Poštnina plačana v gotovini»
Stev. 37.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1929.
Posamezna Stev. Din 1«-» Leto XII.
Upravništvo,.Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naročnin« n tnzemstvo: četrtletno ( Din, polletno iS Din, celoletno 31 Din; ta tat« terasfro razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » LiuMJant, št. 10.711.
Povratek vestfalskih, holandskih in belgijskih rojakov v tujino
Le redkokdaj so izletniki iz tujine imeli takšno srečo z vremenom kakor naši vrli rudarji iz Nemčije, Holandske in Belgije, ki so se pretečeni teden mudili na obisku in oddihu v svojih domačih kra-jL Imamo letos tako krasno jesen, kakor je že dolgo ne pomnimo, a prav je, da so je bili deležni tudi oni, ki so nam najdražji. Čas pa jim je hitro potekel in pretekli ponedeljek so se vsi r:opet zbrali v Ljubljani za povratek v tujino. Prenočili so v Akademskem kolegiju v Ljubljani, kjer jim je res bilo izkazano vzorno gostoljubje, v torek zjutraj pa so se podali na vlak, zasedli tri dolge vagone in ubrali dolgo pot preko Jesenic daleč tja gori v revirje. Nekaterim ženskam se je milo storilo ob kratkem slovesu na ljubljanskem kolodvoru, a v splošnem so vsi bili prav dobre volje. Vsi so lepo prestali dopust, obiskali vse svoje sorodnike, znance in prijatelje, uredili kakšne privatne zadeve in se tudi poveselili v krogu svojih dragih. Ker so imeli brezplačno vožnjo po vsej državi, so mnogi izkoristili to priliko vsaj v malem obsegu in se peljali na obiske v ta ali oni kraj, nekateri pa so bili tudi v Zagrebu in v Beogradu ali celo še dalje v južnih krajih, kjer imajo rvc/e. Vsak se je po svoje navžil prostega časa in lazvedrila, a njih skupni vtisi so nad vse f o voljni. Vsi so spoznali, da je tudi v Jugoslaviji marsikaj boljše kakor so si po dolgi odsotnosti sami predstavljali. Vse lepo, toda njihov zaslužek v tujini je vendarle boljši, a glavno je zanje sploh to, da so vsaj pri svojem kruhu. In, odkar je njihovo število v posameznih revirjih vedno večje in odkar imajo svoje napredujoče organizacije, se tudi v tujini počutijo mnogo bolje, ker nihče ni osamljen. Videli in spoznali pa so vsi izletniki po prisrčnih sprejemih, da se je tudi domovina začela zanje bolj brigati in da se bodo počasi ustvarile prav dobre stalne zveze.
Voditelji izletnikov, ki so se za časa izleta podali v Beograd, so v ministrstvih bili zelo pri jazno sprejeti in upravičeno se lahko pričakuje, da bo Jugoslavija odslej storila to in ono v prid
delali, pa nimajo dela ni si zato želijo kamorkoli, da si prislužijo vsakdanji kruh! Ko se je zvedelo, da lahko izletniki vzamejo s seboj tudi nekaj novih izseljencev, so se pisma vedno bolj množila. Tudi vpoštevani so bili predvsem družinski očetje in najpotrebnejši. Tako se je z izletniki v torek odpeljali na Vestfalsko tudi okrog 40 drugih ljudi, ki so bili še hvaležni, da vsaj pridejo do zaslužka, A kakor je na eni strani resnica, da so naši ljudje
na tujem splošno pripoznani kot najboljši delavci, tako je na drugi strani tudi res, da se nam bodo polagoma mnogi odtujili, ako domovina ne bo vodila skrbi o njih. Zanašajmo se torej, da se bo storilo vse, kar lahko ohrani naše ljudi in njihov rod navezane na Jugoslavijo.
Zavodovljni in kaj najbolje razpoloženi so se izletniki vračali v severne dežele. Na Jesenicah se je potniška revizija izvršila v najlepšem redu, vagone so priklopili k brzovlaku in po kratkem slovesu so izletniki izginili za mejo. Naj nam bodo vsi ohranjeni zdravi in zavedni. Tako čista in zlata, kakor je bil dan slovesa, naj ostane njihova zvestoba do domovine!
Članom in poverjenikom Vodnikove družbe
Vsi člani zamudniki naj se takoj prijavijo pri svojih poverjenikih, oziroma v pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani po dopisnici ali pa naj kupijo pri najbližji pošti položnico. Članarina znaša 20 Din, s poštnino za knjige 27 Din. Prosi se za natančen naslov.
Vsi poverjeniki naj skušajo dvigniti število jlanstva. Oni gg. poverjeniki, ki so že vposlali nabiralne pole, naj javijo nove člane po dopisnici, na kar jih vodstvena pisa*rna vp:Y3 sama v pole.
Vsi člani iz leta 1928., ki še niso plačali članarine za leto 1929., naj takoj vpošljejo znesek 27 Din (članarina in poštnina) po položnici, ki so jo prejeli z lanskimi knjigami.
Posebno pa opozorite vse one, ki se nameravajo prijaviti, naj to store sigurno do 15. t. m. Ako se prijavijo pozneje, ni sigurno, da dobe vse letošnje publikacije Vodnikove družbe. Pratike se tiska samo toliko, kolikor je članov. Zato je v interesu vsakega, ki hoče dobiti letošnje knjige Vodnikove družbe, da se vpiše takoj v Vodnikovo
družbo. Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala letos za svoje člane za letno članarino 20 Din naslednje knjige:
Pratiko z zanimivim, pestrim štivom ter z bogatimi ilustracijami.
Savinškovo povest: Zgrešeni cilji. Roman sega v naše malo mesto, kjer se razvija športno življenje in ves oni moderni svet, v katerem hlasta današnja družba po sreči, a jo tako redko doseže.
Dr. Lahovo poučno knjigo: V borbi za Jugoslavijo. Dočim jo bila prva knjiga le pregled glavnih dogodkov iz naših borb za časa prebujenja, bo podajala druga knjiga naš narodni boj v svetovni vojni, od vojne napovedi do koroškega plebiscita, ko se je potegnila zadnja meja naše nove države. Knjiga bo bogato ilustrirana in bo podajala vse one dogodke, ki so odločilno vplivali na naše osvobojenje.
Kozakovo povest: Lectov grad. Ta knjiga bo gotovo med najzanimivejšimi knjigami letošnjega leta.
Kmetijsko družbo so poskušali razbiti
V četrtek minulega tedna se je vršil v Ljubljani v Mestnem domu občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Na zboru je opozicija dele-ua oo J ugotavlja ouB.ej sto™ m u..u v gatov, pristašev bivše Slovenske ljudske stran-sv-ojim ljudem na tujem, še prav posebno pa šejke, uprizorila trusč, kakršnega ta za slovensko mora za svoje rojake brigati Siovenija. Da je tega 1 kmetijstvo izredno važna naprava se m doživela. voi:na, so pokazale krasne manifestacije, ko so iz-i Vzrok za bučni nastop je bil svojecasno odldo-letniki prišli v domovino. Je že šlo in še bo šlo njeni sprejem novih članov ki so bili ik pred mnogo naših mož in fantov na tuje. A če se bodo j Potekom zaključnega roka (3L marca) kar v zvesto oklenili svojih organizacij, jim bo tudi do- množicah prijavljeni družbi. Bivša klerikalna movina izkazovala tem večjo ljubezen. strankarska organizacija, Jugoslovanska kmetu-• T . . , ., ' v , 1 ska zveza, je namreč marca poslala zaupnikom Vodstvo izletnikov je v tem času, kar so se bjvge slovenske liudske stranke okrožnico, v nahajali dona, prejelo iz raznih krajev m od raz- kater. med ^^ da je trgba družbo iz_ ličnih ljudi mnogo pisem s prošnjo, naj bi se tudi t .. jy wk dosedanje uprave. Zat0 da je treba njim preskrbelo delo kjerkoli. Takole so pisali:	.......
«Imam čast čestitati vsem vodjem izletnikov in vsem, ki ste počastili s svojim prihodom rodno zer';o. Zato vam kličem: dobro došli v svoji domovini. Sedaj vas pa prosim, ako vam je mogoče, da bi se zavzeli zame in bi me priporočili, da bi prišel tudi jaz v Francijo, Belgijo, Holandsko ali kamorkoli..-. Ničesar ne zaslužim, pa bi rad de-
1 o 1	\T /-ilr n ^rvni . . -r r,, . A v-\ m « i . \ r# ■ I i r* n 11 l'l 1 T
pridobiti vsaj trideset novih zanesljivih delegatov. Okrožnica tudi prosi, naj priskočijo denarni zavodi na pomoč onim. ki bi ne mogli plačati članarine sami. Obenem priporoča skrajno previdnost češ. da se ne bo po nepotrebnem vzbudila pri nasprotnikih pozornost.
Posledice te okrožnice so bile. da so pričele
■	.■ivvooi	■.".'»'"U. 1J«	'"'J — |	---------- -
lal...» — Nekateri so v pisma priložili za prijazen malo pred zaključnim rokom kar deževati pri-spomin tudi cv°tje.	jave članov in vplačila od podružnic, župnih ura-
Ali niso t?'šna pisma naravnost presunljiva dov. občin in tudi nečlanov. Podružnice, ki so
ljudi, ki bi radij štele prej po 4 do 5 članov, so preko noči pri-
zaradi bridke usode mnogih nauh
javile po 100 in več članov. Mnogi so bili priglašeni celo brez svoje vednosti.
Bilo je jasno, da se te prijave večinoma niso izvršile iz zanimanja za Kmetijsko družbo in da je imelo to organizirano priglaševanje čisto druge namene, ki niso imeli ničesar skupnega z okrepi-vijo resnega dela podružnic Kmetijske družbe. Zato je glavni odbor Kmetijske družbe, ki ima po pravilih sklepati o sprejemanju novih članov, sklenil, da se v množicah prijavljeni člani ne morejo sprejeti brez nadaljnjega in da se vodstvu naroči, naj pregleda te prijave u*1. izloči vse one, ki očividno zasledujejo namene kateri nimajo z nalogo družbe n:kake zveze 2e ob priliki seje glavnega odbora ki je razpravljala o sprejemu teh članov, je skupina dr Milavca zapustila sejo.
Sklep večine glavnega odbora je dal opoziciji povod .a razne pritožbe toda notranje ministrstvo se je postavilo na stališče, da spada razčiščevanje 5'ansk'h zadev v delokrog V letijske družbe same in da tako do1~o n>'ma pravice nastopiti, doiiier se družba drži za^on tih predpisov.
Ponesrečena a^er dala torej povod za s
s,'"P;ne dr Milavca je .u trušč te skupine, ki je
pač hotela s tem razbiti občni zbor in doseči razpust glavnega odbora.
Otvoril je zborovanje predsednik gospod Ivo S a n c i n, ki je po običajnih pozdravih predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko kmetijskemu ministru dr. Frangešu. gešu.
Po predsednikovem poročilu se je prijavil k besedi g. dr.Milavec, ki je utemeljeval svoj protest proti temu, da je glavni odbor odklonil 2500 v množicah prijavljenih novih članov. Postavil se je na stališče, da je ta odklonitev neveljavna, ker mu nihče ne more braniti, da bi od hiše do hiše zbiral člane in plačeval zanje članarino. Nato se je povspel do očitka, da je družba v izjavi velikemu županu označila te člane za komuniste. Nastal je velik trušč in predsednik dalje časa ni mogel vzpostaviti miru. Ko je bilo zopet mirno, je g. dr. Milavec stavil tri predloge, med drugim, naj se sprejmejo vsi prijavljeni člani, nakar naj se vrši nov izreden občni zbor.
Po končanih izvajanjih g. dr. Milavca je ponovno nastal velik trušč, med katerim je gospod Sancin zavrnil Milavčeva izvajanja. Gosp. Lovro Petovar je končno predlagal konec debate in prehod na dnevni red in je predsednik sredi krava-log sprejet z večino glasov. Prav tako so bili dviganjem rok in je bilo očividno, da je bil predlog Zsprejet z večino glasov. Prav tako so bili sprejeti tudi družbeni računi za leto 1928.
Ob volitvah predsednika, treh članov za bivšo Kranjsko in treh za bivšo Štajersko se je kričanje nadaljevalo. Nastopiti je morala celo policija, da je napravila red.
Na občnem zboru je bilo vsega 368 delegatov. Od teh se je glasovanja udeležilo 232 delegatov, od katerih je 217 delegatov oddalo glasovnico za listo predsedstva, ki je na ta način dobila znatno večino. Za bivšo Kranjsko so bili s 144 glasovi od 148 izvoljeni: Fran Trček. ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, Ivan Pucelj, bivši minister, Lovro Petovar, Anton Globevnik in Ivan Ažman Za bivšo Štajersko pa so bili s 73 glasovi od 84 oddanih glasov izvoljeni: Štefan Kuhar (Puconci), Andrej Zmavc (Maribor) in Martin Rozman (Ar-tiče).
Večina je bila torej prav lepa. Rezultat glasovanja je bil sprejet z burnim odobravanjem. Nato je dobil besedo g. dr. Basaj, ud dr. Milavčeve skupine ter je prečital svojo izjavo, nakar je opozicija zapustila dvorano. V daljšem govoru se je nato bivši minister g. Pucelj zahvalil odbornikom, da so navzlic strastnim in neupravičenim napadom opozicije obdržali mirno kri.
Predsedniško mesto je nato prevzel novoizvoljeni predsednik g. Trček, v imenu glavnega odbora pa se je g. Petovar zahvalil odstopivšemu g. Sancinu za njegovo neumorno delovanje.
Zahvala domovini
Ob povratku iz domovine na Westfateko, Ho-landsko in v Belgijo se vsi izletniki presrčno zahvaljujemo slovenski javnosti za iskrene dokaze bratske ljubezni. Sprejem, ki smo ga bili deležni ob prihodu na Jesenice, na Bled in v Ljubljano, nam bo ostal nepozabno v spominu. Zahvaljujomo se odboru, ki je vse pripravil, da nam čim bolj osladi kratko bivanje v domovini, zahvaljujemo se vodstvu Narodne strokovne zveze, vsem govornikom za krasne dobrodošlice, sokolski godbi in pevskemu društvu «Sava» na Jesenicah ter že-lezničarski godbi «Slogi» v Ljubljani za najlepši pozdrav, za izvajanje narodnih pesmi, ki nas spremljajo vedno tudi v tujini. Najtoplejša zahvala gospodom in damam, ki so oskrbeli zakusko na ljubljanskem kolodvoru. V največji meri dolgujemo hvaležnost ravnateljstvu Akademskega kolegija za brezplačna prenočišča in vsestransko požrtvova'no ustrežljivost v vsakem pogledu.
Posebej se končno zahvaljujemo še ministru za promet g. inž. Radojloviču za brezplačne vozovnice in ostalim gg. ministrom, ki so našim delegatom izkazali toliko naklonjenosti.
Vračamo se v tujino polni poglobljenega zaupanja v jugoslovensko domovino, ki smo ji v nepokolnhivi zvestobi hvaležni za vso nam izkazano ljubav.
Vodstvo izletnikov:
Pavel Bolha in Franjo Doberšek za ^estVsk-v Jurij Kaleb in Karel Zupane za Ho.andsko in Belgijo.
GORENJI LOGATEC. Poročil se je tukajšnji učitelj br. Rado Hrastnik s stanovsko tovari-šico s. Avrelijo Vrezečevo. Ženin je duša prosvetnega dela pri Sokolu, nevesta pa pridna blagajni-čarka Jugoslovenske Matice. — Prvemu je sledil drug narodni par. Vzela sta se še sodni zvaničaik g. Anton Markič in gdč. Marija Nagodetova iz Kale. Ženin je znan dekorater in ljubitelj cvetlic, ki rad daje svoje zmožnosti na razpolago pri vseh narodnih veselicah, nevesta je sestra pokojnega Janeza in še'živečega Joška Nagodeta, ki sta oba posvetila svoje najboljše mr či Sokolu. Obema paroma iskrene čestitike! — Nova parna brizgalna je dobila svoj ognjeni krst. V hiši Ivana Petka (Cerkovskega) so se vnele saje in je bil že tudi tram pri dimniku načet. Brizgalna je bila takoj na licu mesta in naglo pogasila požar, Ki bi bil v nočnem času lahko postal katastrofalen, ker je bilo podstrešje polno sena. Čudno je to, da se pri nas tako rade vnema jo saje. Ali so slabi dimniki ali kaj? — Opozarjamo na tombolo Sokola, ki bo na roženvensko nedeljo, ko bo žegnanje pri nas. Originalni in dragoceni dobitki.
BOŠTANJ OB SAVI. Sadno razstavo priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva od 22. do 24. t. m. v šoli. Razstava, ki bo prva te vrste v našem kraju, bo predvsem poučnega značaja. Povabljeni so pa tudi sadni trgovci. Sadjarji! Udeležimo se razstave in pokažimo, da tudi ori nas pridelamo prvovrstno namizno sadje. Sadje za razstavo (po 4 do 7 plodov ene sorte^ je poslati do sobote 21. t. m. dopoldne v šolo. Za razstav-lialce je pripravljeno lepo število nagrad v sadjarskem orodju in knjigah, za najboljše pa tudi diplome.
S' OVEN 'OlADEG Sokolska prireditev, nameravana za 1. t. m. in preložena zaradi smrti '>r. Vrrčla. se bo vršila v nedeljo 15. t. m. ob 15.
v Sok-0'Vkem domu. Prijatelji Sokolst-- prisrčno vabljeni in dobro došli. Za november se za _>ro-s'avo desetletnice našega Sokolskega društva pri-ipravlja svečana akademija, združena z delno otvo-| ritvijo novega doma.
Strme AN:
Krivica in po vrač'1'*
Povest iz voine dobe (Dalie)
Čakala je samo priložnosti, da bo iztirjala, kar ji pripada.
Pri Koširju se je oglasil kupec, ki je plačal smreke z večjo vsoto denarja. Čim je odšel, sta pristopili mati in Pavla ter zahtevali svoj delež.
