AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 2 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 3, 1940 LETO XLIII. — VOL, XLIII. r PROGRAM 76. ZASEDANJA KONGRESA Danes se zbere k zborovanju 76. kongres Zed. držav. V sledečem so glavne točke, ki jih mora kongres rešiti v tem zasedanju: Ali naj se dvigne kvota narodnega dolga nacl $45,000,-000,000. Kaj naj se stori glede novih davkov, kot priporočano po poljedeljskem tajniku Wallace. Ali naj se podaljšajo trgovske pogodbe, ki jih je napravila administracija in ki se stečejo v juniju. Ali naj se zniža vladne izdatke za upravo. Ali naj se zopet načne predlog za $1,615,000,000, kar bi lahko vlada posojevala ali trosila po svoji uvidevnosti; zadnjič je to senat zavrgel. Ali naj se zopet načne predlog za $800,-000,000 za vladni gradbeni program, kar je poslanska zbornica zadnjič zavrgla. Ali naj se dovoli predsedniku $2,300,-000,000 za obrambo dežele. Kaj naj se stori- glede relifa in WPA. Roosevelt bo priporočal okrog $1,000,000,000 za to. Ali naj se spremeni postavo glede narodnega delavskega odbora in glede delovnih ur. Ali naj vladni odsek nadaljuje s svojim preiskovanjem glede aktivnosti protiameriških elementov. Ali naj se sprejme ali zavrže predlog za postavo proti linčanju. To je v glavnem dnevni red tega kongresa, če bodo pridni, bodo s tem gotovi tje do konca maja ali sredi junija. «1 Uruguayska vlada je zasegla nemški parnik Montevideo, 1. jan. — Uru-guayska vlada je internirala nemški tovorni parnik Tacoma in zaprla njeno posadko do konca te vojne. Parnik je postal del nemške bojne mornarice s tem, da je pomagal odpeljati nekaj nemške posadke z bojne ladje Graf Spee, pred-no jo je nemška posadka raz- AI Smith napadel tretji termin New York.—Ob svoji 66 letnici rojstva je Alfred E. Smith izjavil, da ima Rooseveltova administracija mnogo komunističnih idej in tedenc. Obenem je strogo obsodil tretji termin predsednika in rekel, da bi bil podpredsednik Garner zmožen predsednik. Dalje je Smith rekel, da v kampanji ne bo zavzel nobenega pozitivnega stališča, dokler ne bo slišal platforme. "Toda če bo demokratska RUSIJA, NEMČIJA BOSTA MORDA STRNILI ARMADE Copenhagen, 2. jan. — Tukajšnji dnevnik "Politiken" prinaša danes obširen komentar, ki je spravil vso Evropo na noge namreč, da bosta Rusija in Nemčija strnili svoji armadi skupaj in skupno udarili po Evropi. Stalin je baje že vprašal Hitlerja, naj mu pošlje večje število mehanikov, inženirjev in drugih specialistov, ki bodo reorganizirali ruski transportacijski sistem, če da Nemčija svojo tehnično zmožnost Rusiji in ta da svojo maso vojaštva in raznega materiala, bi bila to strašna sila. Ničesar sicer še ni gotovega, toda nekaj se kuha. Angleški poslanik za Rusijo se odpravlja domov, Mussolini je tudi ukazal svojemu poslaniku, naj pride do-, mov na "posvetovanje." če bo 'Happy New Year, John!" Washington, D. C. — Ko se je pripeljal podpredsednik John Garner v kapitol na zasedanje kongresa in ko sta se sestala s predsednd-lj kom Rooseveltom pri konfe-renči, mu je Roosevelt vesel I prožil roko in mu zapel: "Happy New Year to you!" Predsednik je to tako lepo zapel, da se ni prav nič poznalo na glasu, da ga kaj skrbi Garner jeva kandidatura za predsednika Zed. držav, ■-o—- Nemčija je izgubila vso priliko ugnati Anglijo v zraku New York. — štirje meseci vojne med Nemčijo in zavezniki so donesli skoro popolen zastoj na vseh frontah. V Berlinu se sicer govori, da bo Nemčija v kratkem udarila z vso zračno silo po zaveznikih, toda vse o-koliščine kažejo, da bo Nemčija morda rajši iskala premirja kot pa vojno do samega konca. Diplomati in vojaški izvedenci v nevtralnih deželah ko mnenja, da je ura, ko je Nemčija nameravala udariti z vso silo po Angliji, že minila. Nemški napadi v zraku 'n na morju so bili na vrhuncu v septembru. Od tega časa pa napadi po-jenjujejo in zavezniki so postali gospodarji na m^rju in v zraku. Zavezniki imajo zase odprta vsa morja, da lahko dobe potrebščine in angleške kolonije so se šele začele organizirati za odpomoč Angliji, česar Nemčija z vsemi svojimi grožnjami ne morezabraniti. Splošno mnenje v vseh nevtralnih deželah je, da Nemčija i s svojim spomladanskim napa-1 dom samo straši, da bi to delo- j valo na živce raznih velesil, ki' bi začele prigovarjati zavezni-1 kom, naj sklenejo premirje. KER JE KRSTIL Z MRZLO VODO Moskva, 2. jan. — Neki duhovnik iz Rostovskega okraja je bil obsojen v osem let jieče, ker je krščeval otroke z mrzlo vodo. Oblast pravi, da se je radi tega več otrok prehladilo. (V Rusiji bodo najbrže ukazali, da se otroke kr-ščuje s kuhanim vinom.) Društvo št. 55 SDZ Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZZ je izvolilo sledeči odbor za leto 1940: Predsednik Jože Grdina, podpredsednica Mary Smolko, tajnik Štefan Markolia, blagajnik Gep. Smolko, zapisnikar Valentin Kovačič, nadzorni odbor: Vincelic Zoratz,1 Štefan Zver in Martin Kavaš. Rusi hočejo za vsako ceno predreti finsko fronto Rusija drvi novo armado na finsko fronto, ki je boljše opremljena in gorkejše oblečena. V prvo vrsto stoDaio zdai mlaiši voiaki. Hitler se bo umaknil, če bo to dovedlo do miru z zavezniki Paris, 1. jan. — Napol uradni časopis "Petit Parisien" poroča o vesti iz Italije, da se Hitler pripravlja odstopiti kot nemški kancler in da bo vzel z vlade tudi več radikalnih naci-jev, če bi ta korak pripravil zaveznike do tega, da bi sklenili premirje z Nemčijo. Feldmaršal Goering bi postal kancler in Hitler bi bil predsednik vla- strelila zunaj tega pristanišča. Zato je zdaj uruguayska vlada ukazal a poveljniku Ta c sm. da. mora odpluti iz pristanišča do pondeljka zjutraj do šestih. Toda kapitan Tacome, Hans Know, si ni upal na morje, ker so zunaj še vedno angleške kri-žarke. Ko je potekel določeni rok, je prišla na krov uruguayska mornariška posadka in zaplenila ladjo' ter jo bo z posadka vred internirala do konca vojne, kot to govore mednarodni zakoni. Kapitan in 60 mož posadke Tacome imajo dva dni časa, da urede svoje osebne zadeve, nakar