Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin deila L.ftena ('Ji. Cominerciale) 5M. ! el. 28-770 Italijo: Gorica, P zza Viuon« ■3/11. pust. pred. (ca^elia posl.) Tf.sl 431 Pošt. č. r.: Trst. 11'6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna It. 49 Ur N A R O C N četrtletna lir 450 — 850 — letna Ur 1600 • m i zemstvo: letna naročnina Ur 1 Oglasi po dogOTO Spedizione in abb. po«taie I. A: Bi ŠT. 512 TRST, ČETRTEK 27. AVGUSTA 1964, GORICA LEt. XIII. Papei pozim !met k mitu Papež Pavel VI. je ponovno posegel v da-našnje napeto dogajanje v svetu, iz čuta dolžnosti Kristusovega namestnika na Zem-'ji in tako ponovno potrdil aktualno in ak-l|yno vlogo krščanstva in Cerkve v današ-njem svetu. V sredo je naslovil na ves svet poziv k Jtiru. Ko je govoril v Castelgandolfu mno-*lci vernikov, ki so prišli na običajno tedensko avdijenco, je spomnil na 50. obletno izbrula prve svetovne vojne in na 25. ^letnico izbruha d.ruge svetovne vojne, v 2Vezi s tem pa tudi na poslanice miru in ^zadevanje svojih prednikov na papeškem J’resto1u, da bi odvrnili obe vojni, kar pa je 'Jo zaman. Potem ie papež nadaljeval: »Nezaupanje, I ie obd.aialo opominjevalne intervencije ^peSke obisti, nam ne sme vzeti poguma, ne ponovili naših očetovskih pozivov rn,’ni. kadar to zahteva zgodovinska ura ,n zlasti dolžnost naše apostolske s^žbe. S ovesna in sugestivna beseda, ki jo je T*apež Janez XXITT. naslovil na ves svet s Svojo encikliko »Pacem in terris«, ni odmevala zaman, in sedanja obletnica obeh Svetovnih vojn, ki sta okrvavili prvo polo-v'co našega stoletja, nudi priložnost za ponovitev tistih poslanic miru in za to, da ^ranimo spomin nanje živ in da nam bo v delaven opomin. Mir je največja dobrina *a človeštvo, ki živi v času, a je tudi rahla Zorina, ki jo sestavljajo nestalni in zaple-,eri' faktorji, v 'katerih je trajno v igri svo-°clno in odgovorno človekovo hotenje. Za- 0 mir nikoli ni popolnoma stabilen in go-')v ter ga je treba vsak hip na novo premi-in obnoviti.« Potem je papež nadaljeval: »Zdaj priso-'lvUjemo zaskrbi j ivemu pojavu propadanja katerih osnovnih načel, na katerih mora ^eljiti mir; in medtem ko se na eni stra- II Plemenito, a slabotno razpravlja in dela (l‘l °niejitev in odpravo oborožitve, se po 'Llgi strani nadaljuje z razvijanjem in izpolnjevanjem uničevalne sposobnosti voj- strojev. Ponovno izginjata strah in stud Wr ' ^ vojno kot neuspešnim sredstvom za reševanje mednarodnih vprašanj, ^edtem ko se dogajajo na raznih krajih ,^’je strašni izbruhi vojnih epizod in se >1 sPet pojavlja politični in ideološki egoi-n rri kot sila, ki hoče uravnavati življenje c>lov..< *Pcž je potem navedel načine, kako za-°viti mir med. narodi in državami. Rekel TRI ŽARIŠČA VOJIE Rot, l 1 »Varnost narodov mora temeljiti še bolj „ na hipotezi o uporabi oborožene s le j T>r'zadevanju za medsebojno razumeva- Žarišča vojne, ki jih je imel papež Pavel VT. predvsem v mislih v svojem pozivu svetu k miru, so Vietnam, Ciper in Kongo. Vse tri »stare« celine imajo torej vsaka svoje vojno žarišče. Vsako lahko vsak hip izbruhne v odkrito vojno, ki ne bo več omejena samo na te dežele, ampak lahko za-dobi mnogo širši razmah, ali se celo izrodi v tretjo svetovno vojno. Zato je papežev poziv svetu, naj ohrani mir in naj rešuje svoje spore v duhu medsebojnega razumevanja in bratovskega čustvovanja, popolnoma upravičen in je prišel v pravem hipu, to jc, pravočasno, ko ni še nič zamujeno in je še sorazmerno lahko ohraniti mir ter rešiti probleme, ki so dozdevno tako zapleteni. CIPER Nobenega dvoma ni, da je izmed teh treh problemov najbolj umetno napihnjen ciprski. Zadobil je obseg, kakršnega bi po trezni presoji nikdar ne smel zadobiti. Propaganda vzhodnega bloka se trudi dokazati, da je vsemu krivo le vmešavanje zahodnih sil, kar seveda ni res, ker imajo te ves interes na tem, da bi vladal na Cipru mir in da bi ne bilo napetosti med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici Atlantske zveze. Vendar pa je v tej trditvi vzhodne propagande vendarle tudi zrno resnice, čeprav v drugem smislu. Ciprslka kriza je namreč pos'cd.ica dejstva, da ciprsko vprašanje ni bilo pravilno in pravočasno rešeno. Tamkajšnji Grki so se v uporu dolgo bojevali za svojo pravico do združitve z Grčijo in v tem boju so zmagali. Toda Anglija jim je priznala zmago in se umaknila z otoka samo za ceno, da se ciprski Grki odpovedo tej pravici in sprejmejo kompromisno rešitev — neodvisnost otoka, in da delijo vlado s turško manjšino. Če bi bila takrat Anglija privolila v Enosis, v združitev Cipra z Grčijo, bi danes ne bilo ciprskega problema. Turčija bi bila takrat rada ali nerada privolila v to in na Ciper bi ne bil prispel turški vojaški kontingent, ki predstavlja zdaj hrbtenico turškega odpora na otoku. Sovraštvo ciprskih Grkov do Turkov pa ima seveda svoje korenine tudi v zgodovini, ko so bili Turki gospodarji in Grki pod- iip hQ.’ na velikodušnem in poštenem medse-zaupanju, na duhu programskega e'ovanja, na skupnih koristih in na po- moči, posebno tistim državam, ki so šele na poti razvoja. To pomeni, da temelji mir na ljubezni.« Papež je potem poudaril svojo željo, da bi belina miru prekrila spomine na pretekle vojne in da bi jo dvignili kot zastavo prijateljstva in upanja nad palače mednarodnih kongresov. Pavel VI. je zaključil svoj mirovni poziv z zagotovilom, da brez vere v Boga mir ne more biti iskren, svoboden in varen, ter je pozval vse ljudi dobre volje, naj poslušajo njegovo poslanico miru z iskrenostjo in dobroto v bratovski slogi. ložniki. Tega podedovanega sovraštva so še polni tako Grki in Turki, najbolj vroče pa tli v predsedniku ciprske vlade, nadškofu Makariosu, ki je zli duh vsega dogajanja na Cipru. Kljub vsem simpatijam do ciprskih Turkov, njegovih žrtev, si ni mogoče predstavljati, da bo mogoče trajno rešiti spor kako drugače kot s priključitvijo Cipra h Grčiji, z mednarodnimi jamstvi in teritorialno avtonomijo za Turke, ali z razdelitvijo otoka, na kar pa Grki gotovo ne bodo pristali, kot je Makarios že večkrat zatrdil. Vseikakor bo treba to vprašanje nujno rešiti, da ne bo več zastrupljalo odnosov med dvema evropskima državama in zaveznicama, kot sta Grčija in Turčija. Z medsebojnim razumevanjem bi bilo to gotovo možno. VIETNAM Mnogo bolj zapletena sta vietnamski in kongovski problem. V Vietnamu so študentje in budisti z večdnevnimi razdraženimi demonstracijami dosegli, da bo odpravljena nova ustava gnerala Hanha in da bo uveden bolj demokratičen režim. Vsaj tako je Hanh obljubil, če ne želi le pridobiti na času. Vedno bolj očitno pa se kaže, da so Združene države tam tragično brez moči v političnem pogledu, četudi vojaško obvladajo položaj. Kaj je temu vzrok, je težko reči, verjetno pa pomanjkanje razumevanja za psiho vietnamskega naroda in za njegove politične potrebe, človek se začudeno sprašuje, kako je mogoče, da se režimi v Vietnamu tako naglo in tako dramatično menjavajo, čeprav so tako vojaško kot gosipo^ darsko popolnoma odvisni od Američanov. Vietnam je dokaz, da določenih situacij ni mogoče rešiti niti s samo silo niti z dolarji, ampak z znanjem in razumevanjem. Vietnam predstavlja danes največjo nevar-nost za svetovni mir, celo večjo, kot si večina ljudi predstavlja. Tudi tam je prišlo do zaostritve predvsem zato, ker so bili problemi v preteklosti le napol rešeni. Nedvomno pa imajo v sedanji novi krizi prste vmes tudi Kitajci. To je njihovo maščevanje. KONGO Isto velja za Kongo, če bi bili Kongo pravočasno razdelili v njegove etnične sestavne dele, bi gotovo danes ne bil žarišče neprestanih uporov in notranjih vojn. čombe je gotovo najsposobnejši organizator in državnik med afriškimi politiki, človek s čutom za stvarnost, in zato je upati, da se mu bo počasi posrečilo razvozlati kongoški klopčič. Ve pa, da je vojaška zmaga nad, uporniki, ki izražajo v bistvu še barbarske nagone prebivavstva, nagnjenega k (Nadaljevan}« na 2. •trami) RADIO TRST A • NEDELJA, 30. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Cvetice v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše; »Pravljica o slarih igračkah« (Jadviga Komac). Igrajo člani RO.; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 15.00 Zlata risanka: Rila Pavone; 16.00 Malo znane velike ljubezni - Franc Jeza: »Kierkegaardova ljubezen odpovedi«; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kin včeraj in danes (Sergij Vesel); 21.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Kovači so berači, pa mlinarji latje«. • PONEDELJEK, 31. avgusta, ob. ' ske folklore - Lelja Rehar: »Kovači so berači, pa mlinarji tatje«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.00 Tržaški pianisti - Fiorclla Miotto, Samuel Barber: sour excursions, op. 20; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Kako je končala zvitorepka«; 21.00 Giac.omo Puccini: »Madame But-terfly«, opera v treh dejanjih. • TOREK, 1. septembra, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Ženski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa: »Sinfonia domesti-ca«, op. 53; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Cid Campeador« (Desa Kraševec); 21.00 Radijska novela - Henri Beyle-Stendhal: »Ljubavni napoj«; 22.50 Sodobna simfonična glasba. • SREDA. 