pluvio Bilje pad., SM, pluvio, helio Hočko Pohorje SM Bizeljsko klima Hotedršica pad. Bled pad. Hrastnik SE Blegoš SM Hrastovica pad. Bogatinsko Sedlo totalizator Hrib-Loški Potok pad. Boh.Češnjica klima, SM, pluvio, helio Hrušica (Podkraj) pad. Bohinjska Bistrica pad. Idrija SM Borl SH Iskrba SM Boršt SM Iška vas EZ Bovec letališče SM Javorniški Rovt pad., pluvio Breg pad. Jelendol (Tržič) SM Breginj SM Jeronim pad., SM Brežice NEK SE Jeruzalem SM Brinje SM Jesenice na Dolenjskem SH Brod v Podbočju pad. Juršče SM Bukovo pad. Kadrenci pad., SM, pluvio Bukovski Vrh SM Kal Koritnica I EZ Cankova pad. Kal pri Krmelju pad. Celje center SE Kal (Pivkia) pad. Celje Levec SH Kališe pad. Celje Medlog pad., SM, pluvio, helio Kamniška Bistrica pad., pluvio, SM Cerklje NEK SE Kamniška Bistrica SM Cerknica pad. Kančevci pad. Cerknica Cerkno EZ Kanin SM Cerkniško jezero SM Kanin Škripi totalizator Cerkno pad. Knape pad. Cerovec pad. Kneške Ravne pad., SM , pluvio Cirkulane pad. Kobarid pad. Čemšenik pad., EZ Kobilje pad. Čolnica pad. Kočevje klima, SM, pluvio, EZ Črešnjevec pad. Kočevske Poljane SM Črna vas pad. Koper SE Črni Vrh (Idrija) pad., EZ Koper Kapitanija SM Črni Vrh (Polhov gradec) pad. Koper Luka SH Davča pad., SM Korensko sedlo SM Dekani pad. Korošče SM Dobliče klima, SM, pluvio Koseze (Il. Bistrica) SM Dobrnič pad. Koštabona EZ Dolenje (Ajdovščina) SH Kozina pad. Dolenji Lazi SM Kranj SM Domžale pad. Kranjska Gora pad. Drava Črneče EZ Kredarica 1.reda, helio, SM Dravinja Loče EZ Krma totalizator Dravograd pad. Krn SM Dražgoše pad. Krško NEK SE Dupeljska Planina totalizator Krško papirnica SE Dvor pad. Krvavec klima, SM Dvor pri Polhovem Gradcu SH Kubed SM Fužina pad. Kum SM Gačnik SM Laško pad., EZ Golak totalizator Lavrovec helio Golice pad. Lendava SM Agencija Republike Slovenije za okolje 44 Ime postaje Station Vrsta postaje Station type Ime postaje Station Vrsta postaje Station type Gomance totalizator Lendavske Gorice klima Gomilsko pad. Lesce SM Gorenjci pad. Leskovica pad. Letališče Cerklje 1.reda, SM Podčetrtek pad. Letališče E.R.Maribor 1.reda, SM, pluvio, helio Podčetrtek, Atomske toplice SM Letališče J.P.Ljubljana 1.reda, SM Podgorje (Apače) pad. Letališče Portorož 1.reda, SM, pluvio, helio Podljubelj pad. Limovce SM Podnanos SM Lisca SM, helio Podpeca pad. Litija SM Podraga pad. Ljubljana Bežigrad 1.reda, SM, SE, pluvio, helio Podroteja SH Ljubljana Dobrunje pad. Podsreda pad. Ljubljana Hrastje SH Podzemelj pad. Ljubljana JP ENERGETIKA SE Polički Vrh klima, pluvio Ljubljana Kleče SM Poljane nad Škofjo Loko pad. Ljubljana Šentvid pad. Postojna klima, 2 SM, pluvio, helio Ljubljanica Moste I EZ Predel SM Logarska Dolina SM Predgrad pad. Logatec pad., SM Prigorica pad. Lokve pad., pluvio Ptuj pad., EZ Luče pad., SM Ptuj Terme 2 SM Lučine pad. Ptujska Gora pad. Mačkovci pad., SM Puste Ložice (Dobrova) pad. Malkovec klima, SM Radegunda pad., SM Maribor center SE Radenci SM Maribor Tabor klima, SM Radoljna Ruta EZ Maribor Vrbanski plato SM Rakitovec pad. Marinča vas SM Rateče pad., SM, helio, pluvio Martinj Vrh pad., pluvio Ratitovec SM Martinje pad., pluvio Ravne na Koroškem SM Medija Zagorje EZ Razdrto pad. Medlog Savinja SH Ribnica na Pohorju pad. Mestinjščica Sodna vas II EZ Rogaška Slatina SM Metlika SM Rogatnica Podlehnik I EZ Metni Vrh pad., helio Rogla SM Mežica SM Roja Log pod Mangartom EZ Miklavž na Gorjancih SM Rovte pad. Mislinja pad. Rudno Polje SM Moravče pad. Rut pad. Movraž pad. Samotorica pad. Mura Petanjci EZ Sava Bohinjka Sv. Janez EZ Murska Sobota pad., SM, pluvio, helio Sava Dolinka