«Vse bom dal do zadnjega dinarja*, je Tine pomiril Pavlo s porogljivim nasmeškom. «Pri-nesi mi pobotnico za petdeset tisoč, materi pa itak ničesar ne dolgujem.*
«Lažnik! Kje pa je tisto, kar si nama priob-ljubil?* je vzrojila Pavla
«Pokaži črno na belem! Kje je pogodba, pravilno podpisana in kolkovana? Kdo je slišal, ko smo se pogodili?*
<Vsi: ti, jaz, mati in Lojza. Sklicevali smo se na poštenost.*
«0 tem smo se samo nekaj menili, pa je ostalo pri praznih besedah.*
«Slepar! Čakaj, te bomo že še poiskali. Sodišče bo odločilo.*
<Kdo je slepar?* je porasel. «Tožite me, ako hočete kaj dobiti. Sicer pa bom tožil jaz — moja čast zahteva zadoščenje.*
<Kje pa imaš kaj časti? Ali si mož? Nisi vreden, da te solnce obsije Slabši si ko cigan, ki krade, laže in slepari. Saj te že vsi poznajo in te bodo še bolj poznali.*
Tako sta ga oštevali mati in Pavla, vmes sta jokali in klicali Jožeta, katerega sta zavrgli. Lojza se ni vmešavala, vzela je košaro in šla na polje. Sram jo je bilo pred sosedi, ker so se po-emehovali. Smilili sta se ji mati iu sestra, proti
možu pa se ni upala nastopiti: na tihe n ji je namreč ugajalo, ako bi se dalo ka; -»'biti.
Ta dan je bil Tine slučajno trezen, zato je prenesel psovanje mirno in potrpePivo. Ved~l je, da se mati in Pavla borita za pravico in da sam zasluži robato oštevanje Tolažil se je z zavestjo, da sprva ni mislil na sleparstvo. h' tel je le poskusiti, kar so mu svetovali. Ako =e mu o -nese, bo prav, sicer pa se tudi ne bo br ml izplačati.
Pavla je na sodišču izvedela, da so zagrešili veliko naprko, ker niso ničesar zapihali. Zakon prizna namreč samo obljube, sklenjene pred pričami ali pred uradno osebo. Odprta ji je seveda pot do tožbe; v tem primeru mora najeti odvetnika in biti pripravljena nositi stroške, ako bo pravdo izgubila. V nevarnost pa se dekle ni upalo podajati, rajši si je priskrbelo pobotnico in Tine ji je odštel doto — 50 tisoč dinarjev Med izplačevanjem ga je obsipala z robatimi psovkami, na katere pa ni odgovarjal. Izplačalo se je potrpeti, saj se je oddahnil v gostilni, kamor je povabil svoje tovariše. Na njegov račun so pili in jedli do ranega jutra.
Od tedaj ni imela Pavla doma več obstanka, prizadevala si je, da bi čimprej odpotovala Mati ji je sprva nekoliko branila, ko pa je ugasnilo njeno upanje v kmetijo v dolini, tedaj se je vdala z besedami: «Pojdi, kamor moreš, tudi jaz se bom kam vtaknila. Saj bo itak vse kmalu pognal na beraško palico.*
«Kot imate in lirano; kar je zapisano, vam ne more nihče vzeti*, jo je Pavla tolažila.
«Pa ga ne morem videti, za pravi ji vca in sleparja. Kdo naj posluša neprestano vpitje iu razgrajanje!*
<Pri teti bi imeli mir pred divjakom .. .*
«Ne morem ji dopovedati Odkar je Tine pri hiši, nisva še spregovorili. Nikoli mi ne bo od-! pustila.*
«Tudi mene ne more videti, pa ji ne zamerim * Hči si je otrla solzo in dejala: «Jože mora vsak čas dospeti -. .*
«Počakaj ga, da pride, sicer se ne bosta nikdar več videla. 0'i, kako sem želela, Ia bi se vrnil, zdaj pa se ^a toiim. ker mi bo očitni, da sem ga zavrgla Sam hudobec me je premotil * «Komaj čakam, da odidem Slabeji se mi ne bo nikjer godilo. Marsikaj sem potrpela.*
«Jaz naj pa črkam s" rti. da me ho rešila. Nikomur se ne sm.lim, vsi mi privoščijo in pravijo, da sem zaslutila.*
«Prav tako kakor meni, nikjer ne mjdem pravega sočutja. Nič *7eč nočem odlašati, od nikogar ne pričakujem tolažila.*
Aleksij in Pavla sta se poročila in izbr~!a dan odhoda. Odšla sta natihoma, od nikogar se nista poslovila. Košir in Pavla nista ob razstanku spregovorila nobene besedice. Drug drugemu se nista hotela ponižati.
Vpričo Pavle je Košir tik pred odhodom prestregel Rusa ter mu je stisnil v roko nekaj denarja. «Tole sem ti namenil, ker si bil priden in ker jo boš spravil od hiše», je utemeljil svojo darežljivost.
«Ti si pregnal mene, drugi bodo pa ^«be*, mu je Pavla zabrusila ob slovesu. «Nož je že nabr»»> šen, ki ti bo vrezal beraško palico.*
Tineta je zbodel očitek, potegnil je klobuk na oči ter jo je mahnil zopet v gostilno. Pil je na jezo, ker ga je Pavla za slovo ozmerjala in na veselje, ker se je Pavle za vedno od križal. Pivci so mu v zabavo neprestano prepevali: cZahvalien bod' ljubi moj zet.
SV. VID PRI GROBEMNEM. Tukaj pri nas bo v petek 20. t. m. živinski, konjski in kramarski sejem. Kupci in prodajalci, pridite v obilnem številu! Sejmišče je tik postaje. Zveza z vlaki zelo ugodna.
POBERŽJE pri MARIBORU. (S m r t n a k o s a.)
V četrtek smo izročili materi zemlji tukajšnjega posestnika g. Jakoba Kersnika. Bolehal je že -^eč mesecev ter iskal pomoči na vse strani. Končno je bil še na kliniki v Gradcu, kjer je podlegel notranjem bolečinam. Truplo pokojnika so pripeljali v Maribor. Pokojnik je bil rojen na Hurau pri Ormožu ter se posebno bavil s trtorejo. Zapušča žalujočo vdovo in sorodnike. Težko prizadetim iskreno sožalje. N. v m. p.!
ŠOŠTANJ. (Smrtna k o s a.) V soboto dopoldne se je vršil pogreb starega Šoštanjčana g. Franca Hliša.ki ga je vse poznalo pod imenom «Hanzl», Ko je bila občina še v nemških rokah, je bil njen odbornik. Pogreba se je udeležila velika množica občinstva. Umrli sta dalje Antonija Tozerjeva, žena uslužbenca v tovarni usnja, stara 57, in Terezija Stojanova, mati tukajšnjega trafikanta, v starosti 81 let. Pokojnikom blag spomin!
Kmetijski pouk
POSLEDICE NEPOŠKROPLJENEGA KROMPIRJA.
Letos smo se zopet lahko prepričali, kako je krompirjevo listje prezgodaj rjavelo in odpadlo. Ta izguba listov pomeni tudi izgubo na pridelku. Vedeti moramo, da je listje krompirju do zadnjega potrebno, ker se po listju prevajajo vse tiste snovi, s katerimi se gomolje debeli, in s katerimi nam tudi dozori, napravi zrela očesa, dobi boljši okus in postane sploh bolj trpežno in bolj zdravo. Ce listje prezgodaj odpade, nam krompir le za silo dozori.
Letošnje zgodnje odpadanje listov ni bilo znak zorenja, ampak je bilo posledica bolezni, ki jo imenujemo krompirjevo plesenj (perono-spora), tiste bolezni, proti kateri se je že ponovno priporočalo škropljenje z modro galico in apnom, to pa o pravem času, namreč prej, preden se bolezen pokaže.
Ako bi krompir o pravem času škropili, bi ga lahko dobili dosti več in dobili bi gomolje, ki bi bilo popolnoma zdravo in zrelo, tedaj za seme dosti več vredno. K sreči, da se pojavlja ta bolezen navadno nekoliko pozneje,- ko je gomolje že dosti razvito, da bolezen lažje prestane. Vse kaj drugega bi pa bilo, ako bi nam ta bolezen napadla krompir zgodneje, ko gomolje še ni dosti razvito. V tem primeru Li lahko prišli ob vso letino. In kaj bi to za nas pomenilo, si lahko vsak predstavlja.
Krompir nam vsled ponovnih nastopov te bolezni trpi in nam od leta do leta peša v svoji rodovitosti in trdnosti. Temu pešanju skušamo priti v okom z menjavanjem semena. To je prav. Ali bolje bi bilo za nas, ako bi se poprijeli pravočasnega — varstvenega ali zaščitnega — škropljenja krompirja, in bi raje na ta način skušali ohraniti krompir zdrav in rodoviten, oziroma odporen proti bolezni.
S skrbnim odbiranjem krompirja, ki bi se moralo vršiti najprej na njivi, ko so krompirjevi grmi v polnem razvoju, in potem še doma v kleti, in seveda s potrebnim škropljenjem bi najbolj skrbeli in največ dosegli, da bi se ohranil zdrav in rodoviten. S tem bi mu najbolj pripomogli tudi do večje rodovitosti. Danes je v skrbnem odbiranju potrebnega semena in v varstvu pred boleznimi sploh iskati boljših uspehov pri našem poljedelstvu!
OB JESENSKI PASI.
Pašne prilike so v naši deželi zelo različne. Po planinskih krajih imamo zadosti pašnega prostora, drugod ga pa manjka. To vidimo posebno po vinskih in po gosto obljudenih poljedelskih krajih. Tukaj manjka travnikov in pašnikov.
O velikem pomenu pašništva za napredek živinoreje ni treba dosti besedi. Treba je le po-
gledati v kraje, kjer je dosti pašnikov, da se prepričamo, kako je tam živinoreja razvita in kako je dosedaj napredovala.
Po naših krajih manjka pašnikov in še ti, ki jih imamo, so slabo oskrbovani in malo vredni. V takih razmerah si moramo pomagati s tem, da izkoriščamo po možnosti vsaj travnike tudi za pašnike. Tako delamo v jesenskem času, kakor hitro je zadnja košnja spravljena in je ruša na novo ozelenela. Jesenska paša je v naših razmerah veliko vredna, ne le za našo živinorejo, ampak za naše gospodarstvo sploh, kajti mnogo krme si na ta način prihranimo za zimo, ki je pri nas navadno primanjkuje. Pomagano je pa tudi naši živini, ker se na paši vse drugače počuti, kakor pa priklenjena v soparnih hlevih. Sveži zrak, solnce in gibanje, sveža, mlada in sočna trava, vse to poživlja pašne živali, ki se zunaj mnogo bolje počutijo kakor pa v hlevu, in ki se na ta način telesno in duševno krepe in utrjujejo.
Pa tudi za travnik je dobro, da ga živali iz-hodijo. Po takih travnikih se mah raje izgubi, kakor pričajo izkušnje. Vse to velja za travnike, ki so za pašo primerni in dosti suhi, da ne dela živina škode z gaženjem.
Vsak živinorejec mora skrbeti, da nudi svojim živalim potrebno priliko vsaj za jesensko pašo, če ni druge. Naj se jesenski čas do skrajnosti izrabi za to, pri tem pa pazi, da ne bo trpela pašna živina nobene škode, ki se še vedno prikazuje vsled premale previdnosti. Jesenska paša postane lahko nevarna zaradi napenjanja živine, zlasti če pasemo tudi po deteljiščih, kakor je pri našem maloposestniku navada. Bodimo z jesensko pašo previdni. Na mokro, hladno in rosno pašo ni goniti živine na tešče, če ji nismo dali prej dober grižljaj suhe krme. To se zmeraj priporoča. Na deteljišče jih pa sploh «i spuščati, dokler se ni žival do polovice že drugod napasla. Napajanje po deteljni paši je zmeraj nevarno. Napajati je živali zaradi tega pred deteljno pašo. Ker se slučaji napenjanja pri nas še vedno dogajajo, je treba skrbeti, da imamo vsaj v vsaki vasi po eno požiralnikovo cev in en trokar, da si lahko v največji sili pomagamo.
ker prišel si pikasto vzet'.*
Mati je spremila Pavlo na postajo, kjer jo je V naglici poljubila in objela, zakaj vlak je stal pripravljen ter se je mudilo vstopiti. Ko je izginil za hribom, se je sesedla na klop na kolodvoru.
Aleksej in Pavla sta potovala po železnici po določenem načrtu. Sem in tja sta se ustavila v kakem večjem mestu, šele čez nekaj dni sta dospela čez Romunijo do ruske meje. Tu sta prenočila, oba sta bila izmučena od potovanja. Drugi dan sta ogledala mesto, obmejno oblastvo jima je pregledalo potne listine in prtljago.
«2enka, zdaj pa greva*, jo je prijel za roko. «V pol ure bova čez mejo.*
«Zakaj se ne peljeva?* jo je zaskrbelo, ker sta zavila po cesti iz mesta.
«Bolje je, da greva peš*, ji je govoril, držeč jo pod pazduho.
«Saj imava vse v redu ter se nama ni treba ničesar bati*, se je čudila njegovemu vedenju.
«Kdo ve, kaj bi se nama utegnilo pripetiti. Predpisi za prehod na mejah so zelo strogi, marsikdo je zavrnjen ali pa naleti na ovire.*
Pavla je premišljala, zakaj Aleksij nenadoma govori o zaprekah, o čemer ji prej ni nikoli omenil. Nezaupno ga je pogledovala, obšel jo je strah pred tujino.
«2enka, nekaj važnega sva pa le pozabila*, se je spomnil, ko sta bila že izven mesta.
«Kaj neki?» se je skoro ustrašila.
«Denarja nisva zamenjala*, se je popraskal za ušesi.
«Šele sedaj si se domislil. Rekel si, da bova menjala pozneje, ko prideva čez mejo.*
«Bolje je, da tukaj urediva. Tam bi imela morda večje sitnosti,*.
« Dobro, pa se vrniva*, se je počasi odločila. «Ti lahko ostaneš ter si odpočiješ. Cemu bi se trudila.*
cNisem prav nič trudna. Lahko grem še, kamor hočeš. Ne boj se, da bi opešala.*
«Ženka, pot je še dolga in naporna. Bojim se, da boš omagala.*
cPojdiva*, je krenila nazaj proti mestu. cPoslušaj me, ženka. Daj mi denar, da ga zamenjam; ti pa ostani tukaj, saj bom naglo opravil.*
Pavli je bila prirojena nezaupljivost, ki ji je tukaj koristila. Nikakor ni mogla razumeti, zakaj bi ne smela gledati, ko se bo zamenjalo njeno premoženje. Njeni pomisleki so bili živi in glasni, slutnje in dvomi so križali v njeni duši.
«Denarja res ne morem dati iz rok*, ga je končno zavrnila.
«Ženka, daj si dopovedati,* ji je laskavo prigovarjal. «Užaljen sem, ker mi ne zaupaš.*
«Ne morem pomagati. Skrbi me, da bi te med potjo kdo napadel, kar se je že večkrat prigodilo, Kaj bi počela sama tako daleč od doma'*
«Prav imaš», ji je pritrdil, videč, da ničesar ne opravi. Krenila sta nazaj proti mestu. Ale-ksija je bila sama živahnost in zgovornost. Vso pot ji je pravil, koliko potepuhov postopa po me. stu, ki so nevarni tujemu imetju. Tak malopridnež izvabi človeka v gnečo ter ga skrivoma okrade. Še preden se žrtev zave, ga ni več in z njim vred izgine ura, prstan ali denarnica. Ponekod imajo tatovi celo svoja društva in šole, kjer se učijo, kako je treba izmakniti in bežati.
Tako pripovedovanje jo je zbegalo in opla-šilo. Kakor s kleščami je prijela ročno torbico, katero je prej nosila pod pazduho. Usnjati pas je ovila okrog prsta — tako se ji je zdelo nemogoče, da bi ji kdo iztrgal.
«Veš kaj, ženka, meni jo daj», jo je priliznjeno nagovarjal. «Zaradi varnosti, samo za nekaj časa, dokler ne prideva iz gneče. Meni se ne bo upal nihče približati.*
Nerada se je odločila ter mu dala torbico, čim sta dospela v ulico, kjer so se gnetli pešci in vozovi. Pomešala sta se med množico; Pavli, nevajeni mestnega vrvenja, je kar zapiralo sapo. Kakor močan val jo je zazibala silna gneča; strahoma je iztegnila roko, da bi se oklenila mo-žička, a se je dotaknila tujega gospoda, ki jo je sumljivo pogledal.
« Aleksij!* je kriknila in lovila obraze, toda moža ni bilo nikjer, pa tudi od daleč se ji ni oglasil. Obkrožila jo je gneča ljudi, ki so jo povpraševali v neumljivem jeziku, kaj se ji je zgodilo. Revica jim ni mogla razložiti, šiloma se ja prerila iz gneče, kakor nora je begala po ulici, a moža ni mogla izslediti. Izginil je ko senca in z njim vred tudi njena torbica z vsem, kar je vsebovala. Na srečo je imela glavni znesek spravljen v vrečici na prsih pod obleko, v torbici je bilo le nekaj papirnatega drobiža.
Za tujko se je zavzela neka gospa, ki je umela njeno govorico. Našla jo je vso obupano blizu kolodvora ter jo vprašala, kaj jo je doletelo. Ganilo jo je njeno pripovedovanje, ponudila se ji je, da jo pospremi v domovino. To pa je nesreč-niča odločno odklonila. Rajši je osta'3 nepoznana v tujini, kakor pa zasmehovana v doma« čem kraju. Sklenila je sprejeti vsako službo, katero ji je gospa tudi priskrbela. Ostala je pri njej kot služkinja, kjer se ji ni preslabo godilo. Vendar se je težko privadila novim razmeram in novemu delu. Zavest, da je največ sama zakrivila, ji je lajšala trpljenje.
V Nabrežju je teklo življenje naprej kakor druga leta. Košir je moral najeti hlapca in deklo,
17. septembra: Št. Lambert, Št. Janž na Dolenjskem, Kapele pri Brežicah.
19.	septembra: Škocjan pri Krškem, Dobrna.