bodo odpeljani na kak kraj v notranjost dežele. Hitler je poslal domov angleško prijateljico London, 2. jan. — Angleška lepotica Unity Freeman - Mit-ford, hčerka Lorda Redesdale, ki je'bila na smrt zaljubljena v nemškega kanclerja Hitlerja, se vozi proti domu na posebnem vlaku, katerega je zanjo pripravil Hitler. Hitler jo je svoje čase imenoval "perfekt-no nordijsko krasotico." Ko je izbruhnila vojna, se je bila dekle sprla s Hitlerjem in se je zastrupila in še vedno ni ozdravela popolnoma. Jako pameten ukrep Mesto je začelo z novim sistemom za plačevanje najemnine družinam, ki so na relifu. Gospodarji hiš bodo dobili zdaj najemnino v gotovini, ne pa kot zdaj v tistih nakaznicah, s katerimi ste mogli plačati samo davke, vodo, plin ali elektriko. Najemniki bodo dobili nakaznico dvakrat na mesec, kadar pridejo po naročila za živila. Nakaznico bodo dali gospodarju stanovanja, ki bo nakaznico podpisal in jo poslal na relifni urad. Ta bo potem pa takoj odposlal ček, ki bo dober povsod. Pozdravi iz Floride Mrs. Praust in hčerka pošiljata iz Miami, Florida tople pozdrave vsem znancem in prijateljem. platforma tudi letos polna hvale za novo dealersko administracijo, potem bo zopet treba vzeti popotno palico v roke," je rekel Smith. (S tem je hotel reči, da bo proti vsakemu Rooseveltovemu kandidatu). -o-- Anglija ie poklicala nadaljnih 2,000,000 mož pod zastavo London, 1. jan. — Angleški kralj Jurij VI. je danes podpisal razglas, da se pokliče nadaljnih 2,000,000 mož pod orožje. To bo prizadelo moške od 19. do 27. leta. Letniki 20, 21 in 22 so bili že prej vpoklicani. S tem novim novačenjem bo imela Anglija v orožju 3,500,-000 mož. Poklicani pa ne bodo vsi kmalu, ampak letnik za letnikom. Prvi bo poklican letnik 23 in sicer se mora zglasiti do 1. marca. Zatem bodo sledili pa drugi letniki. Ta zadnja vladna odredba za vojaške novince znači, da pričakuje Anglija letos odločilne boje. ■-o- Nov grob V torek zjutraj je preminila na domu 1213 E. 173rd St. Kristina Šinkovec, stara 25 let. Bolehala je že od osmega leta. Tukaj zapušča starše, Frank in Mary Šinkovec, brate: Franka, Jo-sepha, Konrada in dve sestri,. Mary omož. Novak, Ela olmož. Hart ter več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v petek ob 8:15 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče pod oskrbo pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje. Pozdravi iz New Yorka Ann in Helen Koželj pošiljata iz svetovnega mesta New Yorka najlepše pozdrave vsem svojim prijateljicam, zlasti pa pevkam Ilirije Hi, Mrs. Kogovšek in Mr. Rakarju. Nemčija združila svojo armado z rusko, potem je gotovo, da se bo Mussolini pridružil zaveznikom. Anglija in Francija se pripravljata, da bosta v redu tudi za slučaj vojaške zveze med Ru sijo in Nemčijo. Zamrzla Donava ovira plovbo v Nemčijo Belgrad, Jugoslavija.—Gornji tok Donave že zmrzuje in kosi ledu plavajo vzhodno celriznanje č. g. kanoniku Omanu, d zna tako imenitno voditi in gospodariti faro sv. Lovrenca in >ri njegovem delu mu pomagata tudi spoštovanja vredna Rev. slapšak in Rev. Bazilik kakor tuli dobri farani, ki po svojih mo-:eh pomagajo finančno. Kmalu nam bodo v zvoniku :apeli novi zvonovi. Takrat se bo ;udi od mojega zida odvalilo za iste sod sladke kapljice, da bodo wonovi lepše peli in vabili posebno našo mladino, da bo ostala med nami v naselbini, posnemala nas starše in vzdrževala našo cerkev. Vsak pričetek je težak, toda s korajžo in pridnim delom se vse premore. Ko sem jaz pred 15. leti pričel z mojo zeleno kramo in kokdajskami so mi tudi nekateri rekli: "Rudi, ne bo za kruh!", ~pa hvala Bogu, vsako leto je šlo boljše, vedno več prijateljev in odjemalcev ter zaupnosti sem dobil med našimi rojaki. Zato si štejem v dolžnost, da se ob 15 letnici mojega trgovanja posebno zahvalim mojim odjemalkam — gospodinjam, ker ste od mene kupovale in tudi imele včasih potrpljenje z mano. Večkrat ste me pokarale, da se mmalo preveč na-treskan, »sdaj vam pa kar po pravici povem, da kadar sem bil, sem ga vselej pri vas dobil. Letošnji "Ohijčan" je pa že tako močan, da me je prvič skrivil v naši naselbini, potem pa na Union Ave. Ko so Štancelnova mama (Mrs. Gliha) to opazili, so se pa malo dalj časa zamudili pri mojem biznesu. Napravili so mi tako pridigo, da mi jo tudi moja mati niso take. Fajn so me ošpo-tali, češ, da nisem vreden svoje žene in ne svojih otrok in da če bom še tak mucek vozil okrog, da nisem vreden, da bi kupovali od mene. "Oh, če bi imela jaz takega dedca ga kar zadavim, ne bi te tako glajšatala kakor te tvoja Francka," tako so vzdihovali. *Ko sem se hotel malo opraviči- zato, ker ni bila mojemu želodcu nobena stvar po volji in s pnecej žaltovim obrazom sem moral nadaljevati svojo pot na Vineyard. No, tam sem jih moral pa zopet precej preslišati: "Kje si pa včeraj bil, kje si hodil, al' si se bil že spet napil?" Opravičil sem se jim, da sem imel že drugod tako "fejst biznes," da mi je bilo vsega zmanjkalo in da sem imel tudi "flat tajer" itd., ravno tako se je godilo z mano tudi v Garfield Heights in Maple Heights. Tako sem lepo zadovoljil vse moje cenjene odjemalke in ko sem se peljal domov mimo Maple Heights Narodnega doma je bilo pa zopet nekaj narobe. Tam ko razliko med olikanim in neolikanim človekom in ravno ta mala pozornost pomaga, da ti bodo ljudje naklonjeni in hvaležni. Uči svojega otroka ljubeznivega, mirnega in dostojnega obnašanja. Odvračaj ga od zavisti in sovraštva do svojega bližnega, ker v nasprotnem slučaju mu bo ravno to grenilo življenje. Otrok naj se nauči, že v zgodnji mladosti, ceniti prijateljstvo in spoštovanje in nikdar ne dopusti, da bi slabo govoril o.enem ali drugem. Omenil sem že, da se mora otroka naučiti spodobnega obnašanja pri mizi, ker potrebno je, da se otrok navadi zavživati svo- članstvu našega kluba naznanjam, da se vrši prihodnja seja našega kluba v četrtek 4. januarja in opozarjam članstvo, da se iste tudi gotovo udeleži polno številno. Na tej seji bo treba ukreniti vse potrebno glede našega banketa, ki