2. septembra, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Slovenski romantični samospevi Gregor Krek; Sestra ziba bratca; Poletje, Uvele rože pod steklom; Ekstaza. Izvajata sopranistki Gojka Berginc in Nada Zrimšek; 21.00 Simfonični koncert Orkestra gledališča »Verdi«. Približno ob 21.35 Knjižne novosti - Josip Tavčar: »Giuseppe Berto in njegov roman „11 male oscuro”«. • ČETRTEK, 3. septembra, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju -Sergej Prokofjev: Kvartet za godala št. 1, op. 50; 19.15 Gradovi na Goriškem; »Dornberški grad« (Rado Bednarik); 21.00 »Don Carlos«, dramatična pesnitev v petih dejanjih (Friedrich Schiller - Fran Albreht). Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. • PETEK, 4. septembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Žena in dom; 18.30 Najlepše romantične simfonije; 18.55 Ludvvig van Beethoven; Sonata št. 1 v D-duru, op. 12 za violino in klavir; 19.15 Jadransko morje- Gojmir Budal: »Ladjedelnice in druge industrije«; 20.30 Gospodarstvo in delo (Egi-dij Vršaj); 21.00 Koncert operne glasbe. Približno ob 21.30 Mladina na Zahodu - Giovanni Russo: »Nevarnost tehnizacije«. • SOBOTA, 5. septembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Nan-da Devi - sveta gora Indije«; 14.40 Folklorni ansambel »Tamburica«; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Sodnikova hči« (Josip Jurčič -Franjo Kumer). Igrajo člani RO.; 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji. Benjamin Ipavec: Dve tatarski silhueti. Orkester Glasbene Matice v Trstu, vodi Oskar Kjuder; 18.55 Predelava folklorne glasbe; 19.15 Počitniška srečanja (Saša Martelanc); 20.45 Skladbe Vinka Vodopivca v izvedbi moškega vokalnega kvinteta, ki ga vodi Humbert Mamolo; 21.00 Vabilo na ples. Togliattijev pogreb TEDENSKI KOLEDARČEK 30. avgusta, nedelja: Saša, Rozalija 31. avgusta, ponedeljek: Rajko, Rajmund 1. septembra, torek: Mladen, Egidij 2. septembra, sreda: Štefan, Hranislav 3. septembra, četrtek: Dora, Darij 4. septembra, petek: Ida, Zala 5. septembra, sobota: Lovrenc, Nedeljka POROKA V ponedeljek sta si v cerkvi na Montuzzi v Trstu obljubila večno zvestobo dr. Danilo Magajna iz Trsta in gdč. Nivija Ota iz Skednja. Prijatelji1 in znanci jima želijo veliko sreče, zadovoljstva in uspehov v novem življenju. K pogrebu umrlega voditelja komunistič-i ne stranke se je zbralo več stotisoč ljudi. ! Strankino vodstvo je organiziralo sprevod j do zadnje potankosti, hoteč tudi pokazati I svojo moč. V Rim so prišli zastopniki sko-' ro vseh 24 tisoč komunističnih sekcij Italije in številni predstavniki tujih komunističnih držav. Jugoslovansko delegacijo je vedil Edvard Kardelj. Pogrebne svečanosti so traja'e od štirih popoldne do osmih zvečer. V sprevodu, ki POSLEDICE... 1 Kot je bilo pričakovati, je ena prvih posledic Gokhvaterjeve zmage na konvenciji j republikanske stranke ta, da je moral tu-: di Johnson kot demokratski kandidat ubrati radikalnejšo desničarsko pot in se odpovedati Robertu Kcnpedvju, sedanjemu pravosodnemu ministru kot kandidatu za podpredsednika. Pač pa je Kenned,y uradno napovedal, da bo kandidiral za senatorja New Yorka. Pri tem bo imel proti sebi poleg sedanjega senatorja, repub'ikanca Keatinga tudi (za Slo.1 vence) zloglasno gospo Claro Booth Luce, bivšo ameriško veleposlanico v Rimu, ki se je lo'iko trudila za likvidacijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Kandidirala bo na listi neke skrajno konservativne skupine, ki je blizu Go’dwaterju, bolj kot sedanji senator Keating, ki pripada liberalni republikanski struji. LJUBEZNIVA SESTRA Juana, sestra kubanskega diktatorja Fi-j del Castra, je že pred časom zbcža'a z oh>-! ka v Južno Ameriko. Sprva se je zadržala' še precej mirno in ni hotela dajati nobenih izjav. Nenadno pa je .Tuano neka j piči'o. | Prišla je v B~azi'ijo in napovedala, da bo imela po vseh večjih mestih predavania proti bratovi diktaturi. Povedala je tudi, da trpi v ječah na desettisoče Kubancev popolnoma po nedolžnem in da ima bral na vesti štiristo umorov. Ni dvoma, da si brat Fidel jezno puli bra-j do ob teh ljubeznivih sestrskih izjavah, in da mu je sestra več škodovala kot vsa ameriška propaganda. OLIMPIADA V TOKIU Pri 18. mednarodnih oTmpijskih igrah v Tokiu, ki bodo od 10. do 24. oktobra, bo sodelovalo rekordno število državnih reprezentanc. Udeleženih bo 93 držav. Pri zadnjih olimpiadah leta 1960 v Rimu so se zbrali tekmovalci iz 84 držav. Največjo skrb povzroča občinskemu svetu največjega mesta na svetu vprašanje — stranišč. Večina teh namreč ni opremljena za odplakovanje z vodo. Druga skrb so pa javni 'okali dvomljive vrednosti. Zalo so sklenili, da bo policijska ura za te čajarne in podobna gostišča določena na dvanajsto uro. ODLIKOVANJE Po preureditvi goriške in tržaško-koprske administrature je preje1 dosedanji tržaško-koprski administrator msgr. Albin Kjuder visoko cerkveno odlikovanje. Papež ga je imenoval za apostolskega protonotarja za za sluge, ki si jih je pridobil v svoji visoki cerkveni službi. je bil razdeljen na šest oddelkov, so hodili tud.i vladni zastopniki in diplomati tujih držav. Nosili so na stotine venec. V sprevodu in ob cestah je bilo nad 30 tisoč zastav. Več godb je igralo mrtvaške koračnice. Nr trgu sv. Janeza v Lateranu se je sprevod ustavil, da so domači in tuji komunistični prvaki izrekli zadnji pozdrav. Govorila sta bivši sovjetski predsednik Brežnjev in španska komunistka Dolores Ibarruri, k' se je pred govorom onesvestila. Po zadnjem govoru novega strankinega tajnika Longa je krenil sprevod v skrčen’ obliki na pokopališče Verano, kjer so položili že v mraku Togliattijevo truplo v začasno grobnico. JUŽNOTIROLSKO VPRAŠANJE Diplomatska pogajanja med Italijo ih Avstrijo za ureditev južnotirolskega vprašanja se bodo nadaljevala prihodnji mesec. V Ženevi se bosta sestala dne 7. septembra zunanja ministra Kreisky in Saragat. Od zadnjega sestanka, dne 28. junija so strokovnjaki rešili že vrsto vprašanj, ki so bolj tehnične narave. Na novem sestanku se bosta ministra dotaknila točk polit'čne važnosti. Do končne rešitve bo pa po mnenju dip'omatskih krogov prišlo na nad,alk njem sestanku. Upajo, da bo celotno vpra' šanjc, ki je ka’ilo dobre odnose med obe' ma državama, rešeno še pred, koncem tega leta. VIZUMI NA OBMEJNIH PREHODIH Jugoslovanska olVastva so sklenila, da bodo s 1. oktobrom izdajala vsem tujim turistom vizume na obmejnih prehodih, s čimer se bo prav gotovo znatno pospešil in olajša! tujski promet. Teh ugodnosti so že bili doslej deležni turisti nekaterih držav kol so Danska, Finska, švedska, Kanada ZDA itd. Ods'ej pa bodo izdajali vizume ha obmejnih prehodih turistom iz vseh držav na svetu, sc pravi tud.i državljanom Italije’ kar je posebno važno za prebivalce na Tf' žaškem, Goriškem in sploh vsega obmejne' ga pasu. Novi predpisi pa bodo veljali od 1. oktobra do 13. aprila 1965. Tri žarišča]; voj ne (Nadaljevanje s 1. strani) nasiljem in kaosu, nemogoča brez pornocj Evrope in Amerike, zlasti tudi brez ponioc‘ belih najemnikov, ki so edini izvežban in tehnično usposobljen element, na katei^ se lahko zanese, da je ne bodo odkurili pre. gromozanskim bojnim rjovenjem uporih' kov iz džungle (potem ko so umaknili sj. Združenih narodov). Njegov poskus poli*1 ne pomiritve se je v glavnem ponesreči > vo- zato bo treba počakati na izid njegove jaške akcije proti upornikom. Če ne uspela, bo postal Kongo plen črnih pust° lovcev in njihovih džungelskih tolp. Vsa tri žarišča vojne so torej le posle ca polovičarstva in nedoslednosti v dose danjem reševanju teh problemov. Proble se pač maščujejo, če niso pravočasno re ni. Vendar pa bo z dobro voljo, kot jo 'L Pavel VI., možno rešiti tudi te tri probleB1 Edvard Kocbek o slovenstvu Odlomki h ,,Slovenskega poslanstva” Ponatisku.jemo nekaj najznačilnejših odlomkov Nemcem in ponoči v škodo Italije prestav- *___ * . 1_11_ 1 J.. ..J_ V n . il-. I' . Ir f/» V’! 1-1 ... _ I iz najnovejše knjige Edvarda Kocbeka, v katerih razglablja avtor o slovenstvu, o njegovi usodi in o slovensike.ni značaju. Ta razglabljanja so nenavadno globoka in iskrena, a kljub kritičnosli vedra in optimistična. 