Zgodortfusftzayd SrerRru vRzELA - METEoR, Kt 5e veoruo Zenl Clanek govori o StefanuVrzeli, rojenemv Pavlovskem vrhu pri Ormoiu, ki je bil v petdesetih letih nasilno odpeljan na Goli otok. Med vsemi Golootoiani je bil edini, ki mu je uspelo z njega pobegniti. Kmalu po slovenski osamosvojitvi je ustanovil Gibanje za celovito Slovenijo, s katerim sl je prizadeval dokazovati zloiin, ki se je zgodil nad slovenskim iivljem v slovenskem Medmurju. Frane Goljeviiekx Slika 1: Stefan Vrzela. NaSa polpretekla zgodovina, ki je neizbrisno zaznamovala generacije skoraj Stirideset let od konca druge svetovne vojne, terja v mnogodem raziskave o trdem povojnem dasu. Menda vse revolucije Zrejo svoje otroke. Eden tak5nih otrok je bil Stefan Yrzela iz bliLnje okolice OrmoZa, ki je zaradi nestrinjanja s tedanjo oblastjo in prirojene prlelke upoffiosti pladal eno najstra5nej5ih cen - dolgoletna zapoma kazen na zloglasnem Golem otoku. Toda trdoZivi Prlek je preZivel, 5e ved, enemu in edinemu je uspelo z otoka pobegniti, tako da je preplaval Velebitski kanal. Njegovo raziskovanje Strigovskih pobojev ocenjujejo nekateri itrokovnjaki" za nezadostno in nekonsistentno. Prav gotovo je bil Vrzela tisti, ki si je prvi upal prestopiti tabuizirani prag veddesetletnega Sepetanja boledin slovenskega naroda v slovenskem Medmurju. Prav v ludi Vrzelove "nekonsistentnosti" ielim vzpodbuditi resne zgodovinarje, da se strokovno in IJDK 929Y rzela 5. :940.540.56" 195" raziskovalno lotijo tega primera. Si bo kdo drznil iti po Vrzelovih stopinjah? Uvod Stefan Yrzela, Prlek, rojen leta 1926 v Pavlovskem Vrhu, streljaj od Ormola, je bil v svojem dasu, v svojem okolju izjemno zanimiva osebnost. Ta njegova izjemnost je 5e vedno ohranjena v spominu njemu najbliZjih, ohranjen pa je tudi v >bunkerjih<< spominov tistih politikov, ki so v njegovem dasu vodili, in tistih, ki so vedrili v slovenski politidni areni. Njegova osnovna znadajska drLa je bila, lahko redem, uporno konfliktna do aktualne vladajode politidne strukture. To konfliktnost je znal izralati na neposreden nadin, btez zayor, z odkrito besedo in z neustra5nim nastopom. Seveda, s taklnimi koraki se ni mogel prebiti v Sir5i prostor, vendar ga je neizbrisno zaznamoval. Sin bajtarja, s krpo zernlje, je bil ie od malega zaznamovan in obdan z revSdino, zato je Ze kot otrok moral od doma v sosednje Pulence k Skolibrovimt za pastirdka. Med vojno je sodeloval v boju proti nemskemu totalitarnemu reiimu z Antonom Tfuiidem? iz Mihovcev. Oba sta po vojni svoje nestrinjanje z drugim totalitarizmom odpladala stra5en dolg revolucioname oblasti na Golem otoku. Imel je to sredo, predvsem pa pogum, da mu je leta 1959 uspelo pobegniti, edinemu iz Stevilnih kontingentov GolootoEanov. Uspelo mu je preplavati Velebitski kanal, kar ni uspelo 5e nobenemu, ter se prebiti v takratno CeSkoslova5ko, nakar seje dez Sest let naselil na Dunaju. Po sestrinem posredovanju se je vrnil v Maribor in se zaposlil pri Univerzal prometu. Pri svojem delu, kot tudi v zasebnem Zivljenju, je bil pod modno kontrolo DV (drZavne vamosti), na vsakem koraku so mu sledili in ga Sikanirali, tako da je moral sluZbo zapustiti, kar je bil cilj tedanje oblasti. Vse iivljenje se je ukvarjal z inovatorstvom3. Bil je Kmetija in rojstna hi5a rodoljuba Martina Skolibra, ki so ga leta 1944 ubili usta5i. Rojen 1912. leta v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Golootodan iz Grgurja. Ob grobu sotrpina Vrzele je imel presunljiv