20.	septembra: Boštanj, Nadlesk pri Ložu (živina), Sv. Lenart pri Brežicah.
21.	septembra: Mokronog, Ribnica pri Kočevju, Zgornji Tuhinj, Laško, Podsreda.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 dolar za 56*25 do 56*45 Din; dne 10. t. m. v d e v i z a h:
1 dolar za 56*69 do 56*89 Din; 100 francoskih frankov za 221*52 do 223*52 Din; 100 italijanskih lir za 296*46 do 298*46 Din; 100 nemških mark za 1353*50 do 1356*50 Din; 100 avstrijskih šilingov za 799*60 do 802*60 Din; 100 češkoslovaških kron za 168*25 do 169*05 Din; 100 madžarskih pengov za 991*92 do 994*92 Din.
Obveznice Vojne škode so se ponujale po 405 do 406 Din, investicijsko posojilo pa po 89 do «0*50 Din.
Kratke vesti
= Ustanovitev mlekarskega društva za Jugoslavijo. Med jesensko kmetijsko razstavo na zagrebškem velesejmu, ki se je otvorila v nedeljo, se bo vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor mlekarskega društva za Jugoslavijo, in sicer dne 15. t. m. ob 10. dopoldne v Jeroniftiski dvorani (trg kralja Tomislava št. 20). Med interesenti vlada za ustanovitev mlekarskega društva veliko zanimanje. Na ustanovnem občnem zboru bo močno zastopana tudi Slovenija.
Sadni sejem v Ljubljani
Glavni odbor Sadjarskega in vrtnarskega društva je sklenil na seji 1. t. m., da bo priredil od 19. do 24. oktobra s sodelovanjem velesejmske uprave velik sadni sejem, s katerim hoče oživeti predvsem trgovino z namiznim sadjem, kakršnega prideluje Slovenija.
Na sejem se bo sprejemalo samo trpežno, zimsko namizno sadje, ki mora biti zrelo, skrbno obrano, ločeno po sortah in razbrano po debelosti. Od vsake sorte, ki jo kdo hoče postaviti na sejem kot vzorec, bo treba poslati najmanj 25 kg (za 1 normalni zaboj) izbranih, enako debelih plodov, ki so brez vsake napake. Samo ob sebi je umevno, da se lahko pošlje od ene in iste sorte tudi sadja za več zabojev, torej 5, 75, 100 kg itd. Sadje bo treba poslati v navadnih zabojih, kakor jih kdo more dobiti, ali pa v sodih (n. pr. od cementa), trdno vloženo v lesno volno ali kako drugo primerno snov. Na sejmišču se bo sadje preložilo v normalne zaboje, kakršni so sedaj v svetovni saani trgovini uvedeni. Obenem s pošiljko sadja je javili društvu, koliko takega sadja, kakor je vzorec, ima dotični posestnik na prodaj. Vse na sejem poslano sadje bodo dobili lastniki plačano po kakovosti in takratnih cenah.
Opozarjamo torej vse posestnike, ki imajo večje množine namiznega sadja, zlasti zimskih jabolk, dalje vse podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, zadruge in sploh vse, ki jim je uspešen razvoj in napredek naše sadne trgovine pri srcu, naj se do konca tega meseca priglasijo, da se hočejo udeležiti te prireditve. V priglasil naj navedejo, katero sadje (sorte) in kakšno množino hočejo postaviti na sadni sejem. Pri tej priliki nujno svarimo vse producente namiznega sadja, da se ne prenaglijo s spravljanjem in s prodajo sadja, zlasti velja to za zimska jabolka, in da ne nasedejo raznim prekupcem, ki se skušajo okoristiti z letošnjo dobro letino v veliko škodo pro-ducenta.
Pojasnila daje in priglasila sprejema Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11.
Mati in Lojza sta jokali in blagrovali Pavlo, ker je odšla po srečo v blaženo tujino.
IX.
Koširjevi hribi nad Nabrežjem so kazali gola rebra. Krute sekire so jim oropala zeleno na-kitje, ki je bledelo v dolini krog in krog razmetano. Spodaj pod hribom so se dvigali visoki kipi hlodov; Tine se je pogodil, da jih bo spravil na postajo. Pri tem je nekaj zaslužil, zraven pa ga je doletela nesreča: poginili so mu konji, katere je pustil razgrete stati pred gostilno. Moral je kupiti druge, kar ga je stalo zopet obilo denarja. Tudi vozovi so bili že vsi polomljeni in razdejani.
Namesto naprej je lezel Tine nazaj v nove dolgove. Kamor se je ganil, povsod so ga nadlegovali upniki ter mu pretili s tožbo. Miril jih je s tem, da jim bo vrnil, čim dobi denar za les, toda kupec je dan za dnem odlašal z izplačilom. Ko ga je iskalo sodišče, je pobegnil domov v inozemstvo.
Tolikega udarca Košir ni mogel preboleti.
Raztresel se je edino le v gostilni med pivci, ki so ga izkoriščali. Domov grede je navadno obležal, kjer se je ponoči prehladil; našli pa so ga tudi taki, ki so mu izpraznili denarnico. Ko se je iztreznil, se je jezil in preklinjal, zvečer pa se je ponovno upijanil.
Lojza se je prizadevala, da bi ohranila dom, ki se je majal na vseh koncih in krajih. Na njenih ramah je ležalo mučno breme: trpljenje, žalost in skrb za bodočnost. Noč in dan je drhtela v strahu pred gospodarskim polomom.
S Tinetom se ni dalo več pametno govoriti. Razdražila ga je vsaka malenkost, noben dan ni minil brez prepira in razgrajanja. Žena je bila prava mučenica, večkrat je morala bežati in pre-
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Položaj se je zadnje dn? vendarle malo ustalil in so cene zopet malo stalnejše. Na ljufc* ljanski blagovni borzi so 10. t. m. ponujali (po-' stavljeno na slovensko postajo; za 100 kg): p š e -n i c o, baško staro in novo, po 252*50 do 255 Din; rž po 222*50 do 225 Din; moko «0» po 365 do 370 Din; t u r š č i c o, baško, po 237*50 do 240 Din, oves, baški, po 215 do 217 Din.
ŽIVINA. Nakupovanje sredno živahno; tudi za izvoz se kupuje. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so bile naslednje, v glavnem nespremenjene cene za kilogram žive teže: voli I. 11 Din, II. 10 Din,'III. 9 Din, krave debele 5*50 do 7*50 Din, krave klobasarice 4 do 5 Din, teleta 14 do 15 Din.
HMELJ. Na žateškem trgu je bil prejšnji teden živahen promet. Kupuje se predvsem prvovrstno blago, ki ima nespremenjene cene, dočim cene slabšemu blagu popuščajo. Za res dober hmelj so plačevali v Žatcu (Češkoslovaška) 18 do 21 Din za kilogram. — V A 1 z a c i j i je bilo prodano nekaj prvovrstnega štajerskega hmelja po 12 Din za kilogram (vagon Žalec). — Na niirnberškem tržišču se trguje hmelj po 16 do 25 Din kilogram po kakovosti. — Po n a š e m hmelju malo povprašujejo, vendar bo prvovrstno blago že našlo kupca. O tem, če se bodo cene kaj popravile, pa je težko govoriti.
VINO. Trgatev v dalmatinskih vinogradih se je že pričela. Grozdje vsebuje izredno mnogo sladkorja. Največjo skrb pa sedaj vinogradnikom povzroča pomanjkanje vinske posode, ker imajo še mnogo nerazprodanega lanskega vina. Zato prihajajo kmetje dnevno na šibeniško tržišče z velikimi količinami grozdja, ki ga prodajajo za vsako ceno. V zadnjih dneh se je prodalo najboljše grozdje po 1 Din za kilogram.
Sejmi
13.	septembra: Dobrova.
14.	septembra: Žužemberk, Brusnice, Petrov-če, Rogatec, Vitanje.
15.	septembra: Banja Loka, Osilnica, Zdole.
16.	septembra: Vinica, Rakek, Loke pri Zidanem mostu, Št. Janž pri Dravogradu, Šmarje pri Jelšah, Braslovče.
nočiti pod milini nebom. Pijača ga je dobila polagoma popolnoma v oblastvo. Napil se je že zjutraj na vse zgodaj ter tako ni bil ves dan za nobeno rabo. Zunaj pri delu je rjul nad konji in nad hlapcem, doma pa nad ženo in nad drugimi, ki se mu niso prav obnašali. Sosedje mu niso zamerili, ako je kdaj koga nahrulil. Rogali so se mu skrivoma in očitno. Pomilovali pa so ženo in mater, čeprav sta bili sami krivi, da se jima je tako godilo.
«Vidiš, kaj vam je bilo tega treba», je Lojzi očital Tomažek. «Rekel sem ti, da se boš kesala.»
cZdaj je prepozno», je obžalovala.
«Takrat še ni bilo zamujeno. Zdaj res ne pomaga zvonenje, ko je pobila toča. Hitro je pognal; velikokrat je moral ziniti, da je v enem letu toliko pogoltnil.*
«Tako pri kraju pa še nismo», je bolelo staro Koširko.
«Bog obvaruj*, je hitro popravil. «Tako trdnjavo kakor je vaš dom, ni mogoče take naglo podreti.>
«Boj Bog, nikamor se ne upam!» je vzdihnila Lojza. «Sram me je pred ljudmi, ki nam vse to privoščijo. Oh, da smo tako nesrečnih
«Jože bo znorel, kadar se povrneš, je skrbelo mater. «Nevarno je, da bo nazadnje prišel ob doto.*
«Vknjižite ga na posestvo, jjo svetoval To-1 mažek. «Pa hitro; škoda bi bilo, da bi kaj izgubil.*
cLojza se je res odpravila na sodišče in izvedla vknjižbo bratove dote. Povedali so ji, da je vknjiženih že mnogo upnikov, ki so si na ta način zavarovali posojilo. Vsa potrta se je vrnila domov in v strahu čakala, kaj bo še vse doživela.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled
Te dni je vrhovni zakonodajni svet končal razpravo o osnovno-šolskem zakonu,
ki ima med drugimi naslednje važnejše določbe: Uvaja se osemletna splošna šolska obveznost. Učenci osnovnih šol ne plačajo ne vpisnine, ne
GUSTAV STRNIŠA:
Na deželi
Pripovedka.
(Konec.)
KMET IN CIGANKA.
Blesteči srp lune reže sive oblake, ki poredno plešejo in se zaletavajo okoli njega. Cesta je prazna in molčeča, vsa napeta se svetlika med njivami kakor pometena in posuta z drobnim zlatim prahom.
Dokaj pozno je že. Matija je bil danes v mestu na sejmu. Oče je nekoliko bolehen, pa je šel fant sam prodajat teleta. Zakasnil se je. Ves dan je imel dovolj dela, moral je tudi na davkarijo in sodnijo ter po raznih potih.
Sam se vrača z vozom domov. Skozi gozd podi konja, da bi ga kdo nenadoma ne napade1; kajti ravno te dni je čital v časopisih, da se klatijo po okolici tatovi in roparji, ki so ušli iz zapora.
Ko Matija dospe iz gozda, jame voziti počasneje in se ozirati po polju pred seboj.
V	poljani zavlada zvečer posebno življenje. Človeku, ki se pogrezne v zlatogrivo valovje žita, se zazdi, da govori z njim vsaka biljka, da zaživi slednji grmiček. Šepet prirode se zliva v pridušeno, komaj slišno šelestenje, ki objema stvarstvo in ga uspava v nežno zamaknjenost.
Matija se bliža domači vasi. Še zadnji ovinek in že bodo vztrepetale pred njim luči prvih hiš.
V	grmovju pa nekdo opreza. Ko zagleda mladega voznika, se splazi blizu ovinka na cesto, kjer obleži kakor mrtev.
Sij lune se trenutno vsesa v rjavo krasno lice na tleh ležečega. To je ženska, ciganka Jelka.
šolnine in nikakih drugih taks. Osnovne šole se otvorijo v vseh krajih, kjer je v okolišu 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok. Glede učiteljskih stanovanj določa zakon, da mora biti poleg stanovanja za šolskega upravitelja v bližini šole toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je na šoli posebnih razredov. Redni šolski pouk traja 10 mesecev od začetka septembra do konca junija. Vpis otrok, ki so dovršili sedmo leto ali ki bodo do konca koledarskega leta izpolnili sedmo leto ter so telesno in duševno dovolj razviti. se vrši meseca julija. Telesne kazni so izrecno zabranjene. Verouk je obvezen za vse vere.
Poučujejo verouk duhovniki aH učitelji po želji roditeljev dotične vere.
Veroučitelj mora biti naš državljan. Krajevni šolski svet tvorijo župan, upravitelj šole, občinski zdravnik in pet pismenih občanov, ki jih imenuje veliki župan.
Kakor poroča «Avala», je naš poslanik v Sofiji
izročil bolgarski vladi novo noto,
da je Jugoslavija pripravljena začasno uveljaviti pirotske konvencije, ako se bodo začela pogajanja za trajno ureditev vseh spornih zadev. V noti izraža naša vlada nado, da bodo ta pogajanja uspela in da bo prišlo do trajno dobrega sosedstva me dobema državama.
V Ženevi je te dni
zasedanje Društva narodov,
ki razpravlja med drugim o sredstvih za končno pomirjenje med narodi. Zanimiv je bil med drugim govor francoskega ministrskega predsednika Brianda, ki je razvijal načrt o zedinjenih državah Evrope. Briand namerava sklicati konferenco predstavnikov evropskih držav, na kateri bi se obravnaval ta načrt.
bile že na predvečer okrašene z državnimi in narodnimi zastavami. Zvečer in zjutraj je bilo oddanih z gradu v čast 21 strelov. V stolnici je opravil ob 10. dopoldne slovesno mašo novi škof g. dr. Rožman. Prisostvovali so veliki župan dr. Vodopivec, divizijski general g. Tripkovič z oficirskim zborom, zastopnik mesta g. dr. Zarnik ter predstavniki raznih korporacij in institucij. Služba božja se je vršila tudi v pravoslavni kapelici ter v evangeljski cerkvi.
*	Kraljica Marija si je ogledi potresomere v Belarjevem observatoriju. Pred dnevi je posetila Nj. Vel. kraljica observatorij pod Triglavom. Vodja observatorija je kraljici razkazal vse naprave, zlasti potresomere ter novi vetromer, ki je dobil ime «Andrej» po princu Andreju.
*	Novo poverjeništvo Vodnikove družbe v Zagrebu. Vodnikova družba je ustanovila v Zagrebu poleg svojih starih poverj jništev še eno novo. Častno mesto poverjenika je pre zel g. Fran Zdolšek, ravnatelj ekspoziture «J u t r a» v Zagrebu, G u n d u 1 i č e v a ulica 29. Pozivamo vse Slovence in brate Hrvate v Zagrebu, ki so prijatelji lepih knjig in se še niso naročili na naše knjige, da se lahko prijavijo dnevno od 6. do 8. zvečer v prostorih poleg Jugoslovenske akademske čitao-n i c e, Gunduličeva ulica 2 9. Uprava Vodnikove družbe.
*	Admiral Priča v Šoštanju. V petek se je pripeljal v spremstvu več sorodnikov admiral Priča v Šoštanj, odkoder so je podal v Topolščieo obiskat svojega sina, ki se tam zdravi. Admiral je po obisku sina zopet odpotoval.
*	Dvajsetletnica Zveze jugoslovenskih narodnih železničarjev se je v nedeljo slovesno pnsif-
* Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Rojstni dan prestolonaslednika Petra 6. t. m. je proslavila Ljubljana na svečan način. Vsa javna poslopja in mnoge privatne hiše so
VIR V
Ljubljani. Vršilo se je ob tej p4l;U
10-
< c-sn* zborovanje, ki ga je otvoril g. Juh. Zborovanja in drugih s!Cvesnosti so se udeleževali tudi zastopniki bratskih češkoslovaških železničarjev. Na zborovanju sta govorila gg. Škrjanc in Dovžif. ki sta med drugim poudarjala, da so ob pre.ratu v v-f liki meri baš železničarji rešili in ob v rovali domovino pred opustošenjem razkropljen^ armade. Z zborovanja je bila poslana na Bled vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Po zboru je bil razvit novi društveni prapor, na kar so k jubileju in no-
vemu praporu čestitali zastopniki oblastev in drugih železničarskih organizacij iz države. Zboro-valci so nato odšli v sprevodu z godbo in novim praporom na čelu po mestu. Popoldne se je vršila na vrtu Uniona veselica.
*	Nesreča g. Lovra Petovar ja. Te dni se je pripetila na glavni cesti poleg Grajske vasi pri Gomilskem huda nesreča. Iz Ljubljane so se vračali z osebnim avtomobilom vinskega trgovca g. Vuka iz Dobrove pri Zavrču lastnik avtomobila g. Vuk, trgovec g. Grivec in veleposestnik g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev. Ko je avtomobil privozil z zmerno brzino mimo Grajske vasi, je planil iz teme na cesto pred avtomobil velik pes volčjak, ki je očividno hotel oblajati avtomobil. V naslednjem trenutku je avtomobil psa povozil, zaradi nastalega sunka pa je šofer najbrže izgubil za trenutek oblast nad krmilom in avtomobil je krenil nenadoma v stiau. S precejšnjo silo se je zaletel v obcestno srdno drevje in po glasnem tresku obstal. Silni sunek pri karambolu je vrgel iz avtomobila veleposestnika g. Peto-varja, ki je v loku priletel na tia in obležal. Ostali potniki, ki so dobili le manjše praske po obrazu in rokah od drobcev razbite varnostne šipe pred šoferjem, so takoj priskočili ranjenemu g. Petovarju na pomoč. Avtomobil, ki je bil močno poškodovan, je odpeljal ranjenca do Št. Petra. Tam ga je naložil na svoj avtomobil gostilničar Šribar in ga nemudoma odpeljal v celjsko javno bolnico. Po nekaj dnevih je mogel g. Petovar bolnico že zapustiti.