se vrši v soboto 13. januarja. Na tem banketu bomo servira-li srnjakovo pečenko. Naša člana, Frank Kosec in Louis Ferkol sta ustrelila vsak enega lepega srnjaka v ta namen. Vsem tistim, ki se žele udeležite našega banketa, priporočam, da si pre-skrbite vstopnice pravočasno, da jih ne zmanjka. Dobite jih lahko pri vseh članih našega kluba. Ne zamudite te prilike, da vam ne bo potem žal. Torej člani na svidenje na seji 4. januarja in 13. januarja na banketu! Tajnik. IZDOMOViNE — Neprijetno obvestilo. Med mariborskimi meščani je nekaj takih, ki so se svoječasno bahali, da nalagajo ves svoj denar v inozemstvu. Prigovarjali so še celo svojim znancem, naj raj spravijo prihranke čez mejo, češ "dinar ni nobena valuta." Med temi so celo nekateri uslužbenci izrazito narodnih mariborskih podjetij, ki imajo zelo lepe plače. Seveda so nosili svoje prihranke čez mejo na skrivaj. Vojni dogodki so jih zelo neprijetno presenetili, ker so uvideli, da ne morejo več svobodno razpolagati s imajo tak magnet, da me ja kar s truka potegnil, grlo mi je postalo suho, da tudi sline niso šle več doli. Ko me je zagledal Mike Plut, da sem še trezen se je tako začudil, da bi bil skoro omedlel radi tega. Tudi jaz sem se bil prestrašil tega dogodka in zato sem pa hitel p rili.vati mojemu želodcu. Potem je pa začelo rojiti v njem najmanj tristo tisoč hudi-čkov in f'.o me hoteli vsak na svojo gtran raztrgati. Hotel sem jih potolažiti zato sem brž še ene dva spil in sem bil zopet zadovoljen in zdrav, da sem zavriskal in zapel, kot bi od svojega dekleta iz vasi šel ...! Pa če verjamete al' pa ne. Tako sem samo malo opisal svoje dogodljaje in kateri me pa poznate jih veste pa še več. Ve- jo hrano v miru in z zadovoljstvom, ker le na ta način bo njegov želodec prebavi j al v redu in dajal moč telesu. Etika pri mizi je velikega pomena in nikdar ne dopusti, da bi se otrok obnašal kot da je sam pri mizi. Nikakor ni dostojno, da steza svoji nogi pod mizo ter tako nadleguje druge. Neotesanost se pokaže tudi, če se tako nerodno obnaša, da s svojimi komolci suje svojega soseda. Pokaži svojemu otroku kako se spodobno sedi ter kadar je naj nikar ne sreblje in cmoka, da bi se ga slišalo po vsej sobi. Uči svoje otroke, da se spomnijo tudi Boga, od katerega sprejemajo vse dobrote. Starši morajo s svojim dobrim vzgledom pokazati, da pripoznajo Boga in sicer z molitvijo pred in po jedi. Prepričani bodite, da vas bodo tudi vaši otroci posnemali v vseh lepih navadah. Kako lepo in ganljivo je slišati slovenskega očeta, ki se ne sramuje izpolnjevati naših starih slovenskih običajev, ki vsako svoje delo začne z, Bogom in tudi konča z molitvijo ter na ta način postavlja svojim otrokom trdno podlago pravega, poštenega, katoliškega življenja. Starši ne bojte se, da bi vaši otroci zašli na slaba pota, če ste vi storili svojo dolžnost do svojih otrok. Pokažite svojim otrokom pravo pot in prepričani bodite, da se vas bodo tudi vaši otroci z veseljem spominjali, vas in vaših nasvetov, če bi se pa le primerilo, da bi vaši otroci zašli v kakšno slabo družbo, bodite sigurni, da vaši dobri nauki in dober vzgled ni bil zaman. Prej ali slej bo otrok spregledal in se spomnil dobrih nasvetov svojih staršev in se tako zopet vrnil na .pravo pot. ' Tudi ne smem pozabiti omeniti, kar se mogoče nekaterim bralcem ne bo prav videlo in se ne bodo strinjali z menoj, toda kljub temu je velike važnosti: "Uči svoje otroke spolnjevati cerkvene zapovedi in cerkev po svojih močeh tudi podpirati." O tem bomo brali v prihodnjem članku malo bolj podrobno, ker je važno in zelo potrebno, da tudi o tem malo premislimo. (Dalje prihodnjič.) —Kanal. Pri delu si je 29-letni Jernej Tronkar zlomil nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnišni-, co. | svojim dobrot i met jem, naloženim v inozemskih bankah. še bolj neprijetno vest so pa dobili te dni — njihovi denarni zavodi so jim poslali potrdilo, da so njihovi prihranki "dobro naloženi kot vojno posojilo . . ." Sedaj bi bil menda dinar kar dobra valuta. . . . —židovski begunci v Maribo- vlak iz Špilja čez mejo večje število židovskih beguncev. V nekaterih vagonih so naši obmejni organi zalotili begunce, ki so se iz Nemčije pretihotapili v našo državo. To tihotapstvo cvete sedaj spet precej živahno, kar se pozna tudi v Mariboru, že nekaj dni srečujemo na ulicah nemško govoreče ljudi, katerim se že na obrazu pozna njihovo pokol j en je. —Čudno maščevanje nad telefonskim kablom. V javni telefonski govorilnici pred BatOvoj trgovino na Aleksandrovi cesti je nekdo prerezal za palec debel telefonski kabel, s katerim je spojeno omrežje z govorilnim aparatom. Kakor je pokazala preiskava, je izvršil neznanec to dejanje iz čudnega maščevanja. Očividno je hotel uporabiti telefon, pa.se mu je dinar zataknil v ozki špranji in aparat ni funk-cijoniral. Zaradi tega je segel po nožu ter prerezal spojno žico. —Kladivo je vrgel inženirju v glavo. V neki tovarni se je pripetil včeraj razburljiv dogodek. V kurilnici zaposleni Josip Sker-1 get se je razburil, ker ga je nadzorujoči inženir Miro Vodeb nekaj opominjal, pa je zgrabil za pol kg težko kladivo in ga inženirju vrgel v glavo. Zadal mu je močno rano ter so inženirja takoj odpeljali v sanatorij. Na policiji je Skerget izjavil, da je izvršil dejanje v hudi hipni razbu-| rjenosti. Če verjamete ar pa m mmammusmtmiKttaamtttna«:«:: ! "No, Pepe, ali si še jezen na-; me, ker sem ti zadnjič izbil eno 'oko?" "Nak, nič več nisem jezen. ' Ampak povem ti pa, če bi mi še drugo oko izbil, orka lui, te ! nikdar več ne pogledam." I * Kdo je največji lop&v na i svetu? Zdaj se še ne ve, ker za prvenstvo tekmujeta Hitler I in Stalin, šele zgodovina bo | priznala enemu ali drugemu prvo nagrado. seli me pa le, da vam morem po-streči in se pri vas ustaviti in se tako vselej zadovoljen vrnem k svoji družini. Ker ste mi bili vseh petnajst let tako naklonjeni in če sem ga kedaj res malo polomil ali kaj nerodnega naredil ste mi vselej spregledali ter upam, da mi boste tudi še v bodoče zato sem se