Blejski Most EZ Muta Bistrica SH Sava Radovljica EZ Nanos SM Sava Šentjakob EZ Nanos, Abram EZ Seča pad. Nazarje SH Sela na Krasu pad. Nova Gorica SE Selo pri Vodicah pad. Nova vas klima, SM Semič pad., EZ, helio Novi Lazi pad. Sevnica pad. Novo mesto pad., SM, pluvio, helio Sevno SM Opatje selo pad. Sinji Vrh pad. Osilnica SM Sl. Konjice SM Otlica SE Slap EZ Otlica pad., EZ, SE Slavnik SM Otok (Cerknica) SM, EZ Smednik (Krško) pad. Pasja Ravan SM Soča pad. Pavličevo sedlo SM Sodražica pad. Piran Boja SE Solčava pad., pluvio Planina (Postojna) pad. Sotinski Breg SM Planina pod Golico SM Sp. Dolič pad., pluvio Agencija Republike Slovenije za okolje 45 Ime postaje Station Vrsta postaje Station type Ime postaje Station Vrsta postaje Station type Planina v Podbočju pad., SM Srednja Bistrica pad. Planina Zaslap totalizator Sromlje pad., helio Plave pad. Strojna pad. Podbrdo pad. Strunjan pad. Suha SH Veliki Vrh TEŠ SE Sv. Mohor SE Velo Polje totalizator Sv. Primož nad Muto pad. Veržej pad. Sv. Trije Kralji SM Vinji Vrh pad. Sveti Florijan helio Vodice (Ajdjovščina) SM Sviščaki SM Vogel klima, SM, pluvio Šalovci EZ Voglajna Črnolica EZ Ščavnica Pristava EZ Vojnik pad. Šebreljski Vrh (Šebrelje) pad., SM, helio Vojsko (Idrija) klima, pluvio Šempas pad. Volče (Tolmin) SM Šentilj v Sl. Goricah pad. Volčji Potok EZ Šentjošt nad Horjulom pad. Vrbnje pad. Šentjur pad. Vrhnika pad., SM Škocjan pad., SM Vršič SM Škofja Loka pad. Zadlog SM Šmarata pad., pluvio, helio, EZ Zadobrova SE Šmarje pri Jelšah SM Zagorci pad. Šmartno pri Sl.Gradcu pad., SM , pluvio, helio Zagorje ob Savi SE Šoštanj TEŠ SE Zalošče pad. Tamar totalizator Zavodnje SM , SE Tatre SM Zbelovska Gora pad. Tomaj SM Zelenica SM Topol pri Medvodah klima, SM Zg. Jezersko pad., pluvio, SM Topolšica TEŠ SE Zg. Jezersko SM Trava pad. Zg. Kamenščak pad. Trbovlje SE Zg. Kapla SM Trebnje SM Zg. Kozji Vrh pad., EZ Trenta pad. Zg. Loke pad. Tržič pad. Zg. Radovna pad., SM Turški Vrh EZ Zg. Sorica pad., SM Učja Žaga EZ Žagarjeva Glava totalizator Uršlja gora SM Železniki pad. Vedrijan pad., SM , helio Želimlje pad., EZ Velenje SM Žerjav pad. Velenje TEŠ SE Žetale pad. Velika Krka Hodoš I EZ Žiri pad., SM Velike Lašče SM Žusem (Dobrina) pad. Veliki Trn pad. Legenda / Legend: pad padavinska postaja / precipitation station klima podnebna postaja / climat station 1. reda postaja 1. reda / synoptic station pluvio pluviograf / pluviograph helio heliograf / heliograph totalizator SM samodejna meteorološka postaja / automatic meteorological station SE samodejna ekološka postaja / automatic ecological station SH samodejna hidrološka postaja / automatic hydrological station EZ elektronski zapisovalnik / data logger V preglednici so nekatera imena postaj podvojena, ker sta dve postaji v istem kraju, vsaka na svojem opazovalnem mestu. Postaja ima ime po kraju, zaselku, hribu, reki …, kjer je postavljena. Največ je postaj z meritvami višine padavin; merimo jih na 274 opazovalnih mestih po Sloveniji (slika 3). Padavine merimo na vseh klasičnih postajah, to je padavinskih, podnebnih in postajah 1. reda ter na Agencija Republike Slovenije za okolje 46 10 postajah s totalizatorjem, in na izbranih samodejnih. Na 29 klasičnih postajah padavine merimo tudi s pluviografom. Na 49 postajah višino padavin merimo ročno in samodejno. Razlog za gosto mrežo postaj z meritvami padavin je v veliki krajevni in časovni spremenljivosti padavin ter njihovem velikem pomenu za naravo in družbo. Na klasičnih postajah opazovalec meri dnevno višino padavin. Petminutno višino padavin merimo s pluviografi in