23. oktober 1943: ...Sedim na dolgem pod.rtem bukovem deblu in strmim v ločko na tleh kakor Arhimed. svoje kroge. Le od daleč mislim na listi veliki krog, ki se nam bliža in nas bo stisnil. In glej, misel na jutrišnjo veliko nevarnost mi ni več prebudila srca. Le mišice ob očeh so mi rahlo trznile, komaj za-Zfiatno sem se nasmehnil, zadržano in modro, (kakor modrec, ki ga nič na svetu ne more več presenetiti. Ali tokrat res mirno in preprosto sprejemam svojo smrtno ogroženost? Ne, ne sprejemam je mirno, pač Pa na višji in širši ravni, kjer je povezana z mnogimi drugimi spoznanji. V sebi sem Začutil vzgib tistega nadčloveškega primi-kovanja in pobliževanja, ki smo ga opazili Pri Slovencih nekaj pred zlomom Jugoslavije, posebno pa vso pomlad po katastrofi. Takrat smo pozabili na vse, kar nas je razdvajalo, in se nenavadno zbližali z vsem, s čimer nas je usoda enako prizadela. Tisti ■Heseci so ostali v meni naj lepše razodetje slovenske človečnosti, čeprav jih je današnja neizbežna osvobodilna diferenciacija polnila v ozadje. V njih ne vidim le moralno, ^ac pa tudi družbeno posebnost. Vrednost l,i>te človečnosti ni bila v nekakšnem pop'e-'Tienitenem slogaštvu, temveč v priznavanju nazorskega pluralizma, usmerjenega v enotno slovensko bit. Slovenci smo leta 1941 prvič v zgodovini fizično doživeli enotnost svojega narodnega telesa, hkrati pa smo ■— manj jasno sicer, zato pa tembolj pretresljivo — začutili privlačnost razvojnega središča, 'ki leži v prihodnosti in vse dele človeštva vedno bolj zbližuje med seboj. *uio čutim v sebi vedno močnejše d.elovanje Vesoljne konvergentne sile, vedno bolj zanosno me povezuje z napredujočim sredinem sveta. Že nekaj let je, kar sem premami v sebi mrtvo točko statističnega pojmo-vanja in se vključil v tovariško afiniteto Napredovanja. Samo tako morem zmagovali izolacijo, ki jo tu pa tam začutim zaradi Ideoloških primitivcev, in le tako je moja bojazljiva narava že pred vojno pogumno stopila v javno življenje. In le tako zdaj Nevarnosti nimajo več 'krink, kajti tveganje 'e zame že enako varnosti: prav zdaj, ko ^oram za rešitev svojega jaza in za odre-Sltev svojega duha zastaviti vse sile, sem Najmočnejši, skladen sam s seboj. Z nove slrani sem odkril pomen svetopisemskih be-Sed: Kdor se bo izgubil, se bo našel... 29. oktober -.Ko sem se zbudil (v bunkerju, op. Ured.), sem se preplašil kakor človek, ki ve, a nima tal pod nogami in se udira v rie-^ano. Vse, kar se dogaja v bližnji in dalj-Nj okolici, se odvija po zakonih, ki nanje Nirnamo nobenega vpliva. Vojna je tako sProstila človeške nagone, strasti, skušnja-Ve in račune, da je vsak moralni ali idejni aPel na ljudi brezupen in smešen. Spom-N'1 sem se, kako so aprila 1941 dolenjski ^rnetje z rdečimi zastavami hiteli nasproti jali državne mejnike. Spomnil sem se lila-; du, ki nas spremlja v Suhi krajini, v najbolj revni slovenski pokrajini, in smrti, ki | nas je tolikokrat ogrozila v njej. Predočil' sem si razko', ki danes razdvaja Slovence in nas kljub preteči totalni nevarnosti od zunaj še v notranjosti grozovito postavlja drugega proti drugemu. Nazadnje pa sem se sklonil nad nepopisno izrojenost človeškega duha po raznih taboriščih, človeštvo je strahotno zaostalo v svoji človečnosti, čeprav čuti skupnega sovražnika v naravi in zgodovini, se še vedno ne more složno obrniti zoper enovito zlo, rajši se zapleta v bratomorno prelivanje krvi. Boj še dolgo ne bo postal stvariteljski, še vedno pomeni uničevanje in smrt. 30. oktober ...Poshišal sem pogovor dveh povojnih načrtovalcev. Sprva sem ju poslušal radovedno, potem pa me je začel spreleravati nemir, prelahko sta govorila o velikih stvareh. Ni mi dalo, da bi se vtaknil v njun pogovor. Le to si zapisujem: če po vojni ne bomo zastavili vseh svojih sil in če ne bomo zbudili v ljudstvu stvariteljskega razpoloženja, potem je vse zaman, zaman neznansko trpljenje teh dni, zaman trpljenje ustreljenih, zadavljenih, zasramovanih, obešenih, posiljenih in pohabljenih, zaman vsi napori duha in telesa, zaman vse tveganje in prebujanje sil, zaman mobilizacija ljudstva in organizacija življenja, zaman vsa vera, upanje, vsa ljubezen... 2. november S Kidričem sva se zašepetala in bila kmalu sredi globljega pogovora. Govorila sva o slovenskem človeku, posebno o preprostem in množičnem, o njegovi bistrini in iznajdljivosti. In tedaj sem hotel ved.eti, kaj mi-s'i o izrecnih Leninovih izjavah, da proletariat ni sposoben revolucionarne spontanosti; to sem hotel vedeti največ zato, ker Kidrič s svojimi partijskimi tovariši jasno poudarja nasprotno mnenje, češ da je vsako d.elovno ljudstvo zmožno revolucionarnega ustvarjanja. Odgovor na to vprašanje se mi zdi temeljnega pomena za našo prihodnost, saj nam more vnaprej prihraniti napačno pojmovanje diktature. Odgovoril je, da je s takšnimi formulacijami Lenin ugotavljal bolj potrebo po učinkovitem revolucionarnem vodstvu disciplinirane avantgarde kakor po podcenjevanju množične spontanosti. Ker sem rekel, da so Leninove načelne izjave o nemoči ljudstva izrecno pesimistične, saj namesto spontanosti Ijiudsftva postavlja revc^ucionarno zavest vodstva, ki deluje in misli zunaj ljudstva in nad njim, je Kidrič dopustil, da je zavoljo posebnih ruskih okoliščin mogel Lenin prebuditi in izvesti revolucijo le s skrbno izbranim in vojaško d.isciphniranim partijskim telesom, torej z elito, ki je morala postati neodvisen in eksk’uziven hegemon revolucije. Razume1 sem, da se je mogel Lenin v zaostalih razmerah ruskega sveta odločiti za revolucijo le z zavestno in bojno organizirano avantgardo, pač pa mi je osta’o nejasno, če se bodo slovenski komunisti rajši vsklad.ili s slovenskimi razmera- mi in v svoji povojni praksi dajali prednost spontanosti in iniciativi ljudskih množic, kakor to že'i Mara. Kidrič mi je odgovoril, da je teorija znanstvenega socializma vedno odprta in da so njegovi praktični prijemi odvisni od razmer in od zelo sestavljene oblike ljudske zavesti. Ni dvoma, sem dejal, važno je le, da bodo oba faktorja pojmovali na slovenski, razvojno višji stopnji, kajti naš ljudski človek ne prenese več črednosti, primitivnega eksperimentiranja in brezpogojne poslušnosti, če bodo vzeli v poštev spontanost ljudskih množic, jo bodo morali razviti v resnično demokracijo, če pa se bodo morali kljub vsemu odločiti za prehodno diktaturo, bodo morali svojo elito zbrati na precej širših in od sovjetske diktature različnih temeljih. Kidriča je vznemirila moja misel o demokraciji, toda preden sva se mogla do kraja izgovoriti, je moral vstati. Brecelj in Rojc sta ga opozorila na to, da mora na dogovorjeni sestanek z Glavnim poveljstvom. 9. november ...Nazadnje smo se zbrali v glavni baraki in sedli k seji. -Kidrič nam je posredoval še nekaj podatkov. Vrhovni štab se trudi, da bi partizanska gibanja jugoslovanskih narod.ov dobila skupno politično vodstvo, 'kajti spričo naj novejših dogovorov med zavezniki se moramo čimprej uveljaviti kot nova, dejanska jugoslovanska državna oblast in si v tem smislu izvoMti državno predsedstvo in njegov izvršni organ. Zasedanje ASNOJ naj bi torej položilo temelje državni ureditvi nove Jugoslavije. Hoteli smo si priti na jasno o načinu sodelovanja Slovencev na tem zasedanju. Predlagali smo Kidriču, da bi se slovenski delegati pred odhodom izčrpneje pogovorili o svoji skupni vlogi na tako pomembnem zborovanju, kajti s'ovenske osvobodilne napore je treba pravilno in varno vskladiti s prizadevanji drugih narodov Jugos'avije za dosego narodne suverenosti. Gre za prvi zunanji politični nastop nove Slovenije v zboru jugos’ovanskih narod.ov. Kidriču pa se je znova mudilo na štabno sejo, odvrnil, je, da bo za tak pogovor še veliko časa na poli in na cilju. ...Staknil sem prazen prostor in se zleknil. Okoli mene spijo kurirji. Popoldanski zrak je irealen, zebe me in obhaja me nekaj tesnobne a. Naenkrat se mi vse idejne in pravne in tehnične formu'e, s katerimi si človek gradi sisteme za urejanje sveta in napredovanje živjenja, postale prazne. Pred oči mi je stopilo neposredno slovensko življenje, naša nedoločljiva usoda, p!sana stvarnost naše zgodovine, zemljepisna razčlenjenost naše domovine, duševna mnogovrstnost slovenske človečnosti, nepregledna množina tragičnih življenj na Slovenskem in nejasnost naše afinitete: s kom smo si sorodni, a'i s tistim, ki nas nanj veže tako imenovana kri, ali s tistim, ki nas nanj veže tako imenovana zgodovina? Kje nas čaka plemenitejša tragika, višje sproščevanje in polnejše poč loveče vanje? Kaj je torej pomembnejše za nas: resnica o človeku ali resnica o slovenstvu? In če bosta obe spojeni v prihodnji večnarodni državi, kako bosta vsklajeni v novi Jugoslaviji? Vemo predvsem to: nova jugoslovanska d.ržava naj bo federativna povezanost samostojnih narodov, da jim bo omogočen enak družbe- < Nadaljevanje na 8. strani) Pismo LSS predsedniku Moru Rimska vlada je v ponedeljek imenovala tri člane paritetne komisije, ki ima nalogo, da pripravi izvršilne določbe Posebnega statuta in določila o prehodu državnih uradov v skop deželne samouprave Furlanije-Julij-ske krajine. Za člane paritetne komisije so bili imenovani univerzitetna profesorja Dei-1'Andro in Ferrari ter prefekt Giovenco. Člani paritetne komisije so še profesorja Cri-safulli in Amorth ter poslanec Bressani, ki jih je izvolil deželni svet. Dne 26. t. m. so komisijo umestili, naslednji dan pa je začela z delom. Ker bo morala ta komisija pripraviti tudi izvršilne določbe, ki se tičejo 3. ;lena Posebnega statuta,ki določa enakopravnost in zaščito narodne individualnosti slovenske manjšine v Italiji, je lista Slovenske skupnosti prejšnji teden poslala predsedniku vlade Moru pismo z naslednjo zahtevo: »Slovenska skupnost, ki druži vse slovenske demokratične skupine v deželi Fur-laniji-Julijski krajini in je zastopana v deželnem svetu, si dovoljuje predočiti Vam, gospod predsednik, nujno potrebo, da imenuje vlada italijanske republike enega pripadnika slovenske narodne manjšine med predvidenimi tremi člani paritetne komisije, ki bo morala pripraviti izvršilne določbe Posebnega statuta dežele Furlanije-Julij-krajine, kakor določa 65. člen omenjenega statuta. Imenovanje slovenskega člana v paritetno ikomisijo je naravnost neobhodno potrebno. V okviru te komisije bi morali namreč obravnavati in pripraviti vsa tista polnopravna zakonska sredstva, ki so potrebna Šolakm obvmmtUa Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se začnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — dne 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Zrelostni izpiti pa se bodo začeli dne 14. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. DRŽAVNA SREDNJA SOLA in NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v TRSTU (Rojan - ul. Montorsino, 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t. 1. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni izpiti v toreik dne L septembra t. 1., po urniku in razporedu, objavljenima na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo državne nižje srednje šole ter nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Via Caravaggio 4, sporoča: da se vpisovanje v vse tri razrede nadaljuje do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: rojstni list iz anagrafskega urada, potrdilo o precepljenju, potrdilo o zdravih očeh, Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Popravni izpiti ter nižji tečajni izpiti sc pričnejo v torek, 1. septembra, po razporedu, ki je razviden na oglasni deski šole. ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU Vpisovanje v šolo bo od 1. do 12. septembra t. 1. v šolskih prostorih v ul. R. Manna št. 29. Pouk se bo začel v ponedeljek 14. sept. 1964. Ravnateljstvo za podrobno obrazložitev in izpopolnitev določil Posebnega statuta, ki zadevajo koristi in pravice slovenske narodne manjšine. Ker bodo v tej komisiji člani, katere bo imenovala osrednja vlada, bi to bilo po našem mnenju najprimernejše mesto, od katerega bi pristojni organi lahko dobivali predloge in zakonske osnutke, ki bi mogli tvoriti osnovo za ureditev naših vprašanj, kakor jo predvideva 3. člen Posebnega statuta d.e-že'e Furlanije-Julijske krajine. V prepričanju, da boste ustregli naši zakoniti želji, se Vam, gospod predsednik, zahvaljujemo za Vašo uvidevnost ter Vam tudi ob tej priložnosti izrekamo izraze našega spoštovanja.« MANJ TUJCEV, A VEC PRENOČNIN Od januarja do začetka avgusta so zabeležili v tržaški pokrajini okrog 40 tisoč prenočnin italijanskih in tujih turistov več 'ka-| kor v istem razdobju lansikega leta. Celotno število prenočnin je znašalo 343.641. Tudi junija je bi'o neglede na dejstvo, da je prispelo nad 1.500 tuirstov manj, tisoč prenočnin več kot v juniju lansikega leta. Na zadnji seji upravnega odbora pokrajinskega urada za turizem (Ente provincia-le per il turismo) so odobrili k^sifikacijo hotelov, pensijonov in prenočišč za prihod.-nji dve leti. Glede na dosedanje ik'asifika-cije so se pomnožili novi seznami za sedem tujskoprometnih obratov in sicer za en hotel prve kategorije v Grinjanu, za en pen-sion in eno prenočišče — takoimenovano lokando — v Trstu, za d.va hotela in eno prenočišče v Miljah ter en hotel v Zgoniku. Devin: SMRT UGLEDNEGA MOŽA Po krajši, mučni bolezni je v ponedeljek umrl v tržiški bolnišnici 59-letni Adolf Str. gar, trgovec, ki se je po drugi svetovni vojni iz rojstnega Sužida pri Kobaridu z družino naselil v Devinu, ikjer si je zgradil svojo hišo in tu nadaljeval svoje delo. Pokojnik je bil dober družinski oče in vsestransko delaven ter podjeten trgovec. Čeprav je bil preobremenjen z delom, je našel čas, da se je zanimal za dogajanje v svetu in 2flasti v naših krajih. Naj zvestemu sinu naše zemlje sveti večna luč. Vdovi, hčerkam in vsem sorodnikom izrekajo prijatelji in znanci globoko občuteno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naš list. PROSLAVA 6. SEPTEMBRA V nedeljo, 6. sept., bo poteklo 34 let, odkar so fašisti ustrelili pri Bazovici Bidovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča. Ob tej priliki bo v nedeljo ob 11* uri maša za bazoviške žrtve v farni cerkvi v Bazovici. Po maši bodo molitve ob katafalku, nato pa odhod pred spomenik, kjer bodo slovenske politične, kulturne in mladinske organizacije priredile kratko spominsko svečanost. STANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI Stanje glede nalezljivih bolezni v Trstu je bilo v zadnjih desetih dneh v Trstu ugodno. Prijavljenih je bilo samo 8 primerov noric, 5 primerov škrlatinke, 4 prime' ri ošpic in trije primeri tifoidne vročih oslovskega kašlja in nalezljivo vnetje jetel' 3}om>f)hu \Jitri'vili[tt Gročana: GOVEJA ŽIVINA V GROCANI — NEOKUŽENA V prisotnosti dr. Radii la, ki je zastopal dr. Perca, ravnatelja pokrajinskega nadzorništva, dr. De-rina, in živinorejskega izvedenca gospoda Taglia-ferra so razdelili gročanskim živinorejcem izkaze, ki jih je izdalo ministrstvo za zdravstvo in ki potrjujejo, da je vsa v Gročani rejena živina neokužena po jetiki. Omenjena potrdila so izraz požrtvovalnosti in zanimanja, ki so ga pokazali živinorejci Gročane za odstranitev ene najbolj nevarnih okužb, ki ne povzroči škodo samo na proizvodnosti živine, ampak ograža tudi zdravje potrošnikov mleka. Gročana je prva vas naše pokrajine o katert lahko trdimo, da je živina popolnoma zdrava. Stara gora: AVTOMOBILSKE TEKME Stara gora pri Čedadu je znana daleč okoli kot starodavna božja pot. Odlcar s° pa preuerdili in asfaltirali cesto d,o ter postavili pri cerkvi tudi nova gostišč' je postala Stara gora tudi priljubljena lu' ristična točka. Tujce so začele privabljati turistične °1’. ganizacije tudi z avtomobilskimi dirkah1 po serpentinasti, sedem kilometrov dolg1 cesti do vrha, 600 metrov visoko. Te gorske dirke se ponavljajo že nekaj let. V nedelj0 se bodo zopet ponovile pod okriljem Avt°' mobilskega kluba in krajevnega odibor3' Tekme se bodo začele v nedeljo popolclD6 ob dveh in bo cesta za promet zaprta ci° šestih zvečer. ŠENT LENART V naši okolici, zlasti okrog Spodnje Mj^1’ se in Camurja so se zopet pojavile čre f divjih prašičev. Gladna divjad, je udrla ^ v čredah z gora v dolinske vasi. Velikan^0 in škodo je povzročila po njivah s koiruzo di krompirjem. Divjačina se približuje tu1 hišam in ograža že osebno varnost. Pr#® deti posestniki in vsi ljudje pozivajo ob™ sti, naj bi kaj ukreni'e proti tem škodlj>v cem, ker jih je že vsako leto več. Brdo: NESREČE NA SLABI CESTI ^ Z Njivice se vije proti Brdu in Tipa .j dolga cesta, ki je izredno zanimiva zar^j, 0 lepih razgledov. Na vsakem ovinku se pre druga slika v prekrasno naravo. Oče; ta cesta marsikaj nudi, za noge in voZ‘ je pa prava muka, ker se nahaja v takšne stanju kot kaika živinska pot. Več kot ^ set kilometrov, lahko rečemo, je nepreh0 na za avtomobile, katerih je tudi tukaj vC no več. d0 Prejšnji teden bi bilo skoro prišlo hudih nesreč blizu Mikotičev. Po cesti ■ vlekel traktor poln voz drv. Nasproti privozil nek francoski avto. Pri izumil^1 J s na ozki in luknjasti cesti se je traktor hlodi prevrnil v jarek. Malo je manj* da niso debla zmečkala avto poštnega vo VENDARLE! Po enem mesecu in pol se bodo mogli goriški meščani in okoličani zopet voziti z avtobusi. Predzadnji ponedeljek je kazalo, da ne bo prišlo do ugodne rešitve mestnega prometa, ker se je uprl nastavitveni u-rad, češ da ni še pravilno urejen odpust in nova nastavitev uslužbencev prejšnjega prevoznega podjetja ATA. Na odločen poseg prefekture se je pa vsa zadeva vendar'e odmotala. Podjetje Ribi je dobilo dovoljenje za prevzem vseh prejšnjih uslužbencev. V nedeljo so avtobusi že redno vozili na vseh petih mestnih progah po prejšnjem urniku. Progi od pevmskega mosta do letališča in v Sovodnje ter Gabrije sta pa začeli obratovati v ponedeljek. POTREBEN PREHOD Že več kot eno leto se govori o potrebi novega obmejnega prehoda čez blok na B'ančah, na koncu ulice sv. Gabrijela. Sko-ro vsi trgovci in gostinci severnega mestnega dela so podpisali že več prošenj, da bi ta prehod odprli. Sestajale so se v ta namen komisije in tehnični izvedenci, a je fianalfrUa dolina iz Pon tebe in domačega župnika, ki so prav v tistem trenutku vozili mimo. Cestni pro-niet je bil za nekaj časa ustavljen. Ukiniti ga bodo morali pa popolnoma, če se ne bodo še pred. zimo lotili potrebnih popravil. LESTICA Minilo je že več kot štirinajst dni odka; je silovita toča pobila vse pridelke na polju, a je še e zd.aj mogoče oceniti velikansko škodo. V noči od. 12. do 13. avgusta se je razbesnela nad okolico strahovita nevihta med gromom in treskom. Vsula se je gosta toča, debela kot lešniki. Potolkla je popolnoma vso koruzo, vrtnino, trte, ce-M travo na pašnikih je skosila. Njive in vinogradniki kažejo še danes obupno sliko. &kode je preko 200 milijonov lir. Take hude nesreče ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Obupani kmetje pričkaujejo, da jim ^odo državne in deželne oblasti kmalu priskočile na pomoč. žajbelj: SMRT V RUDNIKU V ponedeljek popoldne se je pripetila v rajbelj.skem rudniku eksplozija, ki je zahte- vn!a eno smrtno žrtev. Na še nepojasnjen način je bil ubit pri razstrelitvi min na 7. vtaži v g’obini 450 metrov 49-letni rudar