nagrobni govor. Ustni vir Zene Angelce, ki stanuje v Mariboru.3 -- 90 -- * Frane Goljevldek, Osojna pot 8, 631 I Jagodje. Zgodoobuftzapisi ::doljub, ki ga je prevzemal pravi nacionalizem ali :odoljubje. Se pred deportacijo na Goli otok je ;obegnil oblastem v Mariboru, kjer je skodil iz Jrvedega vlaka v derodo reko Dravoa. \led vojno so ga nacisti aretirali in zaprli v ptujske zepore. Poleg Lacka je bil najbolj muden od :estapovskih krvolokov. Ker so za nekaj 6asa nacisti :renehali s streljanjem talcev, je bil poslan v taboriSde Dachau, izkaterega seje po vojni sredno vrnil. Pridel .e je ukvarjati s politiko, ki je menda skrenila z zadrtane poti komunizma po Stalinovem vzoru. Kmalu zatem so ga aretirali in obtoZili :nformbirojevstva5. Bil je poroden z ieno Angelco, s iatero se jima je v zakonu rodila hdi. Brezkompromisni "nacionalist" \-rzela je bil zanimiv na ved podrodjih svojega Jelovanja. Bil je zanimiv po svoji znadajski strukturi, po svojem nemirnem duhu, ustvarjalnosti, upornosti, nredvsem pa po svoji zavezanosti slovenstvu. \ajmanj je nqbrZ prepoznaven kot inovator na tehnidnem podrodju, bolj pa kot zapornik na Golem u'rtoku, kjer je ustvaril neverjetno ali komajda verjetno zgodbo uspelega pobega iz tega >>brezhibno< zavarovanega obmodja, kar menda ni uspelo nikomur drugemu. O enem in drugem bi morali njegovi rajbliZji poznavalci napisati biografijo, saj bi govorila : zanimivem in tudi nenavadnem Slovencu. Sam sem se sredal z imenom Stefana Vrzele po osamosvojitveni vojni, ko sem kot predsednik Civilne iiruZbe Slovenije za mejo v Istri vabil Maribordane k podpisovanju Peticije za pravidno mejo v Istri in na morju. Takrat so rni nekateri Maribordani pripovedovali o njem in se dudili, da ga. ne poznam. Slovencem pa je skoraj nepoznan. Odkrivanje tega nemirnega in upornega duha mi je razk'rivalo, zakaj je Slovencem tako nepoznan. Ta poskus izbrisa Stefana Yrzele iz zgodovinskega spomina je namred sestavni del znadilne negativne plasti slovenske identitete v pogledu nacionalne zavesti in drZavotvornosti. In 5e ena na5a znadilnost se mi je razkrivala: mnoge njegove rezultate so povzemali drugi in se pod nje I Pretolden kot Zival se je zatekel na podstreSje hleva k znancem v Pavlovce, kamor mu je domada hdi skrivaj prina5ala hrano. Kmalu nato je bil izdan od svojega dekleta Udbi in ponovno aretiran. Dobil je "vozovnico"zaGoli otok. j Soded po pripovedovanjunekaterih njegovih soroclnikov in znancev, je bil Vrzela brezkompromisen borec za komunizem sovjetskega tipa in intemacionalo in odloden antinacist. Odklanjal je vsakrlen drug svetovni nazor. Prav zato jeYrzela,t neki meri nesredno kontroverzna oseba - komunistidni intemacionalist in obenem borec (Zlahtni nacionalist) za samostojno Slovenijo v njenih zgodovinskih mejah. podpisovali, ne da bi ga kdaj koli omenjali! Govorim o tretjem modnejlem segmentu Vrzelove dejavnosti, o njegovem Gibanju za celovito Slovenijo in o njegovem brezupnem boju za ohranjanje slovenskega nacionalneg a ozemlja. Vrzela je bil prvi Slovenec, ki je skozi civilno druZbo, takoj po osamosvojitvi, odprl vpra5anje razmejitve na slovenski juZni meji. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je Vrzelo v resnici spodbudilo k akcijam, povezanim z ruzmejitvijo, ali natandneje, z vpra5anjem za5dite nacionalnega ozemlja. Ziarom zagnanosti se je posvedal predvsem dvema obmodjema tega vpra5anja v pravidnost, in sicer vpradanje Strigove in vpra5anje Piranskega zaliva. Vsekakor, dve kljudni vpra5anji na juZni meji, na kateri 5e danes ni pravega politidnega odgovora. Tukaj se moram navidezno nekoliko odmakniti od Vrzele, da bi v kratkih besedah pojasnil ozadja problematike, s katero se je ukvarjal in s katero se ukvarja tudi na5a civilna druZba. Ko se je driava Jugoslavija nekoliko ustalila z deklarativnim oklicanjem svobode, demokracije, bratstva in soZitja, je priSel 6as, ko je morala potegniti drte razmejitve med republikami. To razmejevanje je bilo sicer v nasprodu z nadelno vizijo razvoja socialistidne driave, ki se.je v svoji bliinji prihodnosti videla kot unitarna, enotna, brez meja rned narodi, brez razhk med ljudmi, ki bi drZavo razktajale, skupnost z nekakdno novo iluzorno religijo vednega bratstva. Vendar je takratni das 5e zahteval notranje rneje, deprav prehodnega znadaja, zata pa obravnavane kot nepomembne in zanemarljive, kar se je v resnici v kasnejSem vsakdanjem Zivljenju izkazov alo kot doseZeno. Na razmejitve med republikami pa so razlidni narodi razlidno gledaii, pogojeno z njihovo dejansko stopnjo nacionalne zavesti in drZavotvornosti. Med Slovenijo in llrvaiko je razmejitev potekala v letih 194614'7, razen, seveda, na predelu Istre, kjer je zaiivelo Svobodno trZa5ko ozemlje. Slovenski politiki so to razmejevanje razumeli v duhu nadnacionalne politike kot odvedno podetje in kot nujno zlo. Zato so ga ieleli dokondati. Odved jim je bilo vlagati trud v iskanje neke zgodovinske utemeljitve ali morebitne pravidnosti, ki naj bi ob delitvi nastopila. Znanaje hudomudna izmi5ljotina, da je Kardelj v pijanosti zamenjal Mirno za Dragonjo, ali pa resnidna anekdota, ko je predstavnik Ljubljanske univerze dr. Du5an Pirjevec leta t976 na Sir5em partijskem zbon"r .., Ljubljani postavil Kardelju vpraBanje o zamenjavi teh dveh rek in je Kardelj izhruhnii: >fuIi gradirno iugoslavi.io. "r kateri ni rne;ai< -*1- Zgodooinsft zaptsi Slovenci, ki so bili vsebinski snovalci nove Jugoslavije in jugoslovanskega socialistidnega sistema, so ihrzijo o odpravi meja jemali dobesedno in pri tem izraZali veliko zadudenje do Hrvatov, ki da ne razumejo tega neizogibnega procesa razvoja drZave in so vedno brez velikih zadrikov pristajali na predloge, ki jih je za te primere narekovala Hrva5ka. Ta pa se je v svoji tradicionalni drZavotvornosti agresivno potegovala za vsako ped moZne pridobitve novega ozernlja. Toda, desar tedanji slovenski politiki niso dutili kot nacionalno ogroZenost, so to obdutili prizadeti Slovenci in se temu na razlidne nadine tudi upirali. Najhuje se je dogajalo v Strigovi. Tamkajlnji Slovenci so zahtevali, da Zivijo v Republiki Sloveniji in te zahteve so bile neomajne in vztrajne. Tako se oblast, de je hotela dosedi, kar je sklenila, ni mogla ved obnalati v duhu demokracije in bratstva in je zatela z represijami, z zapiranlem, z mudenjem in kondno z javnim najokrutnej5im pobojem okoli 60 ljudi v Strigovskem gozdu, najokrutnejiem zato, da bi bil primer zgled, kaj pomeni upirati se oblasti. Etnocid ali etnidno diSdenje (preganjanje slovenskih uditeljev, intelektualcev in narodno zavednih) in strahovlada hrva5kih oblasti ob pomodi slovenskih sta bila vzpostavljena na vsej juZni meji. S tem sta bili doseZeni predvsem dve pogubni politidni potezi: Strigova je ostala na lkva5kem in prav tako,.kasneje, slovenski del Savudrije, ki je bil sestavni del obdine Piran. Ti dve Zari5di sta razLirali Vrzelovo duSo v dasu njegovega Gibanja: tragedija v Strigovi in