namenil, da bom 13. januarja 1940 napravil fin banket v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Postrežba bo prvovrstna, kokošja večerja, fina kapljica itd. Sezite že sedaj po vstopnicah, ki jih lahko dobite pri meni in v vsaki naselbini pri mojih prijateljih. Ceha je $1.00. V prodaji bodo samo do 11. januarja, da se bo vedelo za koliko ljudi bo treba pripraviti. Za fine poskočnice bo igral "Ribničan" Hojer. Rekel je, da bo tako igral, da bom jaz lahko z vsako mojo odjemalko plesal, pa če se mi prav za eno klaftro noge izrabijo. Marsikaj pa se bo zvedelo tudi 13. januarja v dvorani in tudi marsikatero uganilo. Torej bodite mi prisrčno pozdravljeni in naklonjeni še v bodoče ter.se odzovite v obilnem številu mojemu vabilu na banket, ker vem, da vam ne bo žal. Se vam priporočam še za naprej vam udani, Rudy Novak — Štajerec, prodajalec svežega sadja. —,--o-- —Trst. Pred sodiščem se je moral zagovarjati šofer Rubbie-ri, ki je v Nabrežini povozil kolesarja Teodorja Okretiča. Bil je oproščen, ker je dokazal, da ni zakrivil nesreče. "Molči! Moj ujetnik si!" "še ne!" j,e divje zakričal. "Tule imaš!" Zgrabil je puško za cev, planil in zamahnil. Skočil sem in ga sunil s pestjo pod pazduho. Sunek ga je okre-nil, zamaha pa nisem mogel več zadržati, puškino kopito je udarilo Williama po glavi. Nezavesten se je zgrudil. Ljudje so planili v šotor. Kričanje jih je privabilo. Zgrabili so Gibsona. "Ne streljajte!" sem kriknil. živega sem hotel imeti Gibsona. Pa prepozno je bilo. Strel je počil. V glavo zadet se je Gibson zgrudil. "Ne zamerite, gospod!" je dejal tisti, ki je streljal. "Tako je v navadi pri nas." Strel je bil menda dogovorjeno znamenje med Gibsonom in njegovimi tovariši. Bojni krik Indijancev je jeknil po dolini Čimarre so bili že čisto blizu šotorov. Uhlmann je planil ven, njegovi ljudje pa za njim. Streli so pokali, ljudje so kričali. Nasprotnika sta se spoprijela. Sama sva bila z Ohlertom v šotoru. Pokleknil sem k njemu, d?« vidim, ali je morebiti mrtev. Pa žila mu je še bila, le nezavesten je bil. Pomiril sem se, ga položil na posteljo in odšel ven, da pomagam. . Ni bilo treba. Razliti petrolej je v potoku go-Kl z visokim plamenom, kakor po dnevi, tako svetlo je bilo po dcdini. čimarre so doživeli vse drugačen sprejem, nego so ga pričakovali. Mnogo jih je že padlo, drugi so se še brezupno borili, večinoma pa so bežali. Senor Uhlmann je stal pri šotoru in pošiljal svoje krogle, kjer videl kakega sovražnika. Svetoval sem mu, naj nemudoma pošlje del svojih ljudi pod vodstvom Hartona p0 skrivni stezi v tabor čimarr in naj ji mpripravi zasedo, čimarre so bežali ob potoku navzdol, delavci bi jih prehiteli in počakali pri konjih na tiste, ki bi se jim posrečilo uiti iz doline. Senor Uhlmann je koj ubogal. V treh minutah je bil napad . odbit. Delavci s0 res zasedli tabor šel je za garnbusina, ker je da ga bo na tem potu še ko&J.enkrat v življenju srečal. In pri Ta Se vrnila v šotor- me je ml tSU rajne£a brata prosil, kakofs;mtmU b°m prijatelj' nemu bratu nJeg0Vemu »e^eč- Drugo jutro sv« sedlo in ga r^Jf» In našla sVa listnico „ bno debelo, pa 2elo ^ ni je zapustil bratu h, « J" ka2ilazzelovi8okimit^: er točen opis in podroben načr SonorZG' W j° ^ naŠel nekje " Fred Harton je bil milijonar Še o Gibsonu in William lertu vam moram povedati. V žepih mrtvega Gibsona sem našel ves denar, ki ga je dvignji pri raznih bankah na račun Wi]_ liamovega očeta, newyorskega bankirja, izvzemši seve vsote ki sta jih z Williamom porabila'za potovanje. Kaj da je prav za Prav nameraval s svojo ubogo »:ri;j;i;intiii:!i::t:it;:nit«mmtnm«nt!!tit»ttitnmtmtutmmuiiitiiiitiiiiiiniitm iJOZE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU žrtvo, tega še danes ne vem Najbrž bi mi tudi njegova sestra, senorita Felisa Perilla, ne bila zpala tega povedati, čeprav je bil z mladim Ohlertom k njej namenjen. William Ohlert je bil še živ, še vedno pa nezavesten. Zato ni sem mogel odpotovati, ostati sem aioral pri prijaznem Uhlmannu. Kar mi je bilo čisto včeš. Sem 3i vsaj lahko odpočil in si ogledal življenje v bogati bonanzi. šele ko bi si Ohlert opomogel, sem mislil odpotovati z njim v Chihuahuo in ga izročiti zdravniku. Old Deatha smo pokopali in postavili na njegovem groibu ■criž iz srebrne rude. Fred Harton je izstopil iz Uhl-mannove službe. Bogat je bil, ni mu bilo treba služiti. Sklenil je, da se bo za nekaj časa naselil v Chihuahui in si odpočil po naporih gambusinskega življenja. Da sta bila Uhlmann in njego-/a žena vesela tastovega in bratovega obiska, tega mi ni treba posebej povedati. Langeja sta o-stala v bonanzi in stopila v Uhl-mannovo službo. Kako se jima je pozneje godilo, ne vem, vsekakor pa mislim, da bolje ko prej v covaškem poklicu. Winnetou je ostal še nekaj časa pri meni. Svoje Apače je poslal domov, Uhlmann jih je bogato obdaril. Fred Harton je nekaj dni po napadu odpotoval v Chihuahuo. Prosil me je, da ga naj na vsak lačin spremljam v Sonoro in mu pomagam iskati bonanzo, ki mu jo je brat zapustil. Obljubil sem .nu vsaj toliko, da ga bom obiskal v Chihhuahui. črnec Sam je tudi odpotoval s Hartonom. Kako je opravil svoje zaupno poslanstvo, tega ne /cm. Tudi tega ne vem, ali se je vobče še kedaj vrnil k senor Cortesiju v La Grange. In dva meseca pozneje sem bil •?ost dobrega očeta Benita iz kon-gregacije E1 bueno pastor — Dobri parstir — v Cihuahui. Njemu, najiskušenejšemu zdravniku severnih mehjiških pokrajin, sem izročii svojega bolnega Williama. In uspelo mu je, da ga je popolnoma ozdravil. Popolnoma pravim, kajti ko se je William zavedel, se mu je vrnilo tudi duševno zdravje. Udarec s puškinim kopitom je ubil njegovo fiksno idejo, čisto je pozabil, da hoče biti pesnik in še blazen pesnik povrh. In iz zmedenega, norega pesnika se je razvil zdrav, vesel, živahen mlad človek. Tudi očeta se je spet do-ro spominjal in kar hrepenel je, da ga kmalu spet vidi. In dnevno sem pričakoval oče-la. Seveda sem mu poslal podrobno poročilo in dobil tudi odgovor, da pride sam po sina, Wil-liamu