Jo-/ef Cuder iz Loga pod Mangrtom. Cuder, ki je delal v rudniku že od leta J38 dalje, je zapuščal rov s svojo izmeno (/k dveh popoldne. Nenadoma pa se je lo-cd od svojih tovarišev in se je zopet vrnil , rov. V tistem hipu je pa druga izmena vžgala mine. Ob eksploziji je vrglo ru-■b'ja ob steno in ga zmečkalo. O nesreči ni nihče takoj kaj sumil. Šele prugi dan ob šestih zjutraj, ko je prišla "drova skupina spet na delo, jc našla to-ar’ša mrtvega v groblji kamenja. Smrtna nesreča, zaradi katere je oblast j^edla natančno preiskavo, je zbudila po-I kih med delavci, ki so v znak sožalja usta-,!1 delo za nekaj ur. Ženo rajnega Cudra, | le en dan v strahu pričakovala moža, so °vestili šele v torek o njegovi smrti. vedno priš o kaj vmes, da se je vprašanje odlagalo. Po nekaterih vesteh pa bo prišla zadeva tega bloka na B’ančah na zeleno mizo pri prihodnjem sestanku mešane komisije. Zastopniki bodo pretresali tudi vprašanje o podaljšanju veljavnosti prepustnic na tri 'ela in o spremembi nekateril prehodov druge vrste v mednarodne. Za Goričane je pa še vedno najbolj pereče vprašanje že omejeni blok. Spričo vedno bolj naraščajočega obmejnega prometa je upravičeno upanje, da bomo prišli do njega. Pevma: NESREČA V ponede'jek popoldne so pokopali na pokopališču v Pevmi delavca pri podjetju Vouk Antona Sošola, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil v Podgori. Pokojni, ki biva z družino v Grojni, je šel kupit meso za kosPo. Ko se je vračal čez most v Podgori, je trčil s kolesom na ovinku v avto, ki ga je tako močno vrglo na asfalt, da si je prebil lobanjo. Umrl je že čez nekaj ur v bolnišnici. Sašol je bil vojni invalid. Rad jc že pred vojno sode'oval pri prosvetnih društvih in je tudi zdaj vodil pevski zbor števerjanskega »Briškega griča«. Dosti prijateljev ga je spremljalo na grob, kjer so mu pevci zapeli zadnji pozdrav. Zapušča ženo in dva otroka, katerim izražamo sožalje, rajnemu pa želimo miren pokoj. Kr min: PRAZNIK GROZDJA Krminski turistični odbor »Pro loco« je v živahnem de u za priprave jesenskega praznika grozdja. Trgatveno slavje v Krmi-nu je že pred leti prekosilo podobne prireditve v Gorici in se je razširilo že v pokrajinski obseg. Praznik grozdja je določen za drugo polovico septembra. Prig’ašenih je že osem alegoričnih vozov. Na sporedu pa je tudi tombola, folklorni plesi, godbeni nastopi in športne tekme. Prireditelji imajo v načrtu tudi posebne vrste srečolova, ki ni bil doslej še nikjer upeljan. Pričakujejo, da se bo ude’ežilo tega p-Ljubljenega bendimske a praznika veliko število domačih in tujih gostov. DOLENJE Pokrajinska uprava je začela popravljati cesto iz Bračana v Dolenje, Cesta je bi’a v zadnjih časih skoraj neprehodna za vsaka vozila. Dela je prevzelo podjetje TacclVno iz Gorice. Ves čas popravil na tem odseku je prepovedan prehod, za vse vrste vozi1, in sicer do 22. oktobra. Promet se mora usmeriti na državno cesto 55/35- preko S. Andra-ta ob Idriji. Ljudje si še niso opomogli od, strahu zaradi tistega zračnega vrtinca, ki je povzročil v sredo pravo razdejanje v Dolenjah, Venkovem in Rutarjih. Samo v tem naselju je škode na nasadih za 15 milijonov lir. Vrtinec je izruval’d,ebel hrast, težek preko sto kvintalov, kot tenko stebelce. Enak konec je učakal stoletna smreka pri cerkvi sv. Helene v Venkovem. Računajo, da bo 50 do 60 odstotkov manj vinskega pridelka. Županstvo je že podvzelo korake, da bi vlado podprla oškodovance. RUPA V nedeljo in ponedeljek zvečer so priredili domači fantje plesno in pevsko veselico na travniku nasproti Ožbotove gosti'ne. V soboto je dež prekinil zabavo. Zato pa je prišlo v nedeljo zvečer vse po'no domačinov in tudi tujcev, ki so na povratku z nedeljskih iz'ctov naredili v Rupi zadnjo postajo. Privabil jih je tudi prijetni duh čevapčičev in ražnjičev, ki so postali že neizogibna pritiklina m'adinskih »tridnevnh šager« kot včasih kranjske klobase z zeljem. V ponedeljek so izvorih tudi naj lepšo m’a-denko na p’esu, trgovčevo hčerko Tanjo iz Rupe. G’avni or anizator Durček je imel polne roke dela in skrbi pri prireditvi, ki bo, kakor upamo, imela prihodnje leto tudi kaj več kulturnega sporeda. ASFALTIRANJE CEST V severnem mestnem delu se živahno nadaljujejo dela pri asfaltiranju cest in urejevanju pločnikov. Z veliko naglico, tu pa tam celo površno, rijejo rušo in zemFjo ob hišah ra cesti sv. Gabrijela, kjer bosta po dolgem času urejena tako potrebna pločnika. Na betonsko podlago bodo poliri plast asfalta. Ulica, ki bo morda že prihodnje leto igrala v obmejnem prometu pomembno vlogo, bo dobila prav čedno lice. Uredili in s pločniki bodo opremili tudi ulico Pelrico s Korna na Katarini. Zidovsko cesto ali urico Ascoli pa še ne morejo popraviti, ker je tam vrsta starih hiš, katere bo treba podreti. Položili bodo samo po vrhu protlprašno plast. Pločniki in deloma tudi cestišča proti Livadi pa še čakajo na dokončno ureditev. PTIČJI SEJEM Že več kot sto let je v Gorici ustaljena navada, da se prireja ob prazniku svetega Jelerja ptičji sejem. Ptičje kletke so razstavljali pod stebriščem Lanthierijeve palače ali »šenausa« (— Schonhaus) na Starem trgu. Z Brd s Krasa in Vipavske doline so pripeljali ptičarji svoje krilate pevce in jih prodajali za drag denar. Gostilničar Papež pred stolno cerkvijo jc naštel kako leto tudi do petsto kletk. Slara navada sc je v okviru folklore obnovila potem po vojni v parku za mestno hišo. V nedeljo so pripeljari ptičji lovci okrog štiritisoč ptičkov vseh vrst in barv. že ob zgodnji zori se je razlegal ptičji koncert po vsem mestnem središču. Samo kanarčkov je bilo okrog tri tisoč. Ptički so prepevali številnim obiskovalcem do poznega popoldneva. Precej je bilo sklenjenih tudi ptičjih kupčij. Kanarčki so dosegli ceno tudi preko 2000 lir Dobri pevci kosi pa ce'o 10 tisoč. Mnogi razstav’jalci so bili tudi nagrajeni, med njimi tudi nekateri naši rojaki. OBVESTILO Popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici se bodo pričeli v torek dne 1. septembra. Ob osmi uri in pol je na urniku naloga iz italijanščine. ža ostale predmete je urnik pritrjen na oglasnih deskah. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak « Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 2aoetek (ilni:>ke()rt heitioaia ip Benetkah Letošnji beneški filmski festival bo trajal od danes, 27. avgusta do 10. septembra. Na njem bodo predvajali naslednje filme: Nocoj bodo prikazali izven konkurence švedski film »Da ne govorimo o vseh teh ženskah«, ki ga je zrežiral Ingmar Bergman. Jutri v petek bodo predvajali ameriški film »Samo en mož«, ki ga je zrežiral Michael Roemer. V soboto bo na vrsti bolgarski film mladega režiserja Radeva »Kraja breskev«. V nedeljo bodo predvajali švedski film »Ljubiti«, katerega režiser je Jom Donner. V 'ponedeljek bo na vrsti zahodno-nemški film »Tonio Kroger«, ki ga je zrežiral Rolf Thiele. V torelk 'bo sledil francoski film »Posebna prijateljstva«, delo režiserja Jeana Delannoya. V sredo bodo prikazali angleški film »Dekle z zelenimi očmi«, katerega režiser jc Desmond Davis. V četrtek bodo predvajali francoski film Alaina Jessua »Življenja narobe«, v petek pa italijanski film »Evangelij po Svetem Mateju« režiserji in pisatelja Pa-solinija. V soboto bo na vrsti britanski film »Za kralja in domovino«. V nedeljo bo počitek, naslednji ponedeljek, 7. septembra pa bodo predvajali film Michelangela Antonionija »Rdeča puščava«. V torek bo sledil francoski film »Poročena ženska«, ki ga je zrežiral Jean-Luc Godard. Sledil bo v sredo ruski film »Hamlet« režiserja Grigori-ja Kozinčeva. V četrtek bodo nagradili najboljše filme in predvajali izven konkurence italijanski film »Zenska je čudovita stvar«, ki ga je zrežiral Mauro Bo-lognini. Tudi letos je prišlo že pred festivalom do ostrili debat. Prvič zato, ker je število filmov, ki jih bo- lIspeA ffovensfte^a ofoteta na Sunaju »Slovenski vokalni oktet« je dosegel s svojim nedavnim gostovanjem na Dunaju zelo lep uspeh. O koncertu, ki je bil v razkošni dvorani palače Rasumovsky, so pisali dunajski kritiki nadvse laskavo in hvalili čistost intonacije, izbrane glasove, največjo preciznost podajanja in jasno arti-kulacijo tudi pri najhitrejšem tempu. Prvi del koncerta je obsegal pretežno stare mojstre — madrigale in motete Jakoba Gallusa, Wilaerta, Hasslerja, Palestrine, drugi del pa slovenske, slovaške, moravske, hrvatske in ruske ljudske pesmi v pestri izbiri. Poslušalce je opajala mehkoba pianissimo-podajanja. Kritiki hvalijo posebno odličen tenor in bas. Ploskanje občinstva je naraščalo od točke do točke in končno je izsililo več dodatkov. KAJ BO Z MOZAIKI? Glavni ravnatelj za starine in umetnosti, profesor Bruno Molaioli, ki se mudi te dni v Trstu, je izkoristil priložnost tudi za to, da se jc sestal s predstavniki tržaških oblasti, zlasti z županom Franzilom, da so obravnavala vprašanje mozaikov iz nekdanje starokrščanske cerkve v ulici Madon-na del Mare. Kot znano, so ti mozaiki^ še vedno na odprtem in še ni nič odločeno o njihovi usodi. Skupaj z višjim ravnateljem za kulturne spomenike Gaibriellijem in arhitektom Civilcttijem si je ogledal tudi cerkvico Svetega