boledina v Istri. Upornik z razlogom Yrzela je bil najbri prvi, ki je >odkril< genocid v Strigovi. Njegova aktivnost je bila vidna v letih od 1992 do 1995. Uspelo mu je zbrati prve podatke o imenii'r pobitih Strigovdani, kar takrai sploh ni bilo lahko in kar je 5e danes teZko. Kasneje, po Vrzeli, se je izkazala, da je bilo Zrtev 5e enkrat toliko. Yrzela je svoja razkrida po5iljal na vse strani, v dasopise, politidnim strankam, posameznim politikom in tudi na doiodene institucije v Ewopi. I-eta 1993 je poslal v drZavni zbor opis tragedije v Strigovi in zahteval vrnitev slovenskega ozernlja, okupirano Strigovo, Sloveniji, zahtevalje prekop Zrtev pokola v posvedeno zemljo in postavitev spornenika ter rehabilitacijo Zrte",,. ApeXje Sel v prazno. Ostatje brez vsakega odziva. Kolikor se da razbrati iz Vrzelove zapuddine, ni bilo na njegove proteste, pobude in zahteve odziva od nikoder. 7,a ta neodzivnos{ sociim, da so biti trije razlogi: Vrzeiova odkrita beseda, obremenjujoEa resnica in Vrzelov nadelen nastop. V potrditev njegove drznosti in brezkompromisnosti mi je ostal nepozaben spomin, tako Maribordanom kot politikom, prigoda >jajdne afere<<, koje najavni tribuni leta l99Z zah(,al v ministra Rupla jajce, ki se mu je Skandalozno razlilo po puloverju. Takrat je namred bila v razpravi razmejitev v Istri in na morju oziroma napoved nezasliSane delitve Piranskega zaliv a. Yrzelaje bil tudi tisti, ki je javnosti razkrival lkodljivi dokument takratnega premierja peterleta, ko je ponujal llrva5ki izdajalsko razmejitev, kakr5no sta kasneje skoraj dosegla Drnov5ek in Radan. V tistem dasu, ko seje vlada oditno odlodala za tak5no razmejitev, je Yrzela poslal predsedniku Kudanu brzojavko s 50 podpisi, v kateri pravi, da je kakr5na koli razprava o Piranskem zalivu s Kaltelom in Savudrijo narodna izdaja. Zagovarjalje razmejitev na Mirni, celo kot minimum za pravidno mejo. Leta 1993 je poslal telegram peterletu, z besedami: >...ie boste v javnosti verbalno ali kakorkoli ie naprej potrjevali vai zloglasni osnutek sporazuma, se boste s tem sami zapisali s Kuianom in ostalo plejado v irno knjigo epohalnih strahopetcev, ikodtjivcev in narodnih izdajalcev z vsemi posledicami.< Od maja do junija leta 1993 je razposlal politikom nekaj zanimivih >udarnih<< telegramov in dopisnic; potrjujejo >>zgoldenost dasa<<, kar je yrzelo potiskala dez rob strpnosti. Pridujodi teksti rotitve izrai,ajo Vrzelovo stisko, bes, nemod in tudi Ze obup. politike je naslavljal z antislovenci, hlapci, Ikodljivci, i5karijoti, falsificiranimi bene5kimi fosili in podobno. Nekaj primerov dopisnic, faksov in telegramov: >Cuj ti, Zlobec, kako pa se ti obnaiai v parlamentu? Kdo pa je tebe pooblastil, da lahko delujei proti narodnim in driavniru interesom? To je izdaja in tega se zavedaj!<< >Polajnar, noje grdo gobezdalo .ie v parlamentu nastopila proti praviini in iastni razmejini ,, Hrvaiko. Zgini h Kudanu in TudZmanu, ie ti Slovenija ni po gorlu. Ali te ni sram, da nastopai proti interesom lastnega naroda?<, >Drnoviek, Vaia vierajinja izjava na W Ljubtjana c korutenzaciji slovenske zemlje s prebivalci s Hrvaika za (slovenski) Piranski zaliv je politiini analfabetizem in protidriavnos!, ki imc vse elemente veleizdaje siovenskega narada. Pozhtamo vas, da se ne igrate vei z narodovim blagrom in ds ne poniiujete siovenskega naroda s svojim tajnint meietarjenjern, sicer boma poskrbeli, da ne boste z. izdajstvorn onesnaievali slovenske zemlie in naroda"