seveda o tem niti besede nisem povedal. Prosil sem tudi bankirja Ohlerta, naj me razreši moje dolžnosti pri Master Josy Taylor ju. Ni mi bilo več za detektivski poklic, vse bolj mi je rastlo hrepenenje po svobodnem, nevezanem življenju. Odlo nI sem se, da poj dem s Harto nom v Sonoro. Stari Harton me je vzljubil, prisrčno prijateljstvo se je raz vilo med nama. Vsak dan me je obiskal v samostanu in se zelo zanima! tudi za zdravje mladega Ohlerta. William Ohlert pa se je čisto spremenil. O pesniku in pesniko vanju niti slišati ni hotel. In ka£. je najbolj čudno, popolnoma iz spomina so mu izginili dogodki od dneva, ko je zbežal iz očetove hiše, pa do trenutka, ko se je prebudil iz nezavesti. In nekega dne smo sedeli v celici očeta Benita in si pripovedovali. Tedaj je potrkal vratar in porinil v celico po star nega gospo^ da. (Dalje prihodnjič.) Da se jih odkrižam posežem v žep po drobiž v' kolikor sem ga imel, ker tega ni bilo dovolj sem pričel deliti razne male spominke, svetinjice in drugo podobno drobnarijo; najbolj so bili seveda zadovoljni z bakšišem, četudi bolj malim. Otroci tukaj so sicer prav živahni in otroško razposajeni, toda hudobni niso, kot so na primer po kakih drugih krajih; tu so se mi prav dopadli, slič-no kakor v Betlehemu. Zato sem se prav rad odzval ter jim delil kar mi je že prišlo pod roko. Marijin studenec, kamor so ženske hodile po vodo, ima svoj izvirek pri cerkvi sv. Gabrijela, ki je nekoliko više, nato teče pod zemljo in tu privre zopet na dan. Imeniten je ta studenec, kajti tu sem je hodila po vodo Mati božja, ki je često prišla tu z vrčem, si na-točila vode ter jo nesla na svoj skromni dom, kjer je gospodinjila, rabila vodo za kuhinjo in z to vodo si je gasila žejo sv. Družina. Da je hodila Mati božja tu sem po vodo k temu studencu ni nobenega dvoma, ker to je edini studenec v Naza-retu; bil je tedaj, ko je tu bivala sv. Družina in je tukaj še danes. Vse se je spremenilo, studenec je ostal ter po vsej pravici nosi ime: Marijin stu- denec. Stopil sem k imenitnemu studencu in otroci, ki so bili tam, so mi postregli z čašo, da sem se pokrepčal z vodo iz Mariji nega studenca, ki se mi je zdela prav dobra, vse bolj pa seveda imenitna ker to vodo je rabila za vsakdanje potrebe sv. Družina. Tu po tem kraju je hodila Ona, devic Devica ter vzor mater in žena, ki ni poznala udobnosti sveta pa je nosila vodo na glavi; bosa je stopala tod Ona, ki je Kraljica nebes in zemlje, ki se ni vtikala ne v dela svojega zaročenca sv. Jožefa ter ne v dela Gospodova in Njegovih apostolov. Njeno delo je bilo doma pri družini v kuhinji — velika razlika med današnjimi modernimi ženami, ki se vtikajo v stvari, ki gredo le možem. Z božjo Materjo je prišel tudi mali Jezus, ki se je tu brezskrbno igral z nazarešldmi otroci in često je stopal tod sv. Jožef; v resnici sveti kraj posvečen z stopinjami sv. Družine! Od Marijinega studenca se napotim proti Časa Novi. Od tod sem v jasni noči zrl na Na-zaret ter ga gledal kakor prvo noč Jeruzalem. Krasen je bil večer pri pogledu na mesto, kjer je toliko let biyala sv. Družina. Pred dušo so mi vstajali svetopisemski dogodki, ki Poglavar Seneca Indijancev zahteva,-da da vlada Zed. držav Niagarske slapove nazaj njih rodu, ki s d bili nekdaj njih last. V zverinjukii v San Franciscu si .voščita dva kosmatin-'ca vesele božične praznike, če ne mar srečno novo leto. Ju je precej, v hlačali, kot se vidi. so se godili tukaj v tem neznatnem mestu, katerega si je izbral Večni Kralj ter tu preživel svojo mladost povsem pokoren svojemu redniku in Materi. Nazaret. Ti neznatno zaničevano mestece, kako si bilo povišano,! V očeh svojih sosedov nisi bilo kaj prida na dobrem glasu. "Ali more iz Na-zareta kaj dobrega priti?" Tako je vprašal Natanael Filipa, ko mu je povedal, da so našli Jezusa iz Nazareta. Pa je prišel ravno iz Nazareta. Ne iz mogočnega cesarskega Rima, ne iz Aten, kjer je bilo središče kulture in omike, ne iz drugih slavnih mest, niti iz Jeruzalema, kjer so sedeli judovski prvaki ter iz knjig sklepali, kdaj pride obljubljeni Mesija. Zaničevani Nazaret je bil oni iz katerega je prišel. Ime Nazarenec je odmevalo od ust do ust in na križu, na katerem je izkrvavel za človeštvo, je bilo zapisano: "Jezus Nazareški Kralj Judov." Tako je ukazal napisati sodnik, ki Ga je obsodil na smrt. "Jezusa iščete, Nazareškega križane-ga! Vstal .je!", tako je povedal angel pobožnim ženam, ko so v jutru velikonočne nedelje prišle pred Gospodov grob, ki je bil pa že prazen. Proti Jezusu Nazareškemu so se dvigali kralji in cesarji, rekoč: "Nočemo, da bi nad nami vladal Nazarenec!" Pa so zarožljali meči ter sekali glave pristašem Nazarenca in v to okrutno službo so privzeli še ogenj in divjo zverino, da zatro pristaše Jezusa iz Nazareta. Ni šlo! Onemogli so morali priznati, da je boj proti Njemu brez uspeha. "Bova videla, Nazarenec, kdo izmed naju je močnejši!" je siknil ves srdit rimski cesar Maksencij, ko se je pred Rimom vršila ona odločilna bitka, med njegovim in Konštantinovimi četami; šel je na bojišče, da izvojuje zmago nad Konštantinom, ki je prodi-rad pod znamenjem ki-iža. Toda nekaj ur potem je že plavalo mrtvo telo Maksencija po reki Tiberi: Nazarenec je zmagal. Od tu iz Nazareta je zavladal On, pred katerim je padel na kolena poganski Rim, Ga priznale Atene in v ruševinah in krvi Ga je priznal trdovratni Jeruzalem. Vse je bilo hočeš nočeš primorano priznati, da j^ Jezus iz Nazareta nepremagljiv. Tudi današnji svet, ki misli, da bo šel mimo in preko Njega ter brez Njega dosegel blagostanje, je v veliki zmoti, če misli, da bo človeštvo srečno le tedaj, ko bodo zatrli nauke Nazarenca. Ne,! Ravno obratno bo: tem večja mizerija, a nazadnje. bodo pa morali priznati, kot so priznali tisoči, da je boj proti Jezusu Nazareškemu brez upa na zmago, pač pa prav neizogiben poraz za vse Njegove sovražnike. Proti Jezusu iz Nazareta lahko še tako divjajo Stalin, Jaroslav-ski, Hitler, se penijo komunisti, socijalisti in vsi prcsvitljeni naprednjaki, pa bodo nazadnje