Silvestra, ki je v nevarnosti, da se sesuje, in proučil tehnična vprašanja za njeno ohranitev. GAUGUINOV MUZEJ NA TAHITIJU Na otoku Tahiti v Tihem oceanu so skoraj dogradili. muzej Pavla Gauguina in ga bodo v kratkem odprli. Gradijo ga na pobudo neke zasebne francoske ustanove. Muzej stoji na bregju lagune Papeari, okrog 40 kilometrov od mesteca Papeete. Ureja ga skupina dekoraterjev, ki so prispeli iz Francije. V muzeju bodo shranjeni zgodovinski in umetniški dokumenti o slavnem slikarju ter reprodukcije njegovih slik in kipov. RAZSTAVA DVEH STARIH FURLANSKIH UMETNIKOV 27. avgusta so odprli v Vidmu drugo bienalo stare furlanske umetnosti. Posvečena je slikarjema 17. stoletja Sebastianu Bombelliu in Antoniu Carneu. Iz italijanskih in tujih muzejev in zbir so zbrali okrog 30 Bombellijevih in okrog 60 Carneu-vih del. Razstava bo odprta do novembra. do predvajali v konkurenci, zelo omejeno, pri čemer se zde favorizirane velike države z močno filmsko proizvodnjo; drugič pa zaradi ameriškega filma »Lilith«, ki so ga Američani uradno poslati na festival, pa se je izbirna komisija o njem slabo izrazila, kar tudi v javnosti ni skrivaia. Zato so ga Američani užaljeni spet umaknili in ga niso nadomestili z drugim. Sicer pa filmski festivali izgubljajo na svojem pomenu, ker je na njih vse več zakulisnih spletk in interesov, ki delujejo na skrivnem, bodisi iz propagandnih, bodisi iz denarnih razlogov. —0— Jim /f< o tlfmblili Slavni nemški pisatelj Erich Maria Remarque, ki je zaslovel z romanom »Na zahodu nič novega« in si ustvari! z naslednjimi romani, zlasti še s tistimi, ki so izšli po drugi svetovni vojni, ogromno pisateljev med bravci, je sklenil, da bo po mnogih letih vendarle spet obiskal svoje rojstno mesto Osnabriick. Tam je živel njegov oče, ki je bil knjigovez, in tam je Remarque sam preživel svojo mladost, vendar se mu je mesto zamerilo, ker mu je v času nacizma odvzelo meščanske pravice, hkrati pa so mu nacisti vzeli tudi državljanstvo. Remarqueeve knjige so sežigali hkrati s knjigami Thomasa in Ilenricha Manna, Tollerja, Zwei-ga in mnogih drugih znamenitih pisateljev, na grmadi, češ da so preveč pacifistične in da vsebujejo degenerirano miselnost in čustvovanje, ker so pač zastopale proti-divjaško miselnost. Remarque se je rešil v emigracijo in je prebil nacistični in vojni čas v Švici, kjer še zdaj živi. Dolgo se ni dal pregovoriti, da bi po vojni spet obiskal Osnabriick. Zdaj pa se je, kot poročajo, končno vdal, in se bo septembra odpeljal v domače mesto, kjer mu nameravajo v okviru »francoskega kulturnega tedna« podeliti neko priznanje. Mednarodni kongres krščanskih pisateljev 27. septembra' se bo začel v Bologni drugi mednarodni ikongres 'krščanskih pisateljev. Trajal bo do 30. septembra. Na njem bodo obravnavali temo »Človeške vrednote in današnji napredek«. Kongresa se bodo udeležili tudi zgodovinarji, filozofi, pravniki in znanstveniki, da bi razpravljali c pro- J Kritike na račun jugoslovanske filmske proizvodnje Jugoslovanski in zlasti tudi slovenski tisk tudi letos zelo kritizira festival jugoslovanskih filmov v Pulju, češ da je razočaral, kar zadeva kvaliteto predvajanih filmov. Take kritike je slišati sicer po vsakem puljskem festivalu, vendar se zde letošnje še posebno upravičene ter so zato tudi posebno ostre. Kritiki tožijo, da na letošnjem festivalu ni bilo videti resnično kvalitetnih filmov, ki bi pomenili korak naprej od tistega, kar je bilo že doseženo v jugoslovanski filmski produkciji. V filmih se veliko govori o humanizmu, toda ta humanizem je retorično deklamiranje, ali pa sentimentalnost. Noben film ni pokazal kakega resnično pogumnega prijema in prikaza jugoslovanske stvarnosti-ali kakega splošno človeškega in splošno aktualnega problema. V zvezi s tem neuspehom letošnjega puljskega festivala ali bolje rečeno filmov na njem, načenjajo kritiki spet vprašanje filmske umetnosti v Jugoslaviji, in poudarjajo, da se je zgostilo okrog rimske industrije vse preveč takih interesov, ki so filmu tuji. »že nekaj let od časa do časa pro-dro v javnost posamezne afere ali škandali, kt karakterizirajo položaj v posameznih filmskih podjetjih in okrog njih; Jani, na primer, je bila to afera o podkupovanju),« je zapisal te dni nekdo v ljubljanskem »Delu«. »V to sredino in okrog nje se je infiltriralo dosti čudnih ljudi; uspešnih animatorjev, karieristov, propagandistov”, neskru-puloznih ,,zaveznikov", raznih ,,predstavnikov" in podobnih. Inlriga, polresnica, umetno ustvarjena atmosfera, izsiljevanje, podkupovanje — ogrožajo '•sak resen proizvodni in umetniški trud, kompromitirajo človeške odnose in odnose med podjetji." Isti kritik je hudo udaril po dveh srbskih filmih, ki sta bila predvajana na festivalu in ki ju dolži šovinizma, ker obravnavata srbske nacionalne teme na n a c i o n a In o-ram ant i on i način, kot se izraža. Vendar so morda take kritike preostre, ker je treba pač dopustiti filmskim ustvarjalcem svobodo, tudi če napravijo pri tem kak korak vstran. Nacionalni motivi ne morejo ostati filmu tuji. Ta in druge podobne kritike opozarjajo na nujnost resnejše prizadevnosti v jugoslovanski filmski proizvodnji, ki naj bi se končno že dvignila iz' ^ nad eksperimentalne ravni in začela ustvarjati zre-j la dela, za kar ji ne manjka ne snovi in ne ma-| terialnih sredstev. Zdi se pa, da se tako proizvod-! na podjetja kot režiserji zadovoljujejo z bolj ali manj očitnimi imitacijami raznih uspešnih tu,i’b filmov ali s filmskim kičem in napol kičem, M ugaja najprimitivnejši publiki. NAJUSPEŠNEJŠI AVTOR BROADWAYA blemih današnjega tehničnega napredka m o tem.i Kot najbolj priljubljen gledališki avtor zadnjih v nJeM- m° 7 VrevdTte’ ra dvajsetih let sc je izkazal v broadwayskih gleda-tenhtemelji vsaka civilizacija, ter jih še oolj jvo- j Iišeih v New Yorku francoski dra£,atik jcan 1 javiti. Predavali bodo med drugimi Adolfo Munoz, Ju-les Chaix Ruy, Diego Fabbri, Bonaventura Tecchi in drugi znani italijanski in tuji pisatelji katoliškega svetovnega nazora. Anouilh. To kaže statistika, ki jo je objavil dnev-' nik »WorId Telegram and Sun«. Od leta 1946 do zdaj so uprizorili dvanajst njegovih del. Na drugem mestu je ameriški avtor Tennessee Williams z dvanajstimi doli. Kaj mm ptipladjajo itali}avibki teziMpi? V italijanski filmski industriji v zadnjem času izjalovil zaradi nasprotovanja filmskih izposoje" ne snemajo mnogo pomembnih filmov; kot vzrok navajajo omejevanje bančnih posojil. Med filmi, ki jih napovedujejo, bi bilo pa omeniti »Evangelij svetega Mateja«, ki ga pripravlja Pier Paolo Paso-lini, Francesca Rosija dokumentarni film »Španska rapsodija«, o katerem pa pronica iz ateljejev le zelo malo, dalje film »Le cocu magnifique<; Antonia Pietrangelija po komediji Fernanda Crom-melynka s Claudio Cardinale in Ugom Tognazzi-jem. Končno še- film »H cuore in gola« (S stisnjenim grlom), ki ga snema Pasquale Festa Cam-panile po romanu »La Costanza ha ragione« od Vasca Pratolinija. Fellini se pripravlja, da bi začel snemanje že večkrat odloženega filma »Giulietta degli spiriti«. Visconti pripravlja nov film s Claudio Cardinale; zgodba se nanaša na izseljeniško družino, ki se ne more odločiti za prodajo palače svojih prednikov in se končno odloči za povratek v domovino; film bodo snemali v starem toskanskem mestu Volterri. Mario Monicelli napoveduje svojega »modernega« Casanovo, menda namesto Bo-logninijevega filma z enakim naslovom, ki se je vavcev, kateri so se ustrašili zamisli postarnega in mitiziranega velikega ljubimca. Zurlini bo začel v kratkem snemati svoj fM1*! »Le Soldatesse« po romanu Uga Pirra, snov, k1 je že šla skozi mnogo rolk. De Sica sporoča, da t>° v Franciji posnel film z naslovom »Un coeuf simple« po Flaubertovi povesti. Še vedno neobjavljen je film Marca Ferrerija* režiserja, ki je zašel v spor s producenti in sikimi izposojevalci, »L'uomo dai cinque palloni* (Mož s petimi balončki), ki naj bi ga znatno sk^' čili. Prav tako so še neobjavljeni razni drugi }} mi, kot na primer »Italiani, brava gente«, od GiU' seppa de Santisa, ki so ga posneli v Savjetsf1 zvezi, dalje »Gli indifferenti« Francesca Masellil8 po romanu Alberta Moravia, in končno »II desef" to rosso« (Rdeča puščava), prvi film v barva*1 Michelangela Antonionija. Vendar je že gotovo-da bomo ta film videli na bližnjem beneškem stivalu skupaj z najnovejšimi ustvaritvami Dre’ yerja in Bergmana. Filmski svet napeto p"ičak11' je ravno to delo. GOSPODARSTVO Ni še prepozno Naši trtorejci niso več tako nespametni, da bi z julijem zaključili škropljenje in žveplan je trt. Zlasti v zadnjih treh letih se je ugotovilo, da peronospora in oidij napadeta trte tudi avgusta in celo še septembra meseca. Zato pa morajo biti trtorejci budni, vse do trgatve. Ker je letos grozdje v splošnem zelo lepo, moramo biti budni še bolj'. Med 12. in 15. julijem smo morali škropiti proti peronospori, ker je neposredno prej padlo dovolj dežja in je bila toplota dovolj visoika. Ne smemo pozabiti, da se pojavi v toplem juliju in avgustu peronospora tudi že 4. dan po večjem dežju in da morajo biti takrat trte že zaščitene proti obolenju. Med vsako zaščitno škropivo