samodejnimi postajami; meritve potekajo neprestano. Samo letno višino padavin dobimo s totalizatorji. Slika 3. Postaje z meritvami višine padavin januarja 2019 Figure 3. Stations with measurements of precipitation in January 2019 Snežno odejo merimo na 218 lokacijah; tako kot padavine, tudi snežno odejo merimo na vseh klasičnih in na izbranih samodejnih postajah. Na 22 postajah merimo višino snežne odeje na klasičen in samodejen način hkrati. Način opazovanja snežne odeje na samodejni postaji je drugačen kot na klasični. Na klasični postaji opazovalec meri novozapadlo snežno odejo, skupno snežno odejo in trajanje snežne odeje. Zabeležena višina snežne odeje je srednja vrednost na različnih mestih izmerjene višine snežne odeje. Višino snežne odeje opazovalec meri zjutraj ob 7. uri, dokler sneg pokriva vsaj polovico tal na merilnem mestu in okolici, kar pomeni, da toliko časa traja snežna odeja. Na samodejni postaji merimo le skupno snežno odejo na enem samem mestu. Krajev z meritvami temperature zraka je 160 (slika 4); na 24 postajah temperaturo merimo tako ročno kot samodejno hkrati. Na 27 klasičnih postajah temperaturo zraka beležijo tudi termografi. Temperatura zraka je enako pomembna spremenljivka kot višina padavin, vendar se manj spreminja po prostoru kot padavine, zato je mreža teh meritev manj gosta. Na postajah 1. reda in letalskih postajah opazovalec meri temperaturo zraka vsako uro v času prisotnosti na postaji, na podnebni postaji pa jo izmeri ob 7., 14. in 21. uri. Samodejne postaje merijo neprestano, enako tudi termografi. Termograf je mehanski instrument, ki vrednost temperature zraka izriše na priložen trak. Agencija Republike Slovenije za okolje 47 Slika 4. Postaje z meritvami temperature zraka januarja 2019 Figure 4. Stations with measurements of air temperature in January 2019 Slika 5. Postaje z meritvami hitrosti in smeri vetra januarja 2019 Figure 5. Stations with measurements of wind speed and direction in January 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 48 Hitrost in smer vetra merimo na 79 lokacijah, na 14 postajah veter opazuje opazovalec, ob hkratnem neprestanem vzorčenju samodejne postaje (slika 5). Opazovalec veter opazuje ob treh urah dnevno (7., 14. in 21. uri), ob tem določa jakost vetra po Beaufortovi lestvici in smer vetra s pomočjo vetrokaza. Hitrost vetra meri z ročnim (prenosnim) anemometrom. Na samodejni postaji so nameščeni elektronski ali ultrazvočni anemometri, ki merijo hitrost in smer vetra neprestano, uporabniku so sproti na voljo polurne povprečne vrednosti in največji sunki (to je najvišji trisekundni povpreček). Slika 6. Postaje z meritvami sončnega sevanja januarja 2019 Figure 6. Stations with measurements of sunshine duration in January 2019 Sončno sevanje merimo na 57 merilnih mestih (slika 6). Trajanje sončnega sevanja merimo na 36 opazovalnih mestih, na 23 mestih s heliografi, na 25 postajah ga merimo s samodejnimi instrumenti, na 13 postajah sta obe vrsti instrumentov. Samo s samodejnimi instrumenti merimo globalno, difuzno in UV-B sevanje. Globalno sevanje merimo na 32, difuzno na 30 in UV-B na šestih merilnih mestih. SUMMARY In 2019 Slovenian meteorological station network consist of 172 manned and 184 automatic stations. Manned stations differ by types, precipitation stations prevail, there are 150 of them, 16 of stations are climate, two are synoptic and four of them serve the needs of the airports. Precipitation is measured on 274, snow cover on 218, air temperature on 160, wind speed and direction on 79 and sunshine duration on 57 observing sites.