prav razočarani priznali izja-lovitev svojih bojev napram Jezusu iz Nazareta. Že bolj pozno sem legel spat. Soba, katero so mi odkazali v gostišču Časa Nova, je bila prav čedna, postelja pa prav iz-borna in kmalu sem prav trdno zaspal. Zjutraj sem bil zopet na vse zgodaj na nogah, ker nikakor ni kazalo, da bi tratil čas v postelji, kajti le še nekaj ur mi je bilo odmerjenih v Sveti deželi; zato sem skušal uporabiti ta čas od rane ure pa do skrajne minute. Prva moja pot je bila v cerkev Oznanenja, v votlino, da se na tej najbolj slavni božji poti Marijini poklonim nebeški Kraljici, ki je tod hodila ter z svojimi nogami «posvetila ta kraj kot ga ni na nobenem drugem kraju zemeljske oble. Lc-reta, Lurcl in druga številna božja pota Marijina so imenit- Mrs. Hrovat, Mr. in Mrs. L. Že- na, toda nad vsemi temi stoji Nazaret, kraj Marijin z cerkvijo Oznanenja. V tej cerkvi sem bil potem pri sv. maši in tu sem je prišel potem tudi dr. Alekšič, ki je na najbolj svetem kraju, na kraju Oznanenja opravil sv. mašo, potem pa se je poslovil od mene ter mi želel srečno pot še po drugih krajih. Prav težko mi je bilo pri tem slovesu, ko sem po maši podal roko temu mojemu izbornemu spremljevalcu po Sveti deželi, ki mi je bil kakor angel Rafael mlademu Tobiji. V veščo roko me je vodil iz enega kraja v drugega, mi z svojo znanostjo pripovedoval, razkazoval pa pojasnjeval, da mi je bilo potem vse tako jasno razumljivo ter polno najboljšega užitka. Boljšega vodnika kot sem ga imel jaz si ne bi mogel želeti. Brez njega bi jaz kaj takega ne doživel kot sem. Vse je tako odmeril pa razdelil, da nisem ure zapravil po nepotrebnem in sem vse tako z pridom porabil. Pri slovesu sem se mu-še enkrat prav toplo zahvalil za ves trud, ki ga je imel z menoj; še mi je naročil, da pozdravim rojake, zlasti v Ameriki, potem pa se je odpeljal proti Jeruzalemu. — Dalje prihodnjič -o- ZAHVALA V prijetno dolžnost si šteje-va, da se tem potom zahvaliva vsem najinim številnim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nama priredili 2. decembra 1939 tako lepo iznena-denje ob priliki najine 25 letnice zakonskega življenja. Ta dan nama bo ostal do smrti v spominu. Torej dovolite nama, da vam izrečeva prisrčno zahvalo. Najprej se zahvaljujeva sestri Mary Blatnik, na jinemu sinu, Tončki Jevnik in Mrs. Cilki Škrbec, ki so se toliko trudili, da so vse to pripravili. Začudena sva bila, ko so naju tako lepo izpeljali namreč, da greva na Mr. in Mrs. Kerinovo 15 letnico in ko sva pa midva vstopila v dvorano so pa nama zavpili "Surprise." Bila sva tako presenečena, da nisva vedela pri čem sva, kar obstala sva kot okamenela, ko sva zagledala toliko najinih prijateljev pred seboj. Kaj takega si nisva pričakovala. Bila sva tako presenečena, da se niti zahvalila nisva vsem, ker je človek ves iz sebe kadar se mu kaj takega pripeti. Nadalje se zahvaljujeva sledečim : Družini Thomas in Josephine Thomas, Mr. in Mrs. Mer-var, Wade Park; Mr. in Mrs. Mervar na St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Drenšek, Mr. Ahlinu, Mr. in Mrs. Glavič iz Bonna Ave., Mr. in Mrs. Laurič, Mr. Anton Lesarju, Mr. in Mrs. Clobokar in mami, Mr. in Mrs. Mirtič, Mr. Steve Pirnat, Mr. in! SVa pa kakšno ime, po pomoti, Mrs. Fifold in Kocjan, Mr. Jim | mogoče izpustila, pa naj naji-Pograjc, Mr. in Mrs. Kozely iz Tla zahvala velja tudi tistemu. le, Mr. in Mrs. Kenik, Mr. in Mrs. Perko, družina Benčina, Mr. in Mrs. Kopic, Mr. in Mrs. Korach, Mr. in Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Novak (Bakery), Mr. in Mrs. šuln, Mr. in Mrs. Papež, Mr. in Mrs. Slapnik ml., Mr. in Mrs. Železnik, Mr. in Mrs. Levstik, Mr. in Mrs. Fabian, Mr. in Mrs. Zupančič iz West Park, Ohio, Mrs. Flan-dera, Mr. in Mrs. Sutton C. Gi-rod, Mr. in Mrs. Jerich iz St. Clair Ave. Mr. in Mrs. John Kastelic, Mr. in Mrs. Mervar, Bliss Ave., Mr. in Mrs. Komatar, Mr. in Mrs. Zakrajšek iz E. 74 St., Mrs. Mary Brul, Mr in Mrs. Lap, Mr. in Mrs. Brodnik, Mrs. Mary Bradach, Mrs. Agnes Sire in družina, Mr. Jerry Bohinc, Mr. in Mrs. Zaverl, Mrs. Andolek, Mr. in Mrs. Blatnik, Mr. in Mrs. Vidmar iz E. 74 St., Mr. in Mrs. Zakrajšek, Cornelia Ave., Mr. in Mrs Kotnik, Mr. John Papež, Mr. in Mrs. Markušič, Mr. in Mrs. Molly Novsak iz Bonna Ave., Mr. Frank Banič, Mr. in Mrs. Ster-le iz E. 60 St., Mr. in Mrs. Klopčič, Mr. in Mrs. Koželj, Mr. in Mrs. Koželj ml., Mrs. Straus in družina, Miss Mary Pečjak. Mrs. Gorenčič in družina, Mr. in Mrs. Mahne st., Mr. in Mrs. Mahne ml., Mr. in Mrs. Virant, Mr. in Mrs. Mišmaš iz E. 53 St., Mrs. LenaršiČ, Mrs. Julija Bokar, Mrs. Urbančič, Mr. in Mrs. Tanko, Mr. in Mrs. Slapnik st., Mr. in Mrs. Sušnik, Mr. in Mrs. Stampfel, Mr. in Mrs. Bizjak iz E. 58 St., Mr. in Mrs. John Davies, Mrs. Launch iz E. 58 St., Mr. in Mrs. Čebul, Mr. in Mrs. Pajk, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Lužar, Mr. Kollander, Mrs. Helena Maly, Mr. in Mrs. Mesojedec iz E. 61 St., Mr. in Mrs. Stanonik, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Zupančič iz E. 61 St, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek (pogrebnik), Mr. in Mrs. Flaišman. Mr. in Mrs. John Gornik, Mr. in Mrs. Milavec. Mr. in Mrs. Vert iz E. 71 St., Mr. in Mrs. Skoda, Mrs. Opalek, Mr. in Mrs. čelesnik, Mr. Hudo-klin, Mr. John Zgonc, Mrs. Milavec iz E. 61 St., Mrs. Mihel-čič, Mrs. Ana Skuly, Mr. in Mrs. Telič, Mrs. Lunder, Mr. in Mrs. Korin, Mr. Joe Pograjc, Mr. Fric Meden, Mr. in Mrs. Makše iz West Parka, Mr. in Mrs. Mesojedec iz Thames Ave., Miss Ana lie. Torej najlepša hvala kuharicam Mrs, Skrbeč in Mrs. Hribar, ki so se tako potrudile in toliko nakuhale in napekle vsega. Lepa hvala dekletom, ki so tako pridno stregla in delala. Ravno tako lepa hvala za darila in za poslane čestitke. Sorodniki in prijatelji, prepričani bodite, da vas bova o-hranila v hvaležnem spominu in ob enaki priliki se bova potrudila, da vam tudi dejansko pokaževa svojo hvaležnost, če Holmes Ave., Mr. in Mrs. Je-rala. Mr. in Mrs. Režek, Mr. in Mrs. Mawer, Mr. in Mrs. Jud-nič, Mrs. Makovec, Mr. in