proti peronospori moramo v avgustu še vedno primešati na hi po 100 gramov koloidalnega žvepla ali cosana za zaščito proti oidiju. V l!Sto škropivo moramo tudi primešati primerno sredstvo proti grozdnemu črvu ali 'kiseljalku. Tdka primerna sredstva so — na hi: 350 gramov svinčenega arzenata, ali 200 gramov gaberola 50, ali 100 gramov carpo-sana 50, ali 150 gramov »panam«-a. če je (ibordoška mešanica), večina pa uporablja škropivo na pod'agi bakra in zineba. Največ uporabljajo škropiva »zineb rame« od tvrdke Shell ali francosko škropivo »Erre-sei-<. Seveda so enakovredna tudi še druga taka škropiva. — če pa moramo škropiti koncem avgusta ali ce'o septembra, torej v tem času, škropimo z istim škropivom, ki vsebuje baker. Tudi tem škropivom primešamo koloidalno žveplo ali cosan za pobijanje oidija, in gaberol 50 ali panam za zatiranje grozdnega črva. —0— KOLORADAR NA PARADIŽNIKIH IN JAJČEVCU Koloradar ali koloradski hrošč nastopa letos v velikih količinah. Kjer ne more več škoditi krompirju, sc vrže na paradižnike in še raje na jajčevec-melancane. Ker služijo plodovi paradižnikov in jajčevca za človeško hrano bodisi v svežem 'stanju ali kuhani, ne smemo uporabljati za zaščito pred koloradarjem sredstev, ki bi lahko škodovala človeškemu zdravju. Zato so izključeni arzenali, izključeni tudi l O I • v .I 1J 1 uiijVI* k | Uv V-* 11- L L Llvli 0 trgatve še daleč — recimo 20 dni in če ( pripravki na podlagi parationa, game in tu-pod, trtami ne raste nič drugega, potem lah-0 ^kropimo s poljubnim izmed prej navedenih škropivnih sredstev, če pa bo grozd,-je ikmalu dozorelo ali če raste kaj koristnega pod trtami, smemo proti grozdnemu črvu ali kisel jaku uporabiti samo gaberol 50 (enalkovreden je gesarol 50) ali panam. Ta dva namreč nista strupena za ljudi. Izkušnje zadnjih let pravijo, da škropimo proiti peronospori s čistimi nebakrenimi škropivi, kot so aspor, vitene, vitex in še druga, samo do konca julija, avgusta pa je potrebno vsaj še eno škropljenje, a menjamo škropivo. Nekateri škropijo v začetku avgusta z raztopino modrc galice in apna MODERNA KUNČEREJA Kunčereja je prišla do veljave posebno v vojnem času, ko je vladalo splošno pomanjkanje hrane, zlasti pa mesne, čeprav danes ni izrazite vojne nevarnosti, se kunčereja vedno bolj širi in modernizira. Tudi 0 moderniziranju namreč lahko govorimo, in sicer glede krmljenja. Dočim so d.obivali kunci v prejšnjih časih skoraj izključno le v domačem gospodarstvu pridelamo krmo, bolje rečeno odpadke krme, sloni moderna kunčereja na krmljenju izrecno za kunce Pripravljenih krmilnih mok, kot jih uporabljajo zlasti v perutninarstvu. S primernimi krmilnimi mokami dosežemo redno proizvodnjo: vnaprej lahko določimo, kdaj bodo zajklje skotile in kdaj bodo mladi zajci godni za v kozico ali za prodajo. V reji se lahko točno držimo napravljenega načrta, katerega tudi z lahkoto spremenimo. Seveda je za moderno zajčjerejo potrebno nekoliko kapita’a in se ne moremo zadovoljiti s tem, da kunci tekajo po hlevu, ^a zajklje kotijo pod jaslimi, itd. Potreben le primeren prostor s primernimi kletkami. * di DDT. Imamo d.ruga učinkovita sredstva, in sicer na podlagi SEVINA, ki niso škodljiva ali nevarna ne človeškemu ne živalskemu zdravju. Taka sredstva so PANAM, H.S-SEVI 50, POMEX in AS/50. Trenutno so na podlagi Sevina v prodaji v Italiji samo ta štiri sredstva. Na vsakem ovitku je navedeno, koliko prahu je potrebno raztopiti v 100 litrih vode: meje so od 100 do 300 gramov. Ni pa dovolj samo raztopina zaščitnega sredstva in na to dejstvo naši škropilci pozabljajo. Mnoga zaščitna škropiva se večkrat zelo slabo oprimejo listov ali lesa, spiha večkrat jih veter, še večkrat pa izpere dež. V takih primerih je bilo škropljenje skoraj zaman. Da bo škropivo vedno zale- Kar pa lcoloradarja zadeva, je žalostno, da se še vedno dobijo ljudje, ki niti s prstom ne mignejo, da bi ga uničili v svojem vrtu ali na svoji njivi. BISMARCKOV ZREZEK (»L’Informazione parlamentare« poroča: V svojem življenju si je princ Otto von Bismarck med različnimi boji le poiskal kakšen dan oddiha. V takih dneh si je naročil za zajtrk debel na olju pripravljen zrezek, na 'katerega je ukazal položiti še dve na volovsko oko ocvrti jajci. Tako se je rodil Bismarckov zrezek, znan predvsem po celi Eviopi. — Danes so zreziki zelo čislani, marsikje jih ni dovolj. V Italiji jih zelo primanjkuje in to je tudi v sedanji gospodarski krizi ena največjih skrbi vlade. Te dni je bil v Rimu sestanek, katerega so se udeležili 4 ministri — Medici, Matta-rella, Ferrari-Aggradi in TremeMoni, podtajnika De Cecco in Caron, mnogi vseučili-ški profesorji in nekaj stotin strokovnjakov za prehrano. Glavna snov razgovora je bila: smeritev potrošnje. Minister Medici je imel sijajno predavanje o tem, da je iz valutarnih razlogov potrebno nadomestiti telečji zrezek s kurjim mesom ali z jajci. Tudi minister Ferrari-Aggradi je poudaril isto misel in potrdil izjavo prof. Visca, da sta 2 jajci glede beljakovin (proteinov) enakovrednih debelemu zrezku. Po sestanku je minister Medici povabil Ferrari-Aggradija na kosilo. Pri naročanju je natakar ze'o hvalil zrezke na ražnju. Bilo je nekoliko kolebanja, potem pa pravi Ferrari-Agradi: »Po onem, kar sem prej rekel, bi bilo potrebno dati zg'ed: prinesite mi dve ocvrti jajci.« Minister Medici pa, ki je vedno za kompromise, si je pogladil že skoraj belo bradico in ugovarja': »Ne odpovemo se iaicem in tudi zrezkom ne: prinesite 2 zrezka Bismarck.« NARAVNI ŽIVALSKI VRT V DOLOMITIH V Nibbu pri Pieve d.i Cadore (Dclomiti), na ozemlju hudournika Rusecco, nameiava italijanska vlada urediti poseben naravni živalski vrt, živalski park. — V začetku bodo v Parku samo travojedci divje koze, srne, jeleni in tudi severni jeleni. En par teh je že obljubljen od finske vlade. Pozneje bodo spustiH v park tudi mesojedce, predvsem lisice in tud.i medvede, ki so bili ba- glo, mu moramo primešati kakšno lepljivo, je v Dolomitih še pred 50 leti. Poskrbljeno sredstvo, kot so fitofil, izol, itd. | bo tudi za domače ptice in ptice selivke, Strošek za lepljivo sredstvo ni visok, a za veverice, povhe in druge živali. Gotov mnogo zaleže. — To velja sploh za vsako predel bo rezerviran samo za svizce, škropljenje: sadnega drevja, trt in tudi po- Stroški za ureditev so preračunani na 60 vrtnine in lepotičnih rastlin. | milijonov lir. Zaščitite pridelke v skednjih Marsikateri pridelek je že na skednjih: žita, fižol in še kaj, od lanskega leta pa je še lahko koruza in še kaj drugega. So ti pridelki zavarovani pred škodljivci? žalostno je, da mnogi šele zdaj iščejo sredstvo za zaščito ostankov koruze lanske letine. Čeprav smo skednje in skladišča dobro razkužili, moramo zrnje še posebej zavarovati, in sicer takoj, čim pride v skedenj. Ta varovalna sredstva so tudi poceni. Zato pa bomo pšenico, ječmen, rž in drugo zrnje razkužili, čim ga spravimo na skedenj. Če je zrnje takrat zdravo, naj ostane zdravo vse do uporabe. Fižol in grah ne prideta pri nas nikdar zdrava v skedenj, škodljivec je že na polju ali v vrtu zalegel svoja jajčka v še zeleno zrnje v stroku. Iz jajčka se bo razvi’a ličinka ali črviček, ki bo delal glavno škodo. Dorastla ličinka se bo spremenila v bubo, iz katere bo izlezel že doraščen hrošček; samica bo zopet polagala jajčka in tako škodljivca nag’o širila, če hočete to preprečiti, potem primešajte zrnju, ko ge spravite v skedenj, »Fittogamma cereali«, »cere-gamma« in podobna sredstva. Za zaščito pšenice in podobnega zrnja zadostuje 50 gramov, a je bolje, če vzamete več gramov zaščitnega sredstva na 100 kg zrnja. Še enkrat toliko gramov pa ga potrebu-teje za zaščito fižola. Zaščitno sredstvo v prahu enostavno pomešate med zrnje, ki ostane zaščiteno za 6 mesecev. Po tem roku morate zajčito obnoviti. Togliatti - kot politik in človek Prejšnji petek je umri v Jaiti na Krimu v 71 letu starosti vodja italijanske komunistične stranke Palmiro Togliatti. Zadela ga je možganska kap Umrli politik se je rodil 28. marca 1893 v Genovi. Oče je bil nižji državni uradnik. Družina je bila zelo verna. Dečku so dali ime Palmiro, iker se je rodil na cvetno nedeljo, v Italiji imenovano »domenica delle palme«. Licej je obiskoval v mestu Sassari, kamor je bil oče službeno premeščen. Po očetovi smrti, leta 1916, je prišel Palmiro s pokrajinsko podporo na turinsko univerzo študirat pravo. Tam se je spoznal z drugim komunističnim prvakom Gramscijem. Malo pred izbruhom prve svetovne vojne je promoviral z lepim uspehom, vojaščine pa je bil oproščen zaradi bolezni. Lotil se je časnikarstva pri socialističnem »Avanti-ju«. Po vojni je pa ustanovil svoj tednik »Ordine nuovo«, ki naj bi se boril »proti reakciji in kapitalističnemu liberalizmu ter za obrambo demokratičnih svoboščin«. S temi gesli se je na zborovanju v Livornu leta 1921 ločil od socialistov in je ustanovil komunistično stranko, ki je imela tedaj 58 tisoč članov. Tri leta kasneje je z Gramscijem ustanovil partijsko g'asi!o »Unita<. Mussolini ga je začel preganjati; dvakrat ga je dal zapreti. Zato je Togliatti pobegnil v Francijo, odkod,er je vodil tajni boj komunistov proti fašizmu. Pod imenom