*	Tekmovanje slovenskih harmonikarjev na jesenski razstavi v Ljubljani minulo nedeljo je trajalo skoro ves dan in se je tekme udeležilo 96 harmonikarjev. Ta prireditev, ki jo imamo že drugič na pokrajinski razstavi, je gotovo mnogo pripomogla k sijajnemu celotnemu uspehu. Rezultat obeh komisij, ki sta ves dan ocenjevali igranje harmonikarjev, je bil naslednji: V lažji kategoriji za diatonično harmoniko so bili nagrajeni z darili: 1.) Omahen Josip, 2.) Bertoncelj Marija, 3.) Slobodan Slavko; v težji kategoriji pa: 1.) dr. Schweiger (izven konkurence Stanko Avgust), 2.) Zabukovec. V lažji kategoriij za kro-matično harmoniko so bili obdarovani: 1.) Ster-nad Josipina (ameriška Slovenka, ki se mudi
Nikoli se ni zanimala za Matijo. Pa jo je vrag premotil s svojo zgovornostjo, da je sklenila pri tem fantu poskusiti svojo srečo. Malucij je pač znal, vzdramil je njeno nečimurnost, češ. da ni lepa. če ne more premotiti kmeta kakor je Matijo.
Mirno obleži ciganka iii čaka. Voz se bliža. Ko se konj približa na par korakov, mahoma obstane, Matija sam potegne vajeti k sebi in skoči na cesto pogledat, kdo leži pred konjem na tleh. Skloni se nad ciganko:
«Kaj ti je?»
Ona odpre oči. Črno globoko oko zaplamti in se vsesa v oči mladeniča:
«Slabo mi je, tako sem bolna, da sem se zgrudila sredi ceste. Pomagaj mi!»
Matija ne okreva dolgo. Z močnimi rokami dvigne ciganico in jo položi na voz. Že je nameraval peljati domov in izročiti ciganko dekli v oskrbo. Mahoma se je spomnil na padarja Luka-ča, ki se je učil svojega mazaštva pri nekem slavnem starem kirurgu in je res marsikaj vedel.
«Kar k njemu zapeljem, pa naj jo takoj pre-gleda», si je dejal Matija in zapeljal k Lukačevi hiši.
Padar je imel v sobi še luč. Pri njem je bil stric Tomaž, ki mu je pravil, da je videl tedaj na polju hudiča, ki je prestavljal mejnike. Padftr je tre5'', da se ga je tedaj stric preveč napil, zato je videl prikazen, a Tomaž je vztrajal in trdil, da je dobro videl hudiča, ki je šepal po njivah in vendar urno kakor blisk prestavljal mejnike.
Ko sta med prerekanjem dvignila kozarce in si nazdravila, je hipoma nekdo močno potrkal na
»IttlO.
«Kdo je, kakšen hudič straši okoli ?» se je oglasil padar,
«Jaz sem, Aliačev Matija, odprite«, se je za-čul zunaj znan glas.
Padar je odklenil vrata. Vstopil je Matija, pozdravil in pričel pripovedovati:
«V mestu sem bil danes. Ko sem se vračal, sem naletel na mlado ciganico; sredi pota je ležala kakor klada. Kar prestrašil šem se, še povozil bi jo bil lahko. Bolna je. hudo bolna. Pre-1 glejte jo in povejte, kaj ji manjka.»
«Ciganko imaš, dušo nekrščeno«, se je vmešal stric. «Fant pazi se, ciganke so hudičeve, seveda ne vse, ampak mnogo jih je!»
«Pustite neumnosti, stric! Bolezen je bolezen, bližnjemu smo vsi dolžni pomagati«, ga je zavrnil Maija.
Matija je vzel luč in odšli so pred hišo. Padar je pregledal bolno ciganko. Kar jo je vprašal, na vse je samo odvrnila: «Boli, boli!»
Vrnili so se v hišo.
«Poznam to ciganko. Prava ptica je. Povej Lukač, kaj ji manjka», je hitel stric.
«Prav po resnici vama povem, da ne morem niti trditi, da bi bila ta babnica sploh kaj bohia. Srce ji bolj pravilno bije kakor meni. Vročine vrag nima, mraz je ne stresa, oči ima še preveč jasne; saj tako gleda, da mi postaja kar toplo okoli srca, čeprav sem že star oseb, se je raz-govoril Lukač.
Tomaž je globoko šel po sapo:
«Poglej jo še enkrat. Če ji srce pravilno bije in če res nima vročine, je pač zdrava. Poglej jo pa vendarle, morda si se zmotil. Krivice ji ne smerno delati. Če ji pa nič ni, jo bom treščil iz voza kakor mlado mačko. Bog sam ve. kaj je pretkanka nameravala, da se je potuhnila in zleknila čez cesto...»
Lukač je šel še enkrat pred hišo, kjer je stokala ciganka.
«No, no, le mirna bodi, saj ni tako hudo», je godrnjal padar in jo še enkrat pregledal. Mahoma se je raztogotil in zakričal:
«Hudičeva baba, dobro vidim in vem, da ti nič ni!»
To je bilo za Tomaža kakor dogovorjeno znamenje. Priskočil je k vozu, da bi ciganko pograbil in treščil na tla. Pa ga je prehitela, skočila iz voza in izginila v temi.
«Viš jo, pa nas je hotela potegniti, pa še domov sem jo nameraval peljati, da bi ji par dni stregli in jo spravili kvišku», je rekel Matija in zamišljen odkimal z glavo.
«Premotiti te je hotela, hudičevka, meni verjemi, dobro jo poznam, to je netopir, ki pije moškim kri», je trdil stric in se pokrižal.
Matija je odšel domov. Stric in padar sta še dolgo modrovala. Padar Lukač, visok, dobro rejen starec, je razlagal stricu, da je ciganka lepotica, ki bi lahko premotila marsikaterega moškega. Tomaž se je pa pačil, kakor bi grizel češmine in zamahnil z roko:
«Pusti vendar prazne marnje! Škoda, da si že toliko star, pa si še tako neumen!«
Tisto kratko noč se je vdovcu padarju Luka-ču sanjalo o lepi ciganki, čeprav mož ni bil bab-jek. Njena slika mu je lebdela v duši in šele čez par dni se je otresel tistega čara in se sam smejal neumnim mislim svojih sivih let.
Ciganka je pa bežala usodni večer na Polico. Poražena je bila. Ko je skočila iz voza in se skrila v grmovju, je dobro slišala Matijo, ki se je režal za njo z zvenečim glasom. Tisti hip, ko se je nad njo sklonil, je spoznala, da ji je fant v resnici zelo všeč in žal ji je bilo, da se ga ni kar
steni dve novi žrtvi. Sta to 261etni nameščenec Herbert Brandt in pa absolvent eksportne akademije Ernest Bračič, prvi iz Ljubljane, drugi iz Celja. Strmoglavila sta v skalovju v nedeljo okrog 2. in obvisela v žlebovju z groznimi ranami oba mrtva. Truplo Brandta so prepeljali v Ljubljano in Bračiča v Celje. V nedeljo popoldne so številni znanci in prijatelji spremili ponesrečenega turista Herberta Brandta, sina faktorja Delniške tiskarne g. Brandta, k večnemu počitku. Žalni sprevod je krenil izpred evangeljske cerkve, kjer je pokojni ležal v beli krsti. Pogreb je bil veličasten. V cerkvi se je najprej od njega poslovil s prižnice pastor g. Becker. Med njegovim govorom so mnogi ihteli. Pevci Ljubljanskega Zvona so zapeli po govoru turobno «Vigred se povrne». Med gostim špalirjem občinstva se je pričel pomikati žalni sprevod na pokopališče, kjer so Brandta položili k večnemu počitku. Njegov grob so pokrili s prekrasnimi venci. Pogreb Ernesta Bračiča, sina pred tremi leti umrlega bivšega ravnatelja južne železnice, je vodil celjski opat gospod Peter Jurak. Pogrebu je prisostvovala velika množica pokojnikovih prijateljev in zlasti mnogo prijateljev planinskega športa.
*	Kletarski tečaji. V septembru bo ljubljan ska oblastna samouprava priredila šest tridnev nih kletarskih tečajev, in sicer: v Metliki, v Ar-novih selih, na Bizeljskem, v Kostanjevici, v Kr škem in na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Tečaji se bodo vršili: v Metliki 12., 13. in
14.	za udeležence okoliških občin; v Arnovih selih 16., 17. in 18. za udeležence občin Artiče, Sromlje in Zdole; na Bizeljskem 19., 20. in 21. za občine Kapele, Globoko, Pišece, Bizeljsko; v Kostanjevici 19., 20. in 21. za občine Sv. Križ, Št. Jernej in Cerklje; v Krškem 23., 24. in 25. za občine Krško, Studenec, Raka in Videm; na Grmu 23., 24. in 25. t. m. za okoliške občine. Tečaji se bodo začeli ob 9. vsak dan. Vinogradniki, ki se želijo udeležiti tega tečaja, naj udeležbo prijavijo pri svojem županstvu.
*	Velikih kasaških dirk v Mariboru, ki bodo
15.	21. in 22. t. m. na Teznu pri Mariboru, naj nihče ne zamudi posetiti, ker je posetnikom dana možnost z vstopnico za 15 Din dobiti dobrega konja kasača, ki bo zmagovalec v III. dirki zadnji
dan. Mariborsko kasaško društvo se ne straši ni-kakih žrtev, da dvigne v prospeh naše domače konjereje kasaški šport na nekdanjo višino in pridobi zanimanje občinstva za ta plemeniti šport. Za dirke jo prijavljenih nad 50 konjev iz Zagreba, Maribora, Ptuja, Celja, Ljutomera in Gradca. Iz slovenske kmečke reje je prijavljenih 18 konjev. Začetek dirk bo vsakikrat točno ob 14. Od 13. naprej redni avtobusni promet z glavnega trga na dirkališče na Teznu; vožnja stane 3 Din. Zunanji udeleženci se naj v vsakem pogledu obračajo na Kasaško društvo v Mariboru.
*	Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. januarja do 31. avgusta iskalo dela 4773 moških in 1062 žensk, skupaj 5835 brezposelnih. Prostih mest je bilo 4549 moških in 596 ženskih, skupaj 5145. Posredovanj se je izvršilo 2623 za moške in 433 zl ženske, skupaj 3056. Odpotovalo je 1016 moških in 47 žen<-k, skupaj 1063 brezposelnih. — Delo je na rapolago moškim: 14 hlapcem, 1 kovaču, 14 mizarjem, 7 čevljarjem, 10 zidarjem, 16 tesarjem, 13 pleskarjem-sobosli-karjem, 3 sodarjem, 1 kamnoseku, 3 pečarskim pomočnikom, 4 kleparjem, 15 nivadnim delavcem, 1 fotografu, 1 slaščičarskemu pomočniku, 1 mlinarskemu pomočniku, 1 vodovodnemu instalaterju, 1 usnjarskemu pomočniku, 1 pokla-dalcu parketov, 7 tesačem, 2 stavb, ključavničarjema, 1 potniku, 18 vajencem; — ženskam: 10 šiviljam za damsko konfekcijo, 1 šivilji pri-rezovalki, 1 pletilki, 2 šteparica..ia, 2 dežnikari-cama, 1 šivilji za krznarstvo, 1 služkinji, 2 kmet-skima deklama, 2 vajenkama.
*	Samomor v duševni zmedenosti. Te dni so našli otroci v grmovju na Mali gori močno razpadlo truplo že nad pet mesecev pogrešanega 171etnega Emila Peternela, zobotehniškega vajenca iz Ribnice Ze pred letom dni se je bil Peternel ustrelil v glavo, kjer mu je krogla obtičala. Dne 15. aprila letos je fant izginil z doma. Vzel je s seboj revolver in stekleničico lizola. Domači so sumili, da je mladenič v duševni zmedenosti izvršil samomor, a iskanje po njem je ostalo brezuspešno. Truplo so našli šele sedaj in ga pokopali v sredo v Hrovači pri Ribnici. Ugotovilo se je, da je samomorilec pil lizol in se obenem ustrelil.
doma, 2.) Malovrh; v težji kategoriji pa: 1.) Prem-čič Vlad., 2.) Ojstršek Fran, 3.) Metelko Fran. Končno so bili pri mladinskem tekmovanju za otroke do 10 let nagrajeni: 1.) Kuclar Leopold. 2.) Rakar Tonček (ki je bil lani prvi), 3.) Preval-nik Jožica, 4.) Justin Felicijan. Za nagrade je bilo razdeljenih 6 novih finih harmonik, poleg tega pa še 3 kovčegi za harmonike, 2 kitari, 2 kipa in tri usnjate torbice.
*	Smrt trpina. Te dni je po dolgotrajni bolezni preminul na Javorniku 481eti i g Anton Svetina, tovarniški delavec pri Kranjski industrijski družbi na Savi. Pokojni Svetina, ki je bil mirna duša, je bil dolga leta predsednik kovinarske godbe ter zaposlen pri družbi nepretrgoma okrog 35 let. Bil je dober delavec. Pred vojno je bil agilen član jeseniškega gasilnega društva ter si je prav pri tem človekoljubnem delu naprtil take poškodbe, da je moral v prerani grob. Ko je pozimi leta 1906. ponoči nastal v tovarni na Savi strašen požar, je pokojni Svetina imel službo. Hitro je oblekel gasilsko obleko ter se je podal z vodnim ustnikom v roki na najbolj eksponirana mesta, da bi rešil, kar se je dalo rešiti, pri tem pa je padel v raztopljeni cink do kolen. Žareča kovina mu je sežgala meso v višini kolen do kosti. Po dolgih mesecih je zopet okreval in je mogel vršiti službo še dvajset let; pred dvema letoma pa so se stare rane zopet odprle, tako da so mu pred meseci morali odrezati levo nogo, toda tudi to mu ni moglo rešiti življenja. Pokojnik zapušča žalujočo vdovo in sedem otrok, od katerih so razen treh vsi preskrbljeni. Pogreb se je vršil ob ogromni množici delavstva s kovinarsko godbo na čelu. Naj mu bo ohranjen blag spomin, težko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje!
*	Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo v Kranju 15. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani Narodnega doma. Pred skupščino bo istega dne ob 9. dopoldne zaupni shod delegatov. Člani imajo pravico do polovične vožnje na vseh železnicah.
*	"ve žrtvi ljubezni do planin. Komaj je minulo mesec dni, ko je zahtevala triglavska severna stena mlado žrtev, že se je te dni raznesla vest, da je zahtevala plezalska strast po triglavski
oklenila z rokami. Zgubo svojega dobrega tovari-š Jove je ciganka kmalu pozabila, Nergača ni nikoli ljubila in spet je postala lahkomiselna postopačica, kakcr je bila vedno.
Bližala se je jesen in z njo dan svetega Jerneja.
Vrag Kozoglav, ki je še vedno služil pri Ahacu, je snoval spet nove načrte. Kmalu je imel zamislek, ki ga je hotel takoj izvesti:
«Matijo pregovorim, naj premoti tisto svojo krepostno deklino in ji naredi sramoto. Potem naj jr pa pusti na cedilu. Tedaj se prične pač spletkar ienje in sovraštvo«, je govoričil vrag <n se veselil kakor otrok, čeprav še ni vedel, ali se mu načrt posreči, ali ne.
Hlapec se je veJno skrbno sukal okoli Matije in se mu kazal uslužnega. Pa mu je fant nekega dne dejal:
«Cez 14 dni pojdemo k Mariji Žalostni, ali pojdeš tudi ti na Žalostno goro?«
Vrag je odkimal in dejal:
»Kdo bo pa doma delal? Jaz ostanem lepo doma in bom pomagal gospodarju »
«Kjer je kai bosega, te nikoli ni blizu«, je za-frknil vraga Matija.
Vrag je zamomljal:
«To pa že ni res, ampak dela imam vedno dovolj. dela!»
«Ali si ga zadnjič tudi imel. ko si lazil pod oknom mojega dekleta?« se je nasmehnil fant.
«Motiš se. Matic nekdo drugi je moral biti. Jaz si kaj takega pač ne bom unal. Še vse svoje življenje nisem nikoli vasoval. Babnic se bojim kakor — kakor hudič kri-kri-ža«, je stisnil vrag iz «ebe.
P-:čo,a sta govoriti o drugih stvareh. Peklenšček ie spe* naneljal pogovor na Žalostno goro in potem na Matijevo ljubezen. Pa je rekel:
»Vidiš, Matija, ti si srečen, s svojo nevesto pojdeš na pot, lepo bo in zelo prijetno!®
«Lepo bo, seveda bo lepo, molili bomo, pa kaj lepega se bova pomenila«, je odvrnil fant.
«Ali nič drugega?« je vprašal vrag in Matijo pomembno pogledal.
«Ne vem, kaj misliš, ne razumem te», je odvrnil fant.
«Ali tvojo punco samo gledaš?« je ušlo vragu, pa mu je bilo takoj žal.
Matija je zardel, takoj nato pa prebledel kakor apno. Zgrabil je hudiča za vrat in najrajši bi ga kar zadavil. Mahoma se je pa stresel, streznil in vrg?l hlapčona na tla ter zakričal:
«Še danes pojdeš iz službe, ti hlapče zaniker-no, ti seme satansko!«
Vrag ga je skušal potolažiti: «Nisem tako hudo mislil. Ne zameri mi!« je dejal.
V Matijevi glavi se je pa kakor blisk pojavila čudna misel, sam ni vedel, odkod se je vzela. Mahoma se je sklonil nad čepečim vragom, ga dvignil in posadil na klcp poleg sebe:
«Pokrižaj se lepo po krščansko«, je ukazal. Hudič je prebledel, bil je v pasti. Samo debelo je pogledal Matijo in se skušal izviti:
«Kaj pa sitnariš, pusti me no, saj nisem tvoj šola ček!«
| «P-»križaj se». je vztrajal Matija.
Tedaj je hudič divje pogledal in tako čudno zaklel, da ga je Matija takoj spustil.
«Pa grem,« je hitel. «Kdo bo norcem služil. Ti in tvoj stari ostanita sama. jaz bom pa že dobil kosec kruha!« Odšel je v hlev. da pospravi obleko.
Matija je pa skočil v hišo, zgrabil žegnanček z blagoslovljeno vodo in hitel v hlev, kjer se je vrag baš odpravljal: •
«V imenu Očeta, Sina in svetega Duha«, je zavpil Matija in pričel škropiti vraga z blagoslovljeno vodo.