Mrs. Centa iz E. 74 St., Mrs. Mež-naršič, Miss Posh, Mrs. Agnes Jerich iz E. 60 St., Mr. in Mrs. Kardel, Mr. in Mrs. Možek iz E. 60 St.. Mr. in Mrs. Mihcic, Mr. in Mrs. Ovsec, Mrs. Rose Zupančič iz Edna Ave., Mrs. Frances Vicic in družina, Mr. in Mrs. Oražem, Mr. in Mrs. Deželan, Mr. in Mrs. Možek iz E. 53 St., Mr. in Mrs. Longar, Mr. in Mrs. J. 2ele, Mr. in Mrs. K1 e m e n č i č, Mary Globokar, Mr. in Mrs. Pekol, Mr. in Mrs. Kolar. Mrs. Kobe, Mrs. Peterlin, Mr. in Mrs. Mike Vidmar, Mr. in Mrs. Russ, Mr. Potokar. Mr. in Mrs. Zupančič iz Edna Ave., Mr. in Mrs. Pianecki, Mr. in Končno pa želiva vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem srečno in zadovoljno novo leto 1940. Mr. in Mrs. Anton in Ana Tomsic, 1193 E. 61st St. Cleveland, Ohio. -o- MALI OGLASI Naprodaj restavrant in gostilna, licenca za pivo in žganje. Za naslov se po-izve v uradu tega lista. (4) Pri nas dobite v sredo in četrtek sveže jetrne in krvave klobase po 5c vsaka, domače suhe klobase po 28c funt, domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočamo vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. WINNETOU Po nemtkem lrrlrmlka K. Maya nji je nosil prižgano svetilko. Blodeča luč je ošinila molčeče skladanice in patrola je šla, ne da bi našla kaj sumljivega, mirno dalje in izginila za ovinkom ulice. (Dalje prihodnjič)' Ko so hrasti Šumeli ZGODOVINSKI ROMAN Filmska igralka Joan Bennette in milijonar Wooltoorth Donahue, se bosta najbrže v kratkem poročila. Dr. Walter Engelberg, star 40 let in zaposlen pri nemškem, konzulatu v New Yorku, je bil nedavno umorjen b svojem stanovanju. Švedski premier Hansson, ki zagovarja strogo nevtralnost Švedske, obenem, bo pa zamižal z obema očesoma, če bodo zavezniki pošiljali municijo na Finsko preko švedske. Skoraj istočasno so se odprla vrata in pokazala se je motna svetloba svetilke. Skozi zastor ) je ščenek videl bleda, upadla lica luč nesočega starca z udrtimi očmi in kakor ptičji kljun zaostrenim nosom; bela čepica s čopkom, ki se mu je zibal na vratu, in razgrnjena rjava ponočna halja sta odsvali njegovo dolgo, suho telo. Bil je mojster Preis. Vstopivši v spalnico, je starec skrbno zaprl za sabo vrata na ! zaklep, a komaj je prišel vštric ! postelje, se je začulo trkanje na I nasprotna zaprta vrata, j Preis se je zdrznil, ustavil in i zavil tesneje v haljo. "Kaj je?" je vzkliknil. "Jaz sem, Herman . . ." se je odzval mlad glas za vrati; "ali je mogoče k vam, stric?" "Ne, ne, spirh . .." je naglo odgovoril Preis, "sem že legel. . ." in se umeknil k postelji, toliko da ni zadel s hrbtom ščenka. "Lahko noč ..." se je slišalo izza vrat. "No, no, no . . . tudi tebi! ..." je zamrmral starec in se po tihem plazil k lini: stari ni maral, da bi ga kdo videl hoditi v posve-I čeno klet. [ I In Preis se je začel spuščati po1 V BLAG SPOMIN ob drugi obletnici, odkar je umrl naš ljubljeni soprog in oče FRANK KRALL Preminul je 3. januarja, 1938 Leti dve te zemlja krije, dom je tvoj teman, nam pa najti ni utehe, srce kliče te zaman. Žalujoča soproga in hčerki. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READEB" kateremu je znižana cena {tj O flf in stane samo: ije Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O Tyyne Mekela iz Engle-wood, N. J., izšolana bolni-čarka^ je odpotovala na Finsko, da tam streže ranjenim rojakom. Ž njo je odšlo več kot }100 drugih prostovoljcev. Pek Bili Baker iz Santa Barbara, Cal. je napravil 100 funtov težko torto za praznike in jo poslal Rooseveltu v Belo hišo. I Vhoda na rotovž s te strani ni bilo. Hipoma je začul Ščenek za hrbtom težke korake in govorjenje. Skočil je za kup brun in o-pazil patrolo treh s helebardami oboroženih ljudi v šlemih; pred- Ščenek je, kakor je menil, zaznal, kje so njegovi tovariši zaprti: posrečilo se mu je opaziti, kako so dvakrat pripeljali k mestni hiši v spremstvu oborožene straže neke ljudi, straža pa se je potem vračala brez njih. Kakor je sklepal Ščenek, so jih pustili v ječi. Ščenek je imel prav: pod ro-tovžem je resnično bila druga, toda le mestna ječa. Množica na trgu je vedno radovedno opazovala privedene ljudi in nekoč se je ščenku, ki se je bil pomešal v gručo zijal, posrečilo preriniti se z njimi do ro-tovških vrat in opaziti, da se vrata v ječo nahajajo na levo od notranjih stopnic. Isti večer, brž ko je nastopil mrak, se je ščenek napotil k ro-tovžu, da bi pogledal, ali in s kako ključavnico se zapirajo vhodna hrastova vrata vanj. Na njegovo žalost pa se je pokazalo, da so bila vrata zaprta na kljuko in od znotraj; ščenek je poskusil upreti se vanje s pleči, a se je prepričal, da ne bo drugega kakor ropot. Zdajci se je spomnil, da so bile notranje stopnice razsvetlje-| ne skozi precej veliko okno nasproti vhodu, najbrž z dvorišča. •Toda obstoji li to dvorišče in je li možno priti nanj? -■ ščenek je krenil v stransko, kakor špranja ozko ulico, šel krog vogla in zdajci stal pred dobro znano stavbo mestne hiše od zadnje strani. Dvorišča ni bilo: tam se je nahajal nezazidan prostor, založen s skladanicami opeke, desk in brun. odreči svoji nameri, toda zdajci se je obrnil, stekel k novi gradbi, skočil na podoknik, se spravil z njega na zid in legel nanj. Meščan Anders* je bil dobre volje, tu pa tam postajal in se iz-podbudno pogovarjal sam s seboj in s psom. Toda ker so mu bile noge slabeje poslušne nego jezik, je, da ne bi ponižal ne svojega lastnega dostojanstva ne svoje osebe, nesel v desni roki le-ščerbo in mahal z njo, z levo pa se je previdno oprijemal zidu. In Zdajci je svetilnica opisala v zraku krog in treščila na tlak; pes je besno zalajal, a Andere sam se je dvignil v zrak — "više od stolnice," kakor je potem pripovedoval, zabingljal z nogami in bi bil zletel še više, a je o pravem času zmolil molitvico na čast svetemu Antonu in hudič ga je izpustil iz svojih šap. Stvar je bila seveda nekoliko drugačna: brž ko je Anders prišel vštric Ščenka, ga je ta prijel z zidu za vrat, dvignil v zrak in mu, ker je bil popolnoma na varnem pred zobmi zaganjajočega se in besnečega psa, vzel iz žepa biserno mošnjo, nato pa mu dal možnost, da je kakor vreča moke čmoknil na tla, pri čemer mu je' še, kdo ve iz kakih razlogov, s j sunkoma tilniki olajšal pot. Čez pol ure je ščenek že sladko spal v svojem podzemelju in j cmokal in pokušal to, kar ga je čakalo, da bo jutri kupil za dva srebrna tolarja, najdena v biserni mošnji meščana Andersa, ki ga je bil rešil sam sveti Anton". Sedemnajsto poglavje Minilo je še nekoliko dni in x j stopnicah. 