Ercole Erco'i se je udeležil španske državljanske vojne. Pozneje pa je večino časa do leta 1944 prebil v Sovjetski zvezi, kjer mu je Stalin poveril organizacijo mednarodnega komunizma. Iz Moskve je govoril Italijanom po radiu kot Mario Correnti. ORGANIZIRAL JE NAJVEČJO PARTIJO NA ZAHODU Pred zlomom fašizma je prišel dvakrat tajno v Italijo. V marcu 1944 ga je pa izkrca'o ameriško letalo v Južni Italiji. Z veliko organizatorično spretnostjo je obnovil komunistično stranko in vstopil v Badogh-jev kabinet kot minister brez 'islnice. Zvest sveji spretni politični liniji si ni pomišljal priseči kralju. V drugem Bonomijevem kabinetu 1945 je postal vladni podpredsednik, enako tudi v prvem De Gasperijevem. Še prej, pod Parrijem, je pa imel ministrsko listnico za pravosodje. Kot minister je pripomogel mnogim svojim privržencem do ključnih postojank v državnem ustroju, kaj-j ti druga poteza Togliattijeve politične tak-j tike je bila daljnovidnost, kateri je včasih ^ podrejal tudi komunistična načela. Od leta j 1948 pa do smrti je bil voljen v parlamenti kot voditelj druge najmočnejše italijanske s'ranke. Togliatti je užival tudi kot strasten opo-zicionalec sloves dobrega in inteligentnega govornika. S spretno taktiko se je znal obdržati v stranki vedno na vrhu, čeprav so mu mnogi oporekali zaradi njegovega častihlepnega in diktatorskega značaja. Nekateri pristaši so mu tudi zamerili, ko je zapustil svojo ženo, ki se je nato umaknila iz političnega življenja. Čeprav so ga v stranki imenova'i »il migliore«, ni segel globlje v srca svojih somišjenikov. Nadvladoval pa je vse torariše v vodstvu s svojim analitičnim razumom in z objektivno presojo položaja. Nekateri so ga imenovali profesorja v togi ljudskega tribuna. Znal je voditi stranko skozi vse težave in jj pridobiti sedem milijonov volivcev. V mednarodnem trenju komunističnih strank je vedno plaval na površju. Mogotci v Kremlju so prihajali in odhajali, Togliatti je pa vedno ostal. Moskvi je bil vedno zvest, hotel je pa politično samostojnost in je stremel po vodstvu komunističnih strank na Zahodu. Zmanjkal jc na političnem od u prav v trenutku, ko bi ga Hru-ščov potreboval kot spretnega nategovalca političnih nitk za posredovalca med. Moskvo in Pekingom. r. b. —0— RES GA JE POLOMIL Težko bi bilo reči, da je bil Puccini slab skladatelj. Vendar pa se mu je pripeti'o, d,a je milanski založnik odklonil eno njegovih najbo'jših skladb. Na vprašanje začudenega mojstra, kako da ne sprejme tako dobre skladbe, mu je založnik odgovoril, da pesem ne bo imela uspeha in da je morda sploh ne bodo pe'i; on pa da ne more vtakniti denarja v s'abo kupčijo. Puccini je še bolj jezno zahteval točno pojasnilo!. »Dragi mojster,« mu pravi za'ož-nik, »kot skladba je prvovrstna, a je zložena za ženski samospev. Kje na svetu pa boste naš'i pevko, ki bi zapela pesem, ki se začne z besedami: Ko sem bila še 'epa in mlada ...?« Puccini je umolknil. PRAVILNA KAZEN Angleški sodniki znajo priti bolj učinkovito do živega mladostnim zločincem kot naši. Prejšnji teden je stal pred sodiščem v Londonu 18-letni Trevor Graham. Ukradel je nekaj sto škatel cigaret. Na sodnikovo vprašanje, komu jih j,e prodal, je fant odgovoril, da jih je sam pokadil, po trideset ali štirideset dnevno. Sodnik ga je obsodil za krajo in za preveliko kadilsko strast. Mladi tat ne bo smel dve leti kaditi v javnih krajih in prostorih. Če ga bodo zasačili s cigareto, bo pa moral obsedeti dve leti zapora. Tako se bo dečko odvadil krasti in kaditi — upajmo vsaj. E. Kocbek o slovenstvu (Nadaljevanje s 3. strani) ni, povezan gospodarski in samostojen kulturni razvoj. Jugoslovanstvo bo poslej le še tehničen izraz, narod, se bo neposredno napotil v družino narodov in v novo družbo. Skratka: narod bo še za dolgo dobo na vse strani reševalna oblika človeka, tud.i napre- I dujočega človeka. V procesu poenotenja človeštva bo izginilo vse prej od naroda, vse države in vsi nacionalizmi. Zato je naše narodno osvobojevanje del d.ružbene revolucije. Resnica o s'ovenstvu se torej jasni, slovenstvo še vedno nastaja, vsaka življenjska resnica je še'e pot k resnici. Sprelete! me je srh pred veličino in skrivnostjo, ki obdajata s'eherno spočetje in rojstvo. 11. november Po kratkem pogovoru o slovenskem človeku: Dolga stoletja je neprestano buden in napet, noč in dan na straži, da obrani sebe in svoje; posledice so bile neogibne, nagonsko nezaupen in zavestno previden je razvil interesno prizadetost in vzročno razvidnost; v nenehni, zvečine drobnjakar siki obrambi je postal konservativno navezan na majhno, sramežljivo domačnost, na čim ožjo zamejenost; vse, kar imamo ali smo dosegli, smo na tak način iztrgali iz kaosa na;ave ali iz žrela sovražnih sil; že dolg0 nismo več veselo gonska, sproščena in ne' 'prizadeta bitja; nasprotno, zaradi svojega i refleksivnega in konservativnega reševanja I smo se zapletli v nevarne sublimacije, v pre-računanosti in koristi; vedno bolj smo se , zatekali v svet vrednot, idej in kvalitet, *n vedno manj smo verovali v enotnost in skladnost življenja. (Konec prihodnjič) •-- PO PISANEM SVETU Tkivo iz steklenine bo v bodočnosti obvladalo svet. Tkanina iz te snovi je mehka kot najboljša svila; dobro greje in se da oprati kar z namiljeno cunjo ter se takoj posuši. SPOROČILO BRAVCEM! Iz tehničnih razlogov je moralo tokrat izostat' nadaljevanje »Virgilu ščeku v spomin«. Prosim0 bravce, da oproste. Mesto, Ki se pogreza Mexico Ciudad, glavno mesto mehiške republike, leži nad 2200 metrov visoko. Njemu in njegovima dvema milijonoma preb' valcev pa grozi podoben konec kot Benetkam1. Mesto se namreč počasi, a stalno pogreza. že v začetku našega stoletja so opazili razpoke na zidovih hiš. Za nove stavbe morajo zabiti v mehka, močvirna tla do 150 metrov dolge železobetonske opornike. Komaj v tej globini najdejo trdna tla. Mesto leži v vznožju dveh nad, 5000 metrov visokih vulkanov, ki sta izbruhala daleč naokrog velikanske množine lave; ta se pod vplivom padavin neprestano mehča. Mehikanci imenujejo ta mehka, testu podobna tla, laboucillo! Dokler so gradili le majhne hiše, ni bilo nobene nevarnosti. Zdaj pa, ko postavijo visoke stolpnike, se tla v soseščini pod njihovo težo dvignejo in stene sosednih hiš razpokajo. Ko pa se tla umirijo, se pa stavbe spet porrezajo. Velik del mesta se ugrezne vsako leto za 40 do 75 centimetrov. A’ameda - park se je znižal od, leta 1951 celo za tri metre. Stavbeniki so začeli postavljati pod temelje večjih palač zračne prostore ali celo vodne tankerje, ka-riere po potrebi napolnijo ali izpraznijo. VsJ j li ukrepi pa nič ne pomagajo. Računajo, d3 |bodo morali že čez dvajset let izprazniti p°' | lovico tega velemesta. —0— NIKJER NIC Kot znano, so skušali spraviti zadnje c3' j se v modo take ženske kopalne obleke, »t°' | p’ess« imenovani, ki nimajo zgoraj nič. Pa si jo je izmislil neki ameriški trgoveC [ in postavil v izložbo reklamo, da prodaj3' ■ v 'epo zavitih škatlah, te bolj moderne k<> I Mirne, ki tudi spodaj nimajo nič. Kupovalke so prihajale in plačevale že v škatlah pripravljene kostime »nikjer nic<<; | Ko so prišle domov in odprle škatlo, b1 bi'o v njej nič. Le ena se je upala pritožit'; ! češ da je bila škatla prazna. Trgovec pa ^ je pa prijazno pojasnil, d.a je bilo ven napisano na ovoju: »nikjer nič«. da r ŠPORTNI P IR K O L E D Svetovne vrednostne lestvice v boksu Cassius Clay ali Sonny Liston? Cassius Clay in Sonny Liston sc pripravljata na boksarski dvoboj za častno Icfbno svetovnega prvenstva. Svetovni prvak Clav je, 'kakor vedno -ba- hač; Sonnv Liston, ki jc bil tudi nekaj časa zaprt v ječi in je zaradi tega bil izključen z vrednostne lestvice, trdi, da bo zdaj resno boksal. Zapustil je delniško družbo, ki je manevrirala 'boksarje težke kategorije, ter išče povsod boksarje, 'ki bi ga vadili (25.000 lit na rundo). Časnikarji menijo, da ho la drugi dvoboj še bolj dobičkonosen, da bo omagal Liston in tako mogoče pripraviti še tretii <>b i ek on osne j š i »m a t eh«. Floyd Patterson, veliki poraženec lanskih dni, še ni opustil misli na častno krono. Porazil je Eddia Machena in čaka na »boljše dni«. Tudi Doug Jones je zelo močan in vsi ga smatrajo za resnega kandidata za častni naslov. Vrednostna iestvica težke kategorije je naslednja: prvak — Cassius Clay (ZDA) — 1. Liston (ZDA;, 2. Jones (ZDA) in 3. Patterson (ZDA). Najboljši Evropejec J? Nerncc Karl Milderiberger pred A^.cžem ' oo-r>ei rp • zaseda sedmo mesto. V srednje-težki kategoriji ni nič novega. Svetovni prvak je še vedno Willie Pastrano (ZDA). Izzi-vavci pa so: stari Harold Johnson, Wavne Thorn-ton in Eddie Cotton, vsi Amerikanci. Najboljši Evropejec je Anglež Terry Downes, šesti na lestvici ; sledi Ncmec Gustav Scholz. V srednji kategoriji je zelo zanimivo. Svetovni Prvak je Joe Giardiello (ZDA), toda resna izzivala sta tako Rubin Carter kot Joey Archer, oba 17- ZDA. Dick Tiger (Nigerija), bivši svetovni prvak, jc zlezel na tretje mesto. Tržačan Nino Ben-veniui je že peti na listi, pred Madžarom Lazslom ■'Pnom, evropskim prvakom. ^ LRii Italijani imajo svojega svetovnega prva-'*i. m sicer Sandra Mazzinghija, v srednji-junior