«0, pusti me, kako peče, kako to strašno peče«, je zajavkal Kozoglav. Ko Matija ni nehal, je pričel vrag divje rjuti. Kamor ga je zadela le kapljica blagoslovljene vode, mu je zrasel mehur, ki se je takoj razpočil in pokazalo se je črno meso.
«Jaz ti bom že dal zahajati v naše poštene kirrčke domove in zapeljevati našega kmeta, ki si mora služiti v znoju svojega obraza svoj vsakdanji kruhek. Poberi se!« je zavpil Matija in brcnil vraga, ki je pobegnil ves skrivljen, jezen, žalosten, osramočen in opečen.
Ko je bil Kozoglav že srloboko v hosti, je obstal in se oddahnil. V divji jezi je zažugal proti vasi. zarentačil in bruhnil iz sebe par kletvic saj se je spomnil, da je njegova slava v peklu omajana. ker ni uspeval v svoiem poslanstvu.
Ze se je hotel še enkrat vrniti in poskusiti znova svojo srečo. Ko je pa pršel na polje, je zagledal dolgo procesijo, ki se je vila iz cerkvice svetega Boštjana.
Mirno so korakali kr"et'e za razpelom ki je sijalo v žarkih zlate zarje, knkor bi Kristus razlival okoli mir in odpuščenie. Vsi zvonovi so zvo-nilijn veselo potrkavali. Hi: "ču se ie zazdelo, da ga zasmehujejo, da se mu rogaio tudi v<;' ti preprosti kmetje in mahoma je obupal nad svojim poslanstvom.
Za gozdom je zagrmelo in se zabliskalo, da so se kmetje začudeni ozrli, saj ni bilo naimanišega oblačka na nebu. To ie bil nač poslednji pozdrav vraga Maluciia. ki je udnril ob zemlio da se je razdelila in ga že naslednii trenutek sprejela v svoi skrivnostni objem.
*	Deputacija trboveljskih gostilničarjev pri velikem županu. Znano je, da se v rudarskih revirjih ob plačilnih dneh morajo zapirati gostilne že ob osmih zvečer. Ker trpe gostilničarji zaradi tega znatno škodo, je Gostilničarska zadruga za Trbov-lje-Hrastnik-Dol v torek poslala deputacijo k velikemu županu in zaprosila, da se to odpravi.
*	Inšpekcija na orožniški postaji v Hrastniku. Komandant celokupne žandarmerije general Vuji-Čid iz Beograda inspicira orožniške postaje v Sloveniji. Obiskal je v ponedeljek dopoldne Hrastnik. Po enourni inšpekciji na orožniški postaji je nadaljeval potovanje z avtomobilom v Trbovlje. Popoldne se je pa vračal generalov avtomobil skozi Hrastnik nazaj proti Zidanem mostu.
*	V prepiru z ženo ga je zadela kap. O nenadni smrti 251etnega posestnika Franceta Škode v Dolah smo že poročali. Škoda se je priženil v letošnjem predpustu v Zagozd na petično domačijo, kjer sta gospodarili njegova nevesta Lojzika in njena sestra, ki je imela do smrti izgovorjen kot. Usodnega dne so imeli pri Škodovih mlatiče. Ko so z delom končali, je izplačeval Škoda mlatiče in jim natakal sadjevca. Naenkrat sta se pred mlatiči začela prepirat z ženo. V razburjenju je odšel mož v vežo, za njim je odšla tudi njegeova žena. Kmalu nato pa so našli Škodo mrtveca. Ni čuda, da so nastale po teh okolščinah med ljudmi razne govorice. Glede na prijavo zagonetne smrti je državno pravdništvo sestavilo sodno komisijo. Raztele-senje je ugotovilo, da je umrl Škoda za možgansko kapjo. Pokojnik je bil dober gospodar.
*	Nesreča aH zločin. V Zgornji Pristavi v Halozah so našli posestnika Antona Horvata nedaleč od njegovega doma v koruzi mrtvega. Imel je spredaj močno zevajočo rano in prebito lobanjo. Kako je nesrečneža doletela smrt, je še zavito v tajnost. Vendar pa je upati, da bodo oblastva za-ponetko kmalu razrešila. Ker obstoja sum, da je bil pokojnik umorjen, so na odredbo okrajnega sod;šča v Ptuju njegovo truplo takoj raztelesili. Domačini so pri zaslišanju i^avili, da je najbrže padel z lestve, ko je šel zvečer spat.
*	Velik požar na Lancovem. Te dni malo pred polnočjo je zaslišal posestnik Fran Dežman iz Lan-covega pri Radovljici čudno prasketanje. Ko je pogledal skci lino por1stre~ja. kjer je prenočeval, je zapazil, da je komaj par metrov od njegovega prenočišča oddaljeno gospodarsko poslopje, last Marije Dožmanove, v plamenih. Dežman je poklical svojega brata, s katerim sta hitro pristavila k slamnati strehi domačega hleva lestvo in pričela streho polivati z vodo. Medtem so se zbudili tudi ostali sosedje in hiteli klicati domače, katerih hiša stoji dobrih 15 metrov od gospodarskega poslopja. Ko so bile nekoliko zavarovane sosednje hiše, so pričeli gasiti goreče poslopje. Medtem so dospeli tudi radovljiški gasilci, in sicer prvi načelnik s sedmimi člani v avtomobilu, za njimi pa motorna brizgalna. Cevi so položili v veliki vaški vodnjak, ali te^om treh minut je že zmanjkalo vode. Vodo iz korit in hišnih vodn,;"';ov pa so porabili že pred prihodom gasilcev. Gasilci so imeli kaj težko delo: gpo''' brez vode ni lahl-a stvar. Zagnali so se na goreče poslopje in ga raztrgali. V bližini se nahajajoči čebeljnak so prevrnili in ga tako rešili, da ni pogorel. Okoli dveh po polnoči je bil ogenj omejen in kmalu nato tudi vse pogaš»no. Škodo ceniio nad 70 000 Din. zavarovano pa je bilo za 35.000 Din. Kako je ogenj nastal, ni prav jasno Drugo jutro sta stopila v pogorelčevo hišo radovljiška orožnika in odvedla posestnico Marijo Dež-manovo ter njenega moža Jane7a Dežmana. Odgnala sta ju v Radovljico. Po daljšem zaslišanju so posestnico spustili, moža pa oddali v sodnijske zapore. Baje je Janez Dežman ženi grozil, da raje vidi, da hiša pogori, kakor pa da ona izroči posestvo sinu iz prvega zakona.
*	ŠUrlafinka v Trbovljah se širi. Ker je izolir-niea premajhna za veliko št' "'o za škrlatinko obolelih, je preskrbela trboveljska občina že drug lokal, ki ga bo uporabila kot izolirnieo Na novo sta prispeli tudi dve nsmilienki. Zelo negotovo je ako «e bo mop-lo pričeti s poukom na trboveljskih šolah v pravem času.
*	Poskus samomora. Lovec Rone iz Šiške je našel v rožniškem gozdu m daleč od Čadove gostilne ob poti ir^ado dekle popolnoma oslabelo in v krvi. Gozdni čuvaj je takoj pomagal mladenki, poleg katere je ležala okrvavljena britev. Obvezal jo je za silo, na kar je pohitel do gostilne na Rožniku, kjer je obvestil domače, da leži spodaj v gozdu mlado dekle, ki si je morda v obupu prerezalo žile na levi roki. Istočasno je poslal služkinjo v Gadovo gostilno, odkoder so telefonirali v mesto po rešilni avto. Medtem, ko so čakali na rešilni avto, se je dekle zavedlo. Kmalu je prispel rešilni avto, ki je odpeljal mlado dekle v splošno bolnico. Kakor je izpovedala obupanka, po i~>enu Aleksandra Perašičeva, rodom iz okolice Sombora, si je prerezala žile pod vplivom melanholije. Drugega vzroka ni mogla navesti. V bolnici so dekle takoj operirali in ji rešili življenje.
*	Nesreča zaradi predolgih hlodov. Posestnik v Murski Soboti Josip Zelko, oče številne in še nepreskrbljene družine, je pripeljal te dni na svoje dvorišče dva voza borovih hlodov. Ko je zavil z glavne ceste v svojo domačijo, je opazil, da so
'odi predolgi in da mu ne bo mogoče voza tako obrniti, da bi mogel tovor srečno speljati domov. Skočil je po žago in nameraval kar na cesti odžagati konec hloda. Pri tem je popolnoma pozabil, da zavira ves promet na tej zelo prometni poti. In nesreča je res prišla, zakaj v tistem času je privozil iz Dolnje Lendave tovorni avto industrijca Benka. Bila je že temna noč in dve električni žarnici sta osvetljevali prostor. Te pa sta baš za-megleli pogled šoferju, da se je z vso silo zaletel v naloženi voz, ki se jo prevrgel na nesrečnega posestnika, mu zlomil levo nogo in ga občutno tudi drugače poškodoval.
*	Strel v samoobrambi. Predzadnjo nedeljo je prišel v gostilno Ivane Zalarjeve v Podskraj-niku Slavko Tornič, lesni manipulant iz Begunj, v spremstvu nekega znanca. V gostilni se je nahajala vinjena gruča fantov, med njimi tudi neki Franc Martinčič iz Dolenje vasi pri Cerknici. Ta gruča je napadla najprej dva drrga fanta, nato pa se je Martinčič v družbi še enega fanta obrnil do Torniča. ki je sedel z znancem pri svoji mizi, in ga je z nožem v roki izzivalno vprašal, zakaj tako molči. Tornič in njegov znanec sta odgovorila, da sta namenjena v Zevše, r-a kar so fantje, ki so obdajali Martinčiča, pripomnili, da bosta dobila bunke. Tornič in njegov spremljevalec sta se že nameravala odstraniti, ko se je naenkrat postavil Martinčič z nožem v roki za njegov stol, Martinčičev tcvšriš pa se je vsedel poleg Torniča z nožem v roki in ga celo zgrabil za roko. Boječ se napada, je Tornič odskočil s stola in se umaknil k vratom. Obenem je potegnil iz žepa revolver, da bi prestrašil oba napadalca. Ker sta le silila vanj z nožem v roki, je oddal strel v strop. Ker pa se je Martinčič zopet zakadil z nožem v roki proti njemu, je Tornič pobegnil na prosto in nepreneh ima od Martinčiča zasledovan oddal še dva strela v zrak. Ke~ pa Martinčič le ni odnehal in se je Tornič upravičeno čutil ogroženega, je nameril samokres preti napadalcu, da bi gs ustrelil v nogo. a ga je slučajno zadel v trebuh. Slavko Tornič je zadevo takoj prijavil orožnikom, ki so ga pustili na prostem. Druge vesti, ki so krožile v časopisju o tem dogodku, niso točne in so delale krivico Slavku Torniču.
*	Otrok v vetniaku. V Lokanji vasi je petletni sinček posestnika Franca Leskovarja padel v 30 m globok vodnjak. Mati je otroka precej časa iskala v hiši in po dvorišču, preden se je spomnila, da ga je zadnjič videla blizu vodnjaka. Slutila je nesrečo in klicala na pom-č. Njene klice sta slišala lesna trgovca Ivan Frangeš in Josip Tominc, ki sta se po opravkih mudila pri Leskovarjevem sosedu. Iz globokega vodnjaka so se slišali tudi klici otroka. G. Frangeš je poiskal močno vrv, g. Tominc pa se je po njej spustil v vodnjak. Z veliko težavo sta moža rešila otroka, ki je dobil k sreči samo nekaj neznatnih poškodb.
*	Poškodbi podI"gel, V soboto je bil prepeljan v celj>ko bolnico 151etni tovarniški de avee Karel Černak iz Brnice v občini Petr^vče, ki je imel razbito lobanjo. Med zabavo s tovariši ga je neki
i:
znanec baje po nesreči zadel z debelim kamnom v glavo in ga tako pobil na tla. Kljub vsem naporom zdravnikov, da bi ga obdržali pri življenju, je mladi delavec podlegel težki poškodbi.
*	Nesrečna smrt berača. V celjsko bolnico so pripeljali 661etnega berača Antona Stoklasa, pristojnega v Roginsko gorco. Stoklasa je povozil na glavni državni cesti blizu Spodnje Hudinje neki osebni avtomobil in ga na pol mrtvega, pustil ležati v prahu sredi ceste. Kmalu po pre-t vozu v bolnico je ubogi brezdomec umrl.
*	Kaznjenec pobegnil. Iz kaznilnice v Mari-i boru je te dni pobegnil 401etni kaznjenec France, Kranjc, doma iz ptujske okolice. Mož je bil na: delu v Marenbergu in je izrabil ugoden trenutek ter ušel v kaznilniški obleki.
*	S pipcem si je prerezal vrat. loletni France Piki iz Arje vasi, ki se uči mesarske obrti, si je prerezal vrat iz strahu pred mojstrom. Ta mu je izročil vsoto denarja in ga postal no kupljeno tele ter mu zaupal, da ga stehta in plača. Vročina je bila in ni čudno, da je bi! France zelo žejen. Privoščil si ga je obilno mero, ee napil in ob-t ležal. Ko se je na večer streznil, ni bilo ne de-1 narja ne telička, samo pipec je bil v žepu, in sicer, tako oster, da si je fant iz strahu prerezal vrat,' a ne do smrti.
• Požar v tovarni. V nedeljo 8. t. m. je na Duplici pri Kamniku nastal požar v skladišča tovarne z vpognjenim pohištvom Remec in Co. Požar se je bliskovito hitro širil Z malo motorno brizgalno, ki jo ima tovarna sama, so hitro pogasili ogenj. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Duplice in Kamnika. Zaradi urnega nastopa gasilcev je požar uničil le eno skladovnico desk, dve pa poškodoval.
*	Smrtno ponesrečen rudar. Rudnik v Zagorja je zopet zahteval smrtno žrtev. V ponedeljek je v kotredeškem rovu zasulo 361etnega rudarja Mihaela Nolimala. Z reševalno akcijo so pričeli takoj, niso pa imeli uspjha, ker se je kamenje neprestano vsipalo in udiralo. Nesrečnega rudarja so končno pripeljali iz jame in odnesli v bolnico bratovske skladnice. Revež pa je bil tako težko poškodovan, da je v bolnici umrl. Nolimal je bil oženjen in je zapustil ženo ter troje nepreskrbljenih otrok. Smrtna nesreča je prebivalstvo zelo vznemirila in vsi globoko sočuvstvujejo z nesrečnim rudarjem in zapuščenimi sirotami.
*	Veelik požar v Malem Cerovcu. V torek ob 2. zjutraj je iz neznanega vzroka nastal ogenj v hlevu posestnika Franca Krefala v Malem Cerovcu pri Novem mestu. Ogenj se je bliskovito
| razširil še na sosedna poslopja, tako da so zgorele trem posestnikom hiše in gospodarska poslopja, deloma s krmo, živežem, obleko in živino. Ker so še ljudje spali, je požar mnoge naletel v posteljah, da so se komaj rešili. Štiri osebe so morali težko opečene odpeljati v novomeško bolnico. Razen Franca Krefala sta pogorela še posestnika Jožef Turk in Janez Umek. Beda nesre& nih treh družin je tem večja, ker jim je poleg strehe večinoma zgorel še živež. Na mesto po žara je prvo prihitelo gasilno društvo iz Stopinj kmalu potem pa društvo iz Novega mesta \ motorko. Gasilcem se je zahvaliti, da ni bila nesreča še večja. Nesrečne družine so potrebne' nujne pomoči.
| * Utopljenec v Dravi. V petek so našli kmetje pri Št. Janžu na Dravskem polju trunlo utopljenca, o katerem se je dognalo, da je pogrešani ' strojevodja Matija Kudeš, ki je izvršil samomor zaradi hude bolezni.
| * V srce Je meril. Te dni so pripeljali z vlakom v Celje in oddali v bolnišnico hudo poškodovane-! ga 19letnega lesnega manipulanta Ivana Hriber-!nika iz Šoštanja. Fant ima prestreljeno desno ' stran prsnega koš?, in je krogla obtičala v pljučih. Baje so ga delavci ujezili tako, da je sklenil umreti in si pognati iz revolverja kroglo v srce. Pa je slabo meril in bo zato ostal živ.
*	Preprečena nesreča. Te dni je pripeljal v Potoško vas voznik Kuder od Sv. Lenarta voz smrek. Ko je privozil do Drnovškovega mostu, mu je na mostu zaradi predolgo naloženega tovora voz zaneslo tako, da je enega konja vrglo
la mostno ograjo. Ograja je odpovedala, konja pa porinilo preko mostu, tako da je polovica Konja visela čez most v potok. K sreči je drugi Konj držal svojega tovariša z vso silo nazaj. Na pomoč so prišli slučajno navzoči rudniški delavci, ki so rešil visečega konja.
*	Pozabljivost. Te dni je prišla po opravkih v Celje posestnica Marija Ugovškova s Slemen-skega vrha v gornjegrajskem okraju. Popoldne je sedela na klopi na celjskem kolodvoru in je pozabila tamkaj svojo črno ročno torbico, v kateri je imela 200 Din denarja, 150 Din vredno srebrno zapestno uro, svoje umetno zobovje in več drugih stvari. Torbico je seveda odnesla neznana oseba.
*	Veiik požar v Kalcah. Kakor poročajo iz Krškega, je 6. t. m. ob eni ponoči v Kalcah nastal požar v kozolcu posestnice Ane Jurečičeve ter skoraj istodobno tudi v gospodarskem poslopju Jožefe Turkove. Požar se je naglo razširil in je v kratkem času uničil gospodarska poslopja Jožefe Turkove, Josipa Flajšmana, Ane Jurečičeve in Franca Pirca. Gasilna akcija je zaradi pomanjkanja vode ostala brezuspešna. Škoda znaša nad 200.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino.
*	Brezvestni divji ribiči Te dni je bil v Lokah pri Mozirju zasačen od vaških fantov posestnik C., ko je na koruzni njivi med stebla skril kup tatinsko natovlienih rib. Fantje so ribe po od-strauitvi divjega ribiča pobrali in jih oddali orož-niški postaji, ki je takoj uvedla preiskavo.