1 C Komaj je njegova bela čepica' f izginila pod podom, je ščenek t skočil k vratom, ki jih je bil Pre-r is zaprl, jih odprl in prišel v pro-t s tor n o kuhinjo, slabo razsvetlje-T no z ognjem, ki je tlel na ognji-L šču. 'C Na mizi poleg okna je ležal nož; ščenek ga je beže pograbil, vteknil pod pazduho, odprl vhodna vrata in bil že na ulici. Zunaj je vladala tema; na nebu so se videli črni obrisi streh; nekje daleč je kakor žolta, motna točka brlela svetilka. ščenek je sklepal, da bo tam najbrž kaka vinarna in se je napotil k njej. V temi se je čutil varnega, a drzna rešitev iz pravkar grozeče mu nesreče ga je silila na smeh. Ko je prišel do vinarne, je videl, da je še odprta, in bila je prav tista, ki jo je iskal. Stopivši k vhodu v klet, je, da bi ga ne opazili, od strani pogledal skozi vrata. Za najbližjo mizo je sedelo z vrčki piva v rokah pet rej enih meščanov in eden izmed njih je nekaj z vnemo pripovedoval, kar so njegovi tovariši pozorno poslušali. Pri nogah enega je ležal na tleh velik pes. ščenek je odšel vstran, kamor ni segala svetloba, in obstal ob zidu hiše, ne daleč od začetega zidanja. Ni mu bilo treba dolgo čakati: bilo je že pozno in vinjeni vinski bratci so se začeli razhajati domov; vsak je nesel prižgano ročno svetilko. V smer, kjer je prežal ščenek, je krenil samo eden, Anders, tisti, ki je bil s psom; ščenek je slišal njegovo žvižganje in klicanje psa in se je hotel že skoraj h kolenom; prizadevaje si, da ne Ji delal šuma, jo je položil tako, da bi mu ne bila v napotje, in zagrabil naslednjo vrsto; delo je postalo lažje in čez nekaj minut >e je prav pod obokom hodnika napravila luknja, popolnoma zadostna, da bi zlezel človek skoznjo. Ščenek je vteknil glavo vanjo in začel poslušati. Vladala je prejšnja, nemotena tišina. Drugega izhoda, kakor skočiti v klet in poskusiti, se po njej rešiti, ščenek ni imel; vrniti se, je pomenilo — začeti znova bloditi po strašni temi in morda celo umreti od gladu. Ščenek ni premišljal, sphstil je noge doli in, držeč se z rokami z kraj zidu, zdrknil na tla. Ko je nekoliko počakal, se je dvignil in se začel v temi tihotapiti vzdolž stene; na koncu se je stisnil prav k njej in pogledal izza ogla. Klet je bila prazna. Na levi od mesta, kjer je stal Ščenek, so držali na vrh kameniti skladi dolgih položnih stopnic. Nad njimi je bila videti odprta lina. Oklevati ni smel: po goreči svetilki soditi, se ljudje, ki so bili v kleti, lahko vsak trenotek vrnejo in zapro lino; dospeti na prosto bi postalo potem nemogoče. Ne um, ampak čut je pokazal Ščenku, kaj je treba storiti. Kakor mačka je skočil k svetilki in jo upihnil; v dveh skokih je bil nato spet na prejšnjem mestu in komaj je legal za oglom po dolgem po tleh, so se na vrhu začuli 'drsajoči koraki. "Hudič vendar, ali je ugasnilo?" se je slišal nemški vzklik, človek se je godrnjaje in počasi spustil v temi v klet, položil nekaj na spodnjo stopnico, snel la-terno in začel stopati z njo nazaj, da bi jo na vrhu prižgal. Vžigalice so bile izumljene šele v devetnajstem stoletju. Ščenek je napeto sledil vsakemu gibu Nemca. Da bi se vrgel nanj in ga končal, bi bilo delo tre-notka, toda strah, da potem brez dvoma najdejo njegovo podzemeljsko zavetje, ga je zadrževal. Nemec je prišel na vrh in komaj je zašaral tam sredi globoke tišine s copatami, je Ščenek zletel po stopnicah in prišel v neko sobo; v temi je komaj opazil okno; ščenek je razločil omaro in še nekaj dolgega, črnega. Bil je zastor nad leseno posteljo, ščenek je skočil vanj in zadržal sapo. V ^T '/XY TTY m / , čez nekaj časa se mu je zazdelo, da se prav pod svodom kakor ztatorumena, v loku zapognjena lisa vidi svetloba. Ščenek se je temu mestu približal in videl, da ga oči niso varale: vidna je bila ne le svetloba, ki je prodirala skozi precej široko špranjo, temveč tudi del opeke okoli nje. Ko je ščenek iztegnil predse roke, je zadel ob kup prsti in kamenja; legel je nanj in kleče pritisnil obraz k špranji. Spredaj, za opečno pregrajo, se je še kakih deset sežnjev nadaljeval hodnik, v katerem se je nahajal ščenek; nadalje je kakor širok rokav držal v precej globoko klet, podobno prostorni izbi, ki jo je razsvetljevala svetilka, viseča pri stopnicah. Klet je bila polna vseh mogočih reči: v enem kotu je stala ogromna, z železom okovana skrinja; zraven so stale cele gore zabojev, natlačenih z različnim blagom, ležale v plahte zavite bale ustrojenih kož, mečev in helebard; po stenah so visele samostre, šlemi ščiti in raznovrstno drobno o-rožje. ščenek je pozabil svoj strah in oči so mu vzplamtele: silno ga je zamikal pogled na čudovite, pri luči lesketajoče se velikanske meče s prav takimi ročaji. V delu kleti, ki ga je on videl, ni bilo ljudi, ščenek je pritisnil uho k špranji — nikakih glasov ni bilo slišati. Previdno je otipal kraj okoli sebe in se prepričal, da se je hodnik ali kedaj sam podrl ali pa so ga nalašč zasuli z vsakovrstnim gruščem in vrh tega še zadelali s poprečnim zidom, za štiri opeke debelim. Ščenek je s težavo vteknil levo roko v špranjo, ki se je bila napravila od usada pregrade, in poskušal k sebi potegniti vrhnje opeke, a se niso premeknile; porinil je tedaj še drugo roko skozi, začul se je šibek hresk in dve vrsti opeke sta zdrknili ščenku ŽENINI NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna /abila po jako zmerni ceni. Pridite k. nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Mrs. Roosevelt je obiskala za praznike čehoslovaški bazar 'v Washingtonu, kjer je nakupila vec\ stvari. Bazar je bil prirejen za odpomoč češkemu narodu.