*	Mlad nepridiprav. Pri nekem posestniku v Šmartnem ob Paki sta o1 irota hmelj 14letni Karel Pelko iz Zgornje Poljskave in 18letni France Rifl, ki je brez stalnega bivališča. Po končanem delu sta bila ob.i1 va izp^čma. in sicer je prejel Pelko 200 Din, Rifl pa samo 70 Din. Polakomnil se je zaradi tega Pelkovega denarja in ga sklenil okrasti. Mladega in neizkušenega de^ka je z litrom vina popolnoma opijanil, nato pa izvabil pod lažnivo pretvezo od natakarice v gostilni, kjer sta prvotno pila in kateri je dal Pelko denar v shrambo, oba stotaka. Nato je izginil v Velenje. Pelko je naletel na tati1 šele to dni v Celju in je bežečega Rifa s pomočjo nekega posestnika s Frankolovega prijel. Rifl je tatvino na policiji priznal in povedal, da si je za ukradeni denar kupil par čevljev, ki jih "e imel na nogi. Oddan je bil sodišču.
*	Tatvina kolesa. Martin Drev iz Drešinje '■•asi pri Petrovčah je imel opravka v Ljudski posojilnici v Celju in je ko"o priklonil ob zid poleg vhoda. Ko se je vrnil na cesto, kolesa ni bilo več na mestu. Kolo je znamke «Puh». črno pleskano, ima prosti tek in ie vredno 1000 Din.
*	Tatovi ženskih ročnih del. V Št. Juriju v Slovenskih goricah stanujejo v šolskem poslopju učiteljice. ki pa so sedaj vse odsotne na počitnicah. Učiteljica Lina Čončeva izvršuje lepe vezenim in razne izdelke ženskih ročnih del. A baš ta njena spretnost ji je prizadejala hud udarec. Tatovi so nedavno vlomili v šolo in oplenili sobo učiteljice Čončeve. Odnesli so ji vse vezenine, perilo in obleko v vrednosti nad 10.000 Din. stanovanja ostalih treh učiteljic in učitelja pa so pustili nedotaknjena.
*	Drzen vlom v Gradiških Lazih. V Gradiških
Lazih, malem naselju litijske okolice, se je zgodii vlom, ki spričuje, da ga je izvršil zelo podjeten dolgoprstnik. Žrtev vloma je hiša g. Kobala, ki ima znano gostilno, kamor prav radi prihajajo ljudje. Vlomilec ie izrabil večerno zaposlenost domačih in je zvil železje na oknu. Ko si je luknjo toliko razširil, da je lahko zlezel v sobo, se je lotil svojega posla. Udri je v stensko omarico, kjer je odbil ključavnico in na ta način prišel do denarja. Običajno hrani g. Kobal tamkaj svoj razpoložljivi denar in papirje, k sreči pa je imel doma v omarici le nekaj stotakov. Domači so prijavili vlom orožništvu, ki se je takoj podalo na posel. Krivca pa niso še zasačili. Na sumu pa že imajo nekega mladeniča iz okolice, katerega so opazili domačini ob času vloma v bližini hiše.
*	Poskusen samomor. Delavec Jože Peternel, zaposlen v tvornici Jugoč^ške v Kranju, si je v obupu prerezal žile na rokah. Prepeljali so ga v
ljubljansko bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč ter ga rešili.
* Mlad klatež. Osemletni šolar Andrej Centrih iz Trbovelj se je tri mesece potikal po deželi in pripovedoval, da je popolna sirota. Oče da je bil pijanec in da je skočil v Savo, mati pa da mu je pred dvema letoma umrla. Fantič je prosjačil in povsod vzbujal sočutje. Te dni pa je dečka prijela ljubljanska policija in ga izročila socialnemu političnemu uradu na magistratu v oskrbo. Deček je imel okoli 30 Din, ki jih je nabral pri dobrih ljudeh. Nekaj dni nato pa se je na magistratu oglasil čvrst možak in vprašal po dečku. S seboj je imel obleko in perilo z obutvijo. Bil je dečkov oče. Dečka, ki se je potikal bos v sami srajci in hlačah, so oblekli in ga izročili očetu, da ga je vzel s seboj. Na malega vandrovca bodo morali doma malo bolj paziti.
večer otvoritve Slomškovega doma v Šoštanju, je nedavno napadel 211etni Honovšek France iz Lokovice svojega sovaščana Slavka Rogelška na samotni poti in mu zadal s čevljarskim nožem na vratu pod levim ušesom 24 cm dolgo rano.
* Detomor v Sv. Marjeti pri Ptuju. BOletna dekla Polonija Jakopančeva je skr vaj za hlevom svojega gospodarja v Moškanjcih porodila zdravega otroka moškega spola.--Po porodu ga je odnesla v svojo posteljo in trdila, da daje otrok neke čudne glasove od sebe in da težko diha. Dne 30. avgusta zjutraj je zbudila svojo gospodinjo in ji sporočila, da je otrok umrl. Toda že gospodinja je opazila, da ima otrok na obrazu in vratu sumljive lise. Otroka je pozneje pregledal tukajšnji zdravnik in tudi iziekei sum, da otrok ni umrl naravne smrti. Na podlagi zadevne ovadbe je dalo okrožno sodišče v Ptuju raztelesiti
„..x„ ____.. .. t, . . . ,., ,. otroka in pri tej priliki je dognalo, da je bil otrok
* Zrelega ptica so prijeli. Te dni je bil aretiran ...	, r . „® ', "	,
„ , • ° , • t . ... /i -i i ,. takoj po porodu umorjen. Zločinska mati se bo v neki gostilni v Trnavi, obema Gomilsko, 191etni j	„„,„„!„« ^^Li
tovarniški delavec Viktor Debevec z Brega pri
Polzeli v trenutku, ko je menjaval popolnoma nov
morala zagovarjati pred poroto.
* Nočni vlom na Ložnici pr Celju. V noči od
tisočak. Orožniki so bili s fantom kaj hitro na jas- sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v hišo sodnem, odkod ima toliko denarja. Fant je priznal, I nika pri celjskem okrajnem sodišču g. dr. Josipa da je vlomil v dve hiši v braslovški okolici in pri1 Brečka na Ložnici pri Celju Hiša stoji ob Ljub-tej priliki odnesel precejšen plen. Pri fantu so ljanski cesti v bližini znanega Buteje\rega mostu.
orožniki dobili tudi dobro ohranjeno kolo, o katerem je Debevec priznal, da ga je ukradel. Po dalj-
Vlomilee, o katerem zaenkrat nimajo še nobenega sledu, je domače hišne razmere očividno
šem zasliševanju so spravili iz fanta priznanje, ia	zelo dobro poznal, ker je ukradel le iz malega
je izvršil v zadnjem času samo v braslovški oko-	predala v šivalnem stroju znesek 1570 Din, dočim
iici pet nočnih vlomov. Bavil se je tudi s tihotap-	se ničesar drugega ni p.itaknil. Denar je bil last
stvom saharina, cigaretnega papirja in drugega	hišne najemnice, ker lastnik hiše g. dr. Brečko
prepovedanega blaga iz Avstirje. Ker je bilo v	stanuje v Celju in je oddal hišo z vinatočem v
| preteklih tednih izvršenih v Savinjski dolini in	najem.
tudi v slovenjgraškem okraju več še nepojasnjenih	* Drzni tatovi. Prejšnji četrtek ponoči so na-
vlomov, orožniki s podrobnejšo preiskavo še na-	pravili vlomilci poset veleposestniku Jakobu Se-
daljujejo.	nekoviču v Šmarjeti. Sneli so previdno okna s
*	Zloben napad. Na cesti v Št. Vidu je pričakal	tečajev in odnesli skupno 18 oblek, posteljno enega zadnjih večerov neznan napadalec čevljar-	Parilo in še več drugih predmetov. Veleposestnik skega pomočnika Maksa Štruklja" in ga napadel	SenekoVič, kateremu so že lani tatovi odpeljali lirez povoda. Udaril je Štruklja večkrat s tako silo	konia in osebni voz> lr"a do 15.000 Dm škode. Se po glavi, da so -a morali prepeljati še istega ve-	j?to noč so se pojavih isti vlomilci v Moči prt čem na zdravljenje v bolnico.	Sv. Marjeti, kjer so pokradli trgovcu Alojziju
Krmeku za 1000 Din raznih jestvin. Smolo pa so
*	Sirov ubijalec. Minulo nedeljo se je pripetil	imeii; ko so hoteij viomiti v Krambergerjevo pri nas obžalovanja in obsodbe vreden dogodek,	gostilno pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Domača hčer-V gostilni Jakoba Rakuna v Rečici ob Savinji *o	ka> ki je čuja sum]ijv ropot, je takoj odprla okno popivali fant i rane Rop, Anton Majerhold m	jn zakričala: «Kaj iščete tu?» na kar so nepovab-Žu mrak o v, vsi. iz št. Janža v Savinjski dolini, ter	jjeni vas0valci takoj zbežali.
ooročena Franc Skonenik iz Pribove in Franc Do-	4 . . , ... .
. 0 . . „ ... ...	Očeta je umoril. V okolici Ptuja se ie
hr.ar iz Spodnje Rcciee. Med omenjenimi gosti je	' „.	J __
J.Llu, a« W	zgod'1 grozen zločin. Anton Horvat je bil kmet
prišlo iz malenkostnih razlogov do prepira, na kar je skočil Franc Rop v kuhinjo po kuhinjski nož,
v Zgornji Pristavi. Rad je pil in gospodarstvo je šlo rakovo pot. Tudi v torek 3. t. m. je mož
j s kakršnim razrezujejo meso ter ga zasadil Francu ' ^ ^^ ^^ domoy_ ge] je na Skonenik u v hrbet kakšnih 15 cm globoko pustil nikjer nož v ram ter zbezal iz gostilne. Kljub smrtni ram . ., _	. „„. , . .___' , . ,...
gostilne. Kfjub i se je pognal Franc Skončuik za njim iz gostilne, ! pa se je takoj vrnil in rekel svojemu prijatelju i Francu Dolinaiju: «Jaz sem jo že dobilU na kar
ni bilo; na skednju je ostal le njegov klobuk. Povsod so iskali očeta, a ga niso našli. Naslednjega dne so naznanili vso zadevo orožnikom, ki so hitro našli truplo umorjenega v koruzi
,. l-ii v« • *ii* t r •	ou mu v imoii m uujv/ mnvi jviiv^u v «v/i nt/«
Dolinar zagledal noz m mu ga izdrl iz rane Kri	preko ceste_ ^ razbito g ^ Rer b„
je brizgnila v močnem curku po zidu m po tleh.	Horyat y ^ z nekjm sosedomj je sum pade,
Gostilničar je takoj zapregel voz na katerega so	nanj jn orožniki SQ ga zaprlj_ Sosed je zatrjeval,
težko ranjenega Skonemka naložili, toda bilo je	da nedolžen a moral je vseeno v zapor. V
prepozno. Po približno 20 minutah je ranjene, iz-	soboto sg pa preiskava obrnila v eist0 drug0
"ihnil. Orožniki so v ponedeljek na vse zgodaj	smer Horyat jma obj]no družino^ s katero ni
omenjene fante aretirali ter jih esk citirali na oroz-	žjyel y jjubezn} Najstareiši njegov sin, Martin,
niško postajo v Mozirje. Po zaslišanju^ so dva iz-	nj posebno bister> očeta ni mogel prenašati. Sum
pustili, pridržali pa so Franca Ropa. ki je dejanje	jf} padel tU(j. nanj jn y soboto je sjn pri,na| da
izvršil. Pokojni Skončnik zapušča ženo in tri ne-	umori, y torek zyečer s sekiro svoiega očeta,
preskrbljene otroke v starosti od dveh do osmih	Qget0niorilca so zaprli.
let"	* Zasledovana cigana. V okolici Šoštanja sta
* Pretepi. Ob plačilnih dneh je v Trbovljah	se pojavila te dni mlad cigan Zlatko Ivanovič
živahnejše kakor druge dni. V zadnjem času so	ter njegova ženka Branka, ki sta na sleparski
ob takih dneh vedno pogosteji pretepi, ki jih pa	način izvabila od gostilničarke Marije Vodov-
navadno ne povzročajo domačini, temveč delavci,	nikove zlat poročni prstan, sivo suknjo, volneno
ki prihajajo v Trbovlje od drugod. V nedeljo	krilo ter razna jedila v vrednosti 510 Din. Oba zvečer je pilo več delavcev Dukičevega podjetja | cigana potujeta po Savinjski dolini z vozom ter v gostilni Pelko na Dobrni. Med njimi je prišlo. imata s seboj tudi tri leta starega sina.
do prepira in nazadnje do pretepa. Gostilničar Pelko jih je skušal pomiriti, ali je naletel slabo.
* Bolne žene dosežejo z uporabo naravne Franc Jožefove grenčice neovirano lahko iztreb-
Nekdo ga je treščil s steklenico po glavi, nekdo ijenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno
drugi pa ga je sunil z nožem v hrbet. Gostilničar Pelko je dobil težje poškodbe.
* Napad iz jeze. Zaradi nekega spora, ki je nastal ob priliki fantovskega streljanja na pred- vili z lastnimi preiskavanji.
dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje Franc Jožefove vodo ugoto-
*	Tatovi v Mariboru. V neki tovarni na Teznu so že dlje časa opazovali, da se vrše tatvine, vendar kljub vsemu opazovanju niso mogli priti tatovom na sled. Pred dnevi so v isti tovarni zopet izginili trije bloki kositra. O tatvini je bila takoj obveščena žandarmerija na Teznu, ki je uvedla preiskavo, in sicer tokrat s popolnim uspehom. Zaslišala je osumljenega 241etnega delavca Franca P., ki je res tatvino kmalu priznal. Da ne bi mogel vplivati na nadaljnji potek preiskave, je bil aretiran in odveden v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Zanimivo je, da je ukradeno blago kupovala neka mariborska tvrdka v prepričanju, da trguje pošteno, kajti tatovi so se vselej izkazali s ponarejenimi potrdili tvornice, češ, da so kovino prejeli namesto pripadajoče jim mezde. Razen tega je aretirala žandarmerija na Teznu tri nevarne železniške tatove, ki so plenili žlahtnejše kovine z železniških vozov. Najbolj so jim bili všeč deli iz medi.
*	Avto zbil motociklista na tla. Te dni se je
na oglu Rožne in Florijanske ulice v Ljubljani zgodila nesreča. Po Rožni ulici je privozil šofer Alojzij Tavčar proti Florijanski ulici, po Flo-rijanski ulici pa je istočasno privozil z motornim kolesom delovodja tovarne Bistra v Domžalah Rok Igličar. Na oglu obeh ulic p Veg gostilne cAmerikanec* je bil karambol neizbežen. Igličarja je avtomobil odbil, da je paiel po tleh, se poškodoval na desni nogi in "i raztrgal hlače. Tudi motorno kolo je močno poškodovano. Avtomobil nima posebnih poškodb, razen blatnikov, ki so se zaradi sunka upognili.
ZDRAVSTVO
Vnetje slepiča
Slična je stvar pri vnetjih slepiča, ki se od leta do leta bolj množijo, tako da tvorijo operacije slepiča dobro četrtino vseh operacij po bolnišnicah. Res je, da je naš pomehkužen rod bolj nagnjen k raznim boleznim kakor stari rod, ki je zrasel pri žgancih in zelju. Ni pa, mislim, to edini vzrok. Prej so taki bolniki sami sebi prepuščeni umirali doma, ker je neuko ljudstvo mislilo: «Kaj čemo, je pač smrtna bolezen. Enega zgrabi tako, drugega drugače.» S širjenjem omike je došlo tudi do pouka o boleznih in se danes vedno več vnetij slepiča operira ter je tu glavni vzrok dozdevnega naraščanja te bolezni.
Slepič je droben prirastek na tistem delu debelega črevesa, ki mu pravimo danka. V črevo ima odprtino, drugi konec je pa zaprt ali slep. Tudi na hišah vidimo okna, ki so sicer na-značena, da ne žalijo oči, pa so zazidana in jim pravimo slepa okna. Ker slepič nima izhoda mu je dala ta okolnost tudi ime. Po obliki in velikosti je slepič prav podoben debelemu črvu in mu pravijo zato Nemci Wurmfortsatz (črvast podaljšek). Prav ta njegova oblika je usodna za vnetje. Ko potuje naša hrana po črevih, se namreč dogodi, da zdrknejo razni trdi predmeti, n. pr. črešnjeve koščice in drugačni oleseneli neprebavni drobci v slepič. Pri neki gospe so našli povodom operacije slepič do vrha napolnjen s strelnimi šibrami (šrotom). Gospa je povedala, da prav rada je jerebice in je v naglici pojedla večkrat tudi kake šibre, skrite v mesu, ki so zaradi svoje teže padale v slepič.
Taki tuji predmeti pričnejo dražiti slepič, da se vname. Vendar pa nastopi vnetje tudi iz drugih vzrokov. Vneti slepič zateče, da doseže debelino palca; če je vnetje hudo, nastopi gnojenje, ki se rado predere tako, da se izcedi gnoj v trebušno votlino, kjer povzroči spet vnetje trebušne mrene, kar konča pogostoma s smrtjo.
Ker je vnetje slepiča tako pogosta in smrtonosna bolezen, vam opišem potek bolezni, da boste vedeli o danem primeru obolenja, kaj vam je storiti. Slepič leži na desni strani y. tre-
buhu, prav v sredini med zgornjim koncem kol-kove kosti (boka) in popkom. Če začutiš tam bolečino, ki se na pritisk roke poveča in te obhajajo poleg tega slabosti in te spreletava vročica, da si «čisto preč», so to sigurna znamenja, da se ti je vnel slepič. Nemudoma lezi v posteljo in se ne sili z delom, niti ne počepaj, kakor je žal navada, kje po kotih. Pij mleko in ruski čaj, nikar pa žganja, ki te le omoti, da se ne zavedaš nevarne bolezni. Na desno stran trebuha devaj tople mokre obkladke, dokler ne pride zdravnik, ki ga brezpogojno pokliči k takemu bolniku.
To je prvi del vnetja, ki dostikrat pri pametnem ravnanju in popolnem izpolnjevanju zdravnikovih navodil preide v počasno okrevanje. Pri prav hudih primerih, ki niso tako redki, pa zavzame vnetje slepiča koj iz početka buren potek. Tu velja edino pravilo: Brez odlašanja v bolnišnico, ker tu more le operaterjev nož rešiti življenje. Najboljše stori tisti, ki gre v bolnišnico že pri navadnem vnetju slepiča, d ima v primeru poslabšanja takoj pomoč pri rokah.
Ne bojte se bolnišnic in ne operacij, saj je zdravniška veda prav v tej stroki zadnja leta' silno napredovala in so postali smrtni primeri po operaciji slepiča silno redki. Pač pa je nekaj, kar odvrača bolnika, namreč strog red v počitku in hrani, prav posebno pa v pijači, ki je pa za razumnega človeka vse hvale vredna, saj bolnišnica ni hotel, kjer lahko vsak izbira po jedilnem listu. Zdravnik ve, kaj ti škodi ali hasni, zato ti predpiše primerno hrano. Ti pa ne godi, saj še nikoli ni bilo čuti, da bi bil kdo pri zdravem želodcu v bolnišnici od gladu umrl. Vendar vse prigovarjanje nič ne pomaga in vedno tihotapijo obiskovalci «lačnim» bolnikom jedila, posebno pa pijače, ki jim jih zdravniki ne dovolijo. Prav pri trebušnih operacijah je brezpogojna pokorščina glede hrane prva zapoved po srečno uspeli operaciji in temelj nadaljnjega zdravljenja. Vprašajte bolnike, ki so ležali dlje časa v bolnici, in slišali boste, da ga skoraj ni tedna, da bi ne umrl nespametnik, ki je prestal najhujše,! baš zaradi prepovedanih jedil. Ne bojte se bol-! nišnic in ne zdravnikov, saj so to vaši dobri prijatelji, ki vam žele in delijo največje dobro — zdravje.	K.
dičem. Kaj je to pomenilo za tako nesrečnico, si lahko vsakdo sam predstavlja.
Naziranje o spačkih se je še poostrilo s tedaj splošnim mnenjem o možnosti mešanja vrst. Medtem ko danes vemo, da je križanje med človekom in živaljo nemogoče, so bili takrat vprav nasprotnega mnenja, tako da so v 16. stoletju tudi zdravniki mislili, da izhajajo spake iz takega pregrešnega in nenaravnega razmerja. Pri tem je še sodelovala bujna domišljija, ki je ustvarjala bitja, o katerih vemo danes, da so nemogoča. Še v knjigah 16. stoletja najdemo slike bitij, ki so na pol ljudje, na pol živali, o katerih je dokazano, da niso mogla nikdar živeti.
Nekaj drugega je s tako zvanimi dvojnimi otroki, na primer z deklico, ki Ima dve zrašeni glavi. Sliko takega otroka nam prinaša neka knjiga iz leta 1507. To so možni primeri, prav tako kakor je mogoče, da prideta na svet zrašena dvojčka. Takih primerov imamo tudi še daneg več.
Naziranje, da je nastanek spačkov v zvezi s sodelovanjem hudobnega duha, je zahtevalo že mnogo žrtev. Neprosvetljeni narodi so take nesrečne matere mučili in sežigali. Danes je skoro nepotrebno pripominjati, da so to igre, ki se jih dovoljuje namva in pri katerih ne zadeva človeka nikaka krivda.
Po mnenju astrologov, to je onih, ki so razlagali nenavadne pojave po stanju zvezd, je rojstvo spačka v zvezi z nebesnimi telesi. Seveda spada za moderno znanstvo tudi ta nazor v kraljestvo vraž. Ob svojem času pa je ta nazor vplival le blagodejno. Albert Veliki (umrl leta 1280.), eden glavnih učenjakov srednjega veka, je nekoč rešil ogroženega človeka pred razjarjeno množico z dokazi te vrste. Bil je neki pastir. Krava iz njegove čede je imela tako spako, ki je bila menda pol človek, pol žival. Albert je proučeval ta primer in pojasnil, da ie vzrok v stanju zvezd in da je pastir nedolžen. Revež je bil tako rešen strašne smrti na grmadi.
Danes noben resen človek ne misli več, da so taka nenavadna bitja v kakršnikoli zvezi s hudičem, pa tudi ne z zvezdami. To naziranje je za nas smešno, pomilovanja vredni so pa ljudje, ki so mogli kdaj to verjeti, še bolj pa oni, ki so morali zaradi tega babjeverstva trpeti in umirati.
Nekaj o prazno verstvu in njegovih zlih posledicah
Vse, kar ima v naravi nenavadno obliko, je vzbujalo že od nekdaj strah in praznoverje. Pri , vsaki taki stvari so se ljudje vedno izpraševali po pomenu nenavadnega pojava. V srednjem veku so vojaki prekinili boj, če je nastopil solnčni mrk, misleči, da je to znamenje, s katerim jih svari Bog pred prelivanjem krvi.
K nenavadnim pojavom, ki so navdajali preprostega človeka z grozo in v katerih je videl nadnaraven pomen, spadajo tudi nenavadne oblike, ki jih imajo živali, pa tudi ljudje, že ob rojstvu, tako imenovani spački. V srednjem veku je videl praznoverni človek v tem nekaj, kar je v zvezi s samim hudičem. Zato so bili spački največkrat predmet groze, zaničev; nja in strahu. Kakor smo imeli že večkrat priliko opozoriti, skuša moderna znanost vse pojave v naravi razložiti z razumom. Ze v 18. stoletju so se učenjaki podrobno bavili s spački, jih secirali in skušali razložiti. Že v tem času se začenja boj proti praznoverju, ki je v zvezi s takimi nenavadnimi pojavi, če se je rodil otrok-spaček so prej mislili, da je iskati vzroka temu v materini duši. V srednjem veku so videli ljudje v tem satanovo delo. In res je bila v onih časih nesrečna mati takega bitja v življenski nevarnosti: ne samo da so jo včasih naravnost linčali, nego jo je tudi oblastvo preganjalo, kajti dolžili so jo občevanja s hu-
Porota
NOVOMEŠKA.
Uboj s kolom. Na štiri leta težke ječe je bil obsojen 451etni delavec Martin Jeriša s Smlednika, znan pretepač, ki je ponoči dvakrat s kolom udaril posestnikovega sina Alojzija Kodriča. Sirovina je tolkel še potem po Kodriču, ko je ta ležal že na tleh. Ranjenec je drugega dne podlegel poškodbam v brežiški bolnici.
Sirov uboj prevžitkarja. Prav tako štiri leta težke ječe je zaslužila Marija Koricka. ki je v prepiru usmrtila 741etnega prevžitkarja Miho Friglja. Sirova ženska je starca vrgla po tleh in potem skakala po njem kakor besna, dokler ni izdihnil.
Jakopin in njegovi tovariši. Zagovarjali so se zaradi več ropov in tatvin Ignacij Jakopin z Bu-kovice, France Kolenc, rodom iz Trbovelj in pristojen v Mirno, Martin Mali, posestnik iz Pod-boršta, Avgust Mali, mlinar iz Podboršta, ter Janez Vrhovšek, delavec iz Gornjih Raven pri Trebnjem. Obsojeni so bili: Jakopin na 16, Koleno^ na 18, Martin Mali na 11 in Avgust Mali na 12 leti; težke ječe, dočim je prejel Vrhovšek samo 18 mesecev ječe.
LJUBLJANSKA.
Umor nezakonskega otroka. Na eno leto težka ječe je bila obsojena služkinja Gabriela Stritar^ jeva, rodom z Brega pri Zidanem mostu in usluž-. bena pri polkovniku Rupniku v Ljubljani. Stritar« -jeva je usmrtila svojega nezakonskega novorojenčka s tem, da ga je s silo potisnila na stranišču, skozi odvodno cev v greznico.	j
Žalosten konec fantovskega pretepa. Pet let težke ječe je dobil samski kolar Franc Pravhar
Vokla, ker je v fantovskem pretepu z nožem usmrtil fanta Franceta Podjeda, Franceta Juvana pa težko ranil. Kazen tega mora plačati Juvanu za bolečine 5000 Din in stroške.
SOJCOLSTVO I
Zlet Ljubljanske sokolske župe na Viču
201etniea viškega Sokola.
V	dneh 14. in 15. t. m. bo na Viču pri Ljubljani II. zlet ljubljanske sokolske župe v proslavo 201etnega obstoja Sokola na Viču in sokolske župe Ljubljana. Iz skromnih početkov se je viški Sokol razvil v močno društvo, ki je danes edino žaiišče nacionalne napredne misli v viški občini. Da ni bilo delo bratov ustanoviteljev pred 20. leti zaman, nam dokazuje v letih 1920. in 1921. zgrajeni Sokolski dom, k čigar zgradbi so pomagali prav vsi po svojih najboljših močeh. Ob svoji 151etnici je agilni viški Sokol razvil svoj prapor, pod čigar okriljem se zbira danes vsa napredna viška javnost.
Ta pomembni jubilej se bo izredno svečano proslavil to soboto in nedeljo z župnim zletom na Viču. Spored, ki je zelo pester in obširen, je naslednji:
V	soboto 14. t. m. bo zvečer po viški občini baklada domače godbe «Gradaščicax V nedeljo 15. t. m. bodo zjutraj ob 6. tekme članov, članic in naraščaja v lahki atletiki in na orodju, ob 9. dopoldne skušnje vseh oddelkov in vojakov 16. artiljerijskega polka, ki nastopajo v polni bojni opremi z vajami s puškami, ob 11.30 dopoldne v dvorani Sokolskega doma slavnosten Občni zbor, popoldne ob 14. zbor Sokolstva in Vojske pred Mestnim domom v Ljubljani, odj-koder krene spored po glavnih mestnih ulicah na Vič. Ob 15.30 bo na letnem telovadišču poleg osnovne šole na Glincah velika javna telovadba, pri kateri nastopi poleg vseh sokolskih telovadnih oddelkov naša narodna vojska, in sicer voi-jjaki 16. artil. polka z vajami s puško in simbolično sceno «Mrtva baterija*. Pri sceni bo sodelovalo vojaštvo s tremi topovi, ročnimi granatami, bombami itd. Scena se bo izvajala po zatonu solnca ob bajni razsvetljavi raket, benga1 ličnega ognja in reflektorjev, ob pokanju topov, granat in bomb, skratka: scena nam bo nazorno pokazala boj in junaštvo naših borcev. Po javni telovadbi bo na veseličnem prostoru kakor tudi iv vseh prostorih Sokolskega doma narodna veselica z vsemi svojimi dobrinami in smo prepričani, da bo vsak udeleženec župnega izleta pričel v polni meri na svoj račun. Pri vsej proslavi bo sodelovala priznana godba «Sloga» iz Ljubljane.
Bratska sokolska društva na deželi vabimo, Ha zainteresirajo vso javnost v svojem okolišu za naš jubilejni župni zlet, ki bo zadnji pred nastopom zimske sezone. Polovična vožnja po železnici je dovoljena za čas od 13. do 17. t. m. pod običajnimi pogoji. Avtobusne zveze iz Ljubljane ha Vič so zelo ugodne.
Vabimo ponovno vsa bratska društva in vso hapredno javnost, da pohiti v nedeljo 15. t. m. polnoštevilno v goste k viškemu Sokolu na župni elet, ki bo z največjim veseljem in gostoljub-aostjo sprejel drage goste.
ŽENSKI VESTNIK
Endivija
f Sadike vsajene endivije postanejo v treh tednih godne za presaditev. A če hočemo imeti krepko razvito in zdravo endivijo, jo moramo presaditi na dobro pripravljeno grelo, to se pravi, na gredo, ki smo jo prej dobro prekopali in pognojili. Sadike pa posadimo 30 do 35 cm vsaksebi.
Endivija ljubi rahlo zemljo. Zato moramo zemljo, ki se je po zalivanju na solncu strdila ali pa ki je zbita od dežja, vedno prerahljati. Istotako moramo endivijo kakor poletno solato skrbno poleti in ob suši zalivati.
Ker pa endivija ne naredi glave, ampak se le na široko razrase, jo moramo, kadar je čas za to, povezati z rafijo ali s trakom, da postane potem znotraj bela in mehka. Povezovati smemo le ob suhem vremenu, a ne vse endivije naenkrat, ampak po tem, kako je vsaka razvita. Povežemo vsako takrat, ko se je dovolj razrastla v široke liste. V mokrem vremenu endivijo ni dobro povezati, ker potem rada gnije.
Povezana endivija se v treh tednih toliko zbeli, da jo lahko porežemo in porabimo. Endivija je najbolj zdrava solata in dasi je malo bolj trda kot navadna solata, je prav prijetnega grenkega okusa.
Shranjevanje čebule
Čebulo je treba pospraviti z njive ali vrta takoj, ko začne steblovje zoreti in se poleže. Napačno je, čakati toliko časa, da se steblovje začne sušiti ali celo gniti. Tako postane čebula pre-zrela, poganja na novo korenine in začenja znova rasti. To pa ne škoduje samo okusu čebule, ampak vpliva slabo tudi na njeno trpežnost. Taka prezrela čebula potem le prerada gnije v shrambi.
Ko smo čebulo populili in je vreme lepo, jo pustimo razgrnjeno kar na gredi ali njivi, da se posuši in na solncu in zraku popolnoma dozori. Ali jo pa razgrnemo kje na primernem prostoru doma pri hiši ali na dvorišču. In šele, ko je čebula popolnoma suha, jo spletemo v kite in spravimo na suh, hladen prostor.
V shrambi ne smemo čebule preveč skupaj nakupičiti, ker se rada segreje in začne znotraj rasti. Čebuli ne škoduje, če pozimi zmrzne, samo jo moramo tedaj pustiti nedotaknjeno, da se polagoma sama otaja. Če bi jo prijemali in premikali, bi začela gniti.
Da nam čebula pozimi ne pognije in sploh da se nam bolj ohrani, je dobro, če jo obesimo v vreči za nekaj dni v dimnik in jo tako malo prekadimo. To okusa čebule nič ne pokvari, nasprotno, še nekako bolj okusna je od dima. Seveda ne sme biti dim od premoga.
Za kuhinjo
Zelen fižol v soli. Zelen ali rumen stročji fižol otrebi in operi, na kar ga posuši na rešetu. Ko je suh, ga dobro nasoli, in sicer vzemi na vsako kilo fižola 12 dek soli. Tako nasoljeni fižol pusti potem stati 24 ur. Nato ga kolikor mogoče gosto naloži v pripravljeno steklenico, na vrhu pa nalij vodo, kar jo je dal fižol od sebe. Če je pa premalo vode, lahko dodaš malo prevrete in ohlajene vode, ter zaveži nato steklenico s per-gametnim papirjem. Tako pripravljen fižol lahko uporabiš po zimi kot prikuho, in sicer; fižola vzameš iz steklenice, kolikor ga potrebuješ za kosilo, ga opereš v hladni vodi in daš kuhati v krop. Ko je četrt ure vrel, odcediš vodo in naliješ svež krop. To moraš trikrat ponoviti, da potegne sol iz fižola in da se fižol dobro prekuha. Nato pripraviš fižol kakor po navadi s prežganjem, priliješ še malo vode, pridaš malo sladke paprike, par žlic smetane in zelenega peteršilja. Če je fižol potem premalo slan, ga lahko še malo osoliš.
Fižol v kisu. Zelen ali rumen stročji fižol otrebi in operi. Nato ga skuhaj v dobro slani vodi, a ne preveč mehko. Kuhanega odcedi in polij z mrzlo vodo. Nato zavri kis, popari fižol s tem kisom in ga pusti, da se v njem ohladi. Med tem pa zavri drug kis in ga sliladi, da ga vliješ pozneje na fižol. Ko se je fižol ohladil, ga naloži na gosto v pripravljeno steklenico s širokim vratom. Fižol naj leži počez, vmes pa deni par olupljenih čebulic (šalotk), strok česna in lovorjev list. Ko je steklenica polna, jo zalij ■ s prevretim in ohlajenim kisom. Pusti tako kaki
dve uri, da se dobro ohladi, nato pa zaveži s pergamentom in shrani na suhem in temnem prostoru. Kis pa, s katerim si fižol poparila, lahko porabiš za solato. Tako shranjen' fižol imaš pozimi, da ga daš na mizo z jesihom in oljem kot solato.
Figov kompot. Zrele, a še trde fige nabodi, vsako posebej, z ostrim tenkim nožem. Nato jih polij z vrelo vodo, ki jo čez par minut spet odcedi. Med tem pa skuhaj malo sladkorja (kakih 10 dek) z vodo zmešanega, ki mu dodaj odce-jene fige, tri žbice in malo cimta, na kar pusti, da vse skupaj zavre. Ko je kuhano, deni na stran, da se ohladi. Fige poberi v skledo, sok pa daj še malo pokuhati. Ko si ga potem ohladila, ga vlij na fige. Postavi na hladen kraj, da se dobro ohladi, preden daš na mizo.
Praktični nasveti
Madeže od kave spraviš iz obleke, če jih pomočiš z zmesjo, napravljeno iz glicerina in jajč-jega rumenjaka. Pusti jih tako nekaj časa, na kar izperi z mlačno vodo. Polikaj potem še na mokro, a ne s prevročim likalom.
Madeži od rje se dado odpraviti iz obleke in perila, dokler so še sveži, na ta način, da zmešaš tri žličke mleka, eno žličko limono^ega soka in malo soli. Vzemi nato navaden kuhinjski možnar, povezni ga narobe, položi nanj blago z madežem in madež s krpico, pomočeno v navedeni tekočini, dobro zdrgni. Nato izperi v čisti vodi. Po potrebi moraš to večkrat ponoviti.
Pečatni vosek odstraniš z razgretim nožem, ostali madež pa pomoči s čistim terpentinom in izbriši s krpico. Nato operi blago in ga posuši na solncu.
ZANIMIVOSTI
X «Zeppelin» v nevarnosti zaradi cigare. Po
pristanku «Grofa Zeppelina* v Friedrichshafnu se je zvedelo, da je bila zračna ladja zaradi neprevidnosti nekega potnika med vožnjo iz Lakehur-sta v domovino v največji nevarnosti. Ko je bil zrakoplov sredi nad morjem, je prišel ameriški dopisnik Lickald v pralnico, kjer je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da je bila kabina napolnjena z dimom od cigar. Uvedena je bila takoj preiskava in je potnik Hogg priznal, da je bil v pralnici, kjer je pokadil eno cigaro. Hogg, ki je spravil s tem zrakoplov in vse sopotnike v največjo nevarnost, je moral potem privoliti v preiskavo, tekom katere so mu odvzeli eno cigaro in vžigalnik. Podobni dogodki pa se v bodoče na bodo mogli več ponavljati, ker dobe novi zrakoplovi posebno izolirano kabino za kadilce, v kateri bo mogoče kaditi po mili volji brez vsake nevarnosti.
X Od česa so slabi zobje. Nemški zdravnik dr. Walkhoff je z odtegovanjem vitaminov v hrani poskusnih živali dosegel, da so te živali zapadle različnim obolenjem. Zlasti če niso dobile dovolj, nih količin vitamina C, so se pojavila ta obolenja, in sicer najprej na zobel:. Svoje poskuse je raztegnil zdravnik tudi na človeka in tu so bili uspehi isti. Zaradi nezadostnih količin vitaminov v hrani nosečnic prihajajo tudi otroci na svet z nagnjenjem do počasne rasti zobovja, ki jim je vrhu tega podvrženo raznim obolenjem. Kakor rečeno povzroča te pojave predvsem pomanjkanje vitamina C, pa tudi pomanjkanje drugih vitaminov. S primerno prehrano se dado ti učinki lahko odpraviti. Vitaminov je kakor znano zelo mnogo Y svežem sadju.
X Spomenik obešencema. Boj Irske z Anglijo za samoupravo je trajal dolga desetletja in poostril se je posebno po svetovni vojni. Napetost se je tako stopnjevala, da je prišlo do političnih atentatov, med katerimi je najbolj znan oni na angleškega generala Wilsona leta 1922., ki je z železno roko zatiral irsko gibanje. General je aten-i tatu podlegel. Atentatorja Dunne in 0'Sullivan sta
morala pred preki sod v Dublinu in obsojena sta bila na vešala. Obešena sta bila v wanwordski kaznilnici. Pozneje si je Irska priborila samoupravo in zdaj je posebna država v okviru angleškega imperija. Irci se spominjajo med drugimi tudi atentatorjev ua generala VVilsona in te dni so jima postavili na pokopališču spomenik. Spomenik ima obliko keltskega križa in napis, ki priča, da sta atentatorja umrla kot narodna junaka. Odkritja spomenika se je udeležilo nad 500 irskih rodoljubov, med njimi tudi hčerka pokojnega generala Frencha. Smrtna obsodba je bila izrečena % imenu istega vladarja, pod katerim je bil zdaj postavljen obešenima atentatorjema spomenik.
X Sto let že imamo vžigalice. Sto let je poteklo, odkar jo mladi Francoz Sauria premišljal, kako bi se dalo zanetiti ogenj z drgnjenjem malega koščka lesa. Sauria je namazal neki predmet s fosforjem in potem drgnil po njem s tenkim koščkom lesa, namočenim v žveplu. Žveplo se je vnelo, les je zagorel. Podlaga vžigalic je bila najdena. Ali mladi, komaj petnajstletni dijak Sauila 6<? je trudil zaman, da bi dobil koga. ki bi se lotil izdelovanja vžigalic. Njegov profesor je hvalil iznajdbo, o kateri so kmalu izvedeli Ncm;i in jo začeli uporabljati. Vžigalice so se naglo širile in ko je Sauria študiral v Parizu zdravništvo, je Nemčija že uvažala vžigalice v Francijo.
X Število prebivalcev Madžarske stalno nazaduje. Dočim se izogibljejo otrok v drugih drža vab samo višji krogi, imajo na Madžarskem celo najsiromašnejše rodbine samo enega otroka ali pa ostanejo sploh brez otrok. Zanimivo je. da nazaduje število porodov najbolj v najbogatejših krajih. Bogati Madžari so prepričani, da so potomci srrmota in kazen božja. Na Madžarskem je mnogo vasi, kjer že več let ni bilo nobenega poroda. Državi je pripadlo že mnogo posestev, ker 'astniki niso imeli potomcev. Na nazadovanje porodov vplivajo tudi zakoni med sorodniki.
V šoli.
»Imenuj mi šest divjih zveri!»
«Šest tigrov.«
Ni potrebno.
Oče (sinu); »Karel, prinesi lestvo! Naravnal bom uro ki je za dve minuti prehitra.«
Mati: «Neumnost; preden prinese fant lestvo, bosta dve minuti že zdavnaj minili.«
Pri fotografu.
Žena (jezno fotografu): «Veste kaj, slike mojega moža so grozne. Prav tak se vidi kakor opica.
Fotograf: «Res je, a no morem pomagati. Na to bi bili morali misliti, preden ste ga vzeli.«
Raztresenost.
«Ti bom že fzbil iz glave tvojo lenobo!« ~ravi raztreseni učitelj. «Za kazen boš napisal stokrat: ,Jaz sem lenuh', in se boš naučil vse to iz glave.«
Kvartopirci.
Zdravnik Trdin odvetnik Veselin in domači župnik se sestanejo h kvartanju. Igrajo visoko. Zdravnik vloži bankovec za deset dinarjev. Odvetnik istotako. Župnik pa še ni vložil, nego je šel prej ven.
«Trdin,} je dei-al Veselin, cžunnik še ni dal desetaka. Ko se bo vrnil, bo trdil nasprotno.s
«Bova že uredila>, ga je potolažil Trdin.
Ko se je župnik vrnil, re"e Trdin nalašč: «Čuješ. Veselin, ti še nisi vložil desetaka.}
«Kako moreš to trditi,} se jezi Veselin, «ti ga nisi dal!}
Tako so se prepirali sem in tja, dokler ni vstal župnik in rekel: «Go-poda, če se že sedaj prepirata, ne igram z vama.} Nato je župnik vzel desetak in izginil.

ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Računstvo.
Ivan, koMVo je dve manj dve?« »Ena. gospod učitelj.*
»Ne. Per» isli rra o! ^ imaš v žepu dva kosa kruha, pa izv¥češ najprej enega, nato ?e dru-
gtgp kaj ti Se ostane v žepu?« »Drol tine, ^nsrvnd ut-relj »
Uslužen natakar. »Računali ste 14 dinarjev, a račun iznese sav 13»
Natakar:»Mislil sem. da ste praznoverni.« Nesnorazum.
Dva stara fanta sta se končno odločila, da se omožita. Šest- mesecev na to se srečata na cesti. «No. kako živiš s svojo žeuo?« «0. ona je angel.»
«No, potem »i e dobro izmazal — moja še živi « ->
Na smrt obsojeni.
«.4Ii imate še kakšno poslednjo željo?« »Da, želel bi, da mi kdo napove bodočnost.«
Na sodišču.
Sodnik: »Preden prisežete, vas moram vprašati: Ali ste že kdaj prisegli?
Priča: «Sem— da se ne bom nikdar več oženil.«
Po otročje.
Markec gleda polno luno in vpraša, ali žive na niej ljudje.
»Seveda. Markec.«
»Ali jih je toliko kiTcor v Ljubljani?« «Mnogo več, sinko.«
»A morajo biti zelo na tesnem, kadar je mlaj.«
Od mame se je n?"čil. Janezek je dobil od matere en dinar. »No, krko boš rekel?« Fant molči.
»No, pomisli, kaj rečem jaz očetu, če mi da denar?«
»Ali je to vse?»
L sHi ca uredništva
Dopisnikom! Prosimo, da dopise, vezane na gotov čas, pravočasno pošljete Y*ak dopisnik, ki misli, da se je kak njegov dopis izgub'1, naj nam to takoj javi. Opozarjamo ponovno, da nestvarnih, preveč osebnih in žaFivib dopisov ne moremo objavljati. Prosimo pa prav prijazno, da nas cenjeni dopisniki o domačih dogodkih vedno obveščajo.	»
Limbuš. Zal, še nismo progi ?dali. Vičanci. Take osebnosti in žaljivke niso za tisk.	j
F. Z., Gradec pri Litiji, in C. D. v Litiji. Tisto mesto je samo za ameriške državljane. To pa Vi niste!
Ako je perilo še tako zamazano
zadobi snežno belin ako se za pranje uporablja res dobro milo. — Na stotisoče gospod nj danes pere s
pimin terp^mlno itn
kajti uverile so e. da je to neprtkos-ljivo in za vsako gospodinjstvo
neofih dno poteano.
Ne gre mi v glavo.
Komunistični agitator skuša spraviti kmetu komunistične nauke v glavo in pripoveduje: «Nekdo ima na primer konja in ga da vsej občini na uporabo.}
«Razumem>, odgovori kmet. «Vzemimo, da imaš ti kravo. Ali jo boš dal občini?} «Seveda.»
«Mord» imaš tele. Ali ga boš izročil občini?}
«Tudi.}
«Ali kozo?»
«Prav tako.}
«In svinjo?}
«Te pa ne }
«Zakaj ne?}
«Nimam ne krave, ne konja, ne teleta in n« koze, a imam svinjo. Kako pa pridem do tega da bi dal svojo svinjo drugim?}
Najugodneje kupite-prodaste
(tudi najem hiše, posestva, gostilne, trgovine, mline, žage potom posredovalnice «Marstau» Maribor, Koroška cesta. Prijave ponudnikov brezplačno. Odeovor znamke.
Radioaparat
kompleten, 3cevni, znamke D. k. \. se po jako ugodni ceni proda. — Naslov v oglasnem oddelku «Domovine}	86
| Vsaka beseda 50 par Najmanl« tnesek 1 Din. Zenitnt ofilast dopisovanja In treovsltl oelasl vsaka beseda I Din. Za pošiljanje ponudb tn dajanje naslovov Se posehe) 2 Din. Znesek ie priložiti naročila
Oglasni oddelek »DOMOVINE*. Llubtjana. Prešernova ulica iti.	Teletoo St34V2.
Zemlji ko posestvo (zalarija)
obsegajoče kak h 6 oralov njiv. sa donosni kov, gozdov, pri liiši oddalieno 10 m nut oil cerkve in šole pri Sv. An U>du v Slov O rioh, S ure peš od Goru e Radgone, se proda prosto vol i no proti gotovini. Ker lastnik ue > iva na posestvu, gi nriile ra-kazovat in pro ia at osebno v ron debek dno 23. Bentembra t. 1. ob vsakem vremenu v Cogetm-e. Priliod avta i« Gornje Ridgone, oziroma iz Ljutomera v Cogetiuce ob 7. uri zjutra , ua progi iz Maribora pa ob pol 5. uri zvečer. Odhod avta iz Gornie Kad-gone ob pol 7., iz L utoinera ob 5. uri zjutraj, iz M ribora ob 9. zjutrai in ob 3. uri poooldne. Posestvo je obdelano in se lahko tanoj prevzame, loslopji sta z opeko kriti. Kdor »eli natančnejšega ooiasnila, naj našli vi svoje pisma na »Posestvo v Cogetinolh" na oglasni oddelek «L)om»vine».	285
Mizarskega vajenca
od 15 do 17 let starega sprejme Jože Terka} mizar, Suhor pri Metliki.	985
[» 289
Vsak svoj posojilničar
za brezobrestno nosojilo, tudi lastna podružnica. Pojasnila daje Kreditno-stavbni zadruga «Mojmir> v Mariboru. Priložiti Din 5-—.
Ključavničarskega pomočnika in vajenca
sprejme Mat. Hočevar, Rogozmca, Ptuj. 288
Ne obupajte!
ako nimate vložka v hranilnici, kajti to ie mnogo manj neprijetno, kot če nimate posteljnega vložka,
*81	ki ga debite na:ceneje pri
Fr. Stnpici, v Ljubljani, Gosoosvetska cesta št. 1. Istotam dobite tudi kopalne banje, klozetne garniture, vzmeti za modroce, morsko travo, žimo n vso železnina,
Skrivnosten nos.
Stric Jaka je napovedal sorodnikom Greben-levim svoj pos^t. Ker je stric zaradi neke nosne bolezni izgubil del nosu, je opozorila Greben-fcevka svoje otroke, naj nikar ne govore o stričevem nosu.
Jaka je prispel, radovedni otroci so ga obkrožili in seveda opazovali stričev nos, središče Vsega zanimanja.
Dobremu stricu to ne prija in zato vpraša: ItNo, otroci, kaj se ne morete nagledati mojega nosu?>
«Mama nam je strogo zabranila,* odgovarja jjanezek, «govoriti o tvojem nosu... sicer pa ga pploh nimaš ...»
Starost.
:«Mamica, koliko sem star?»
«Deset let, Francek.>
;«Koliko pa ti, mamica?*
^Osemindvajset.*
«Vidiš, mamica, jaz sem za eno leto starejši Jčakor lani, ti pa za eno leto mlajša. Gotovo bova \ekoč enako stara.*
Višje bitje.
'^Lahkomiselni otrok,* je blagohotno pokaral župnik svojo mlado služkinjo Angelico, ki jo je presenetil pri tatinskem sladkanju v jedilni shrambi, «ali veš, kdo je ono višje bitje, ki vse yidi in vse ve? Saj me razumeš, koga mislim?*
cFarovško kuharico Agato», se odreže An-gelica.
IZJAVA.
Obžalujem neopravičeno obdolžitev Štefana Horvatha, posestnika v Lutvercih, ter se mu zahvaljujem, da je opustil nadaljnjo sodnijsko postopanje.
Lutverci, dne o- avgusta 1929.
Ana Kolarič.
Ppima gonilna jermena
Id vse mlinsao-teh nične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdk
CAOEZ & 8RCAR, Ljubljana, loiodvorska ulica it
Bm*\i na pHucih!
Veg liso ; otdriv nih
Zahteva te t k"' kmiir< <\ trnu
nov« ume nosti hranitve
ki je rešila :-e in .gt\ Porabi-a se »hKo b vsa kem načinu ž v ema )n pomore, da boie-eu pre prem« arno Nočno p iten e n k.išeli prenehata, celotna teža s* poveča, po-to n o poapnenie pa •	i ilstr ni bole ue.
Resni muije zdravniške znanost potriu jejo izvrstinst m e metode iu o radi odreja o. Cim prei pri< nete z mo; m načinom branien a, tem bolje.
Popol orna brezplačno d. bite ramo kniiao i/, kateri l>ost . rpal 0111030 k ristnega znanja. t-r ra< c In u< zligatilj vsega ~auio 10.001) komadu v bm|» ačnu, p,site takoi, na se nos e ti.di Vi lahko prišteva i m i srečne pre lemmke te Knpge
Georg Fu gner, Berlin - Neukoln
Rins^bah- stras^e 24, Abt. 621.
V
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena
je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, koi pri poškodovanju rogov,poškodbi ko pita in zakovanju. pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjeniu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, za-prtiu, koliki, nape-njanju goved in ovac, pri tuiihpred metih v požiralniku, pretresu možgan, soInCarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan,u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasprotiglavne pošte)
Najuspešnejše sredstvo za refo domače živali je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz ueprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma I Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66.
Neprijeten duh ust
ie zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobilo krasen sijal slonovine« posebno pri uporabi zobčaste ščetke. ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobtnU ki povzročajo neprijeten duh ust. se s tem temelilto odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo, ki stano 8 Din. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v: originalnem modrozelenem omotu z napisom Chloro-dont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta glas kof tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornica Zlato-rog. oddelek Chlorodont. Maribor 55.
OTOMI NE od 550 do 850 T raziicuib-
^^ ~ VH4I&« vzorcih prvovrsten lasten izdelek vzorkovana plišasta pregrinjala za otomane a 600— I a 750 salonske garniture divane modroce zanesljivo najboljše blago kunite pri RUDOLF SEVER, tapet« nlštvo, r.jubljana, Marijin trg št. 2. 280
J. Brunčič & F. Rebernik f£S
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 23 izvrauie vsa pleskarska in ličarska dela po solidnih cenah. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do laitinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več namk šivalnih strojev najnovejših modelov, leii in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke
„ TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Liubtjana, Karlovška cesta štev. 4.
Zahteva te brezplačni
CENIK
14 dm na poskusnjo, ako ne ugaja se vrne denar.
Elegantna
plitka dobra in cenena ura
~wDin S9-
3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
-m Din 120*—
5letno jamstvo. 243
l Kllimai, Maribor 43-:
Razpošilja se le proti povzetju.
Veliki ^^ ilustrovani '
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladisča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR št. 104-B.
Violine ou »5 ljin. Itocne uarmumke ou »5 Uin. lam-burice od US Oin. Oiramolom o<l S45 Oin in (lalie
70
NERVOZNIM
nervoznim, nemočnim, izčrpanim.
Da bi se osvobodili slabosti, izčrpanosti, prezgodnjih boleznih, včasih celo prezgodnje smrti je neobhodno po rebno takoj spočetka čistiti svoj organizem strupov katere skupno s hrano prinašamo mokračna kislina, uiati m dr.), ravno tako pa je treba ojačevati in oživljati megovo moč t energi)otvornimi tern enti vzeiim od ilez mladih živali, kakor e »KALEFLUID« D. Kaleničenka.
»KALEFI.UID* e potrei en vsem brez razlike katerisoi*-rpam po raznih boleznih, slabi prehiani. ali bolezni letodca, aapornem fizične"' ali duševnem deiu. 'eikih duševnih po-rtostih prekomernih te e^nih ali duševi ih ekscesov i. d. «>\AI EFLU1D« e večkrai odi kovan na razn h razstavah v tarizu, Londonu, Brusliu. Firenci in Rimu s 5 Grand Pri* n 5 velikim zlatim kolajnam-
Brezplačno in franko oo-ljemo popis, kateri vas se snani z novim na nom 'bnav jania in jačanja ovenele moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnite se
Beotfrsd,
1V, Miloš Markovič.
»KALEFLU1U« sc dobi v vseh boliših drogeriiah in ekamah vsega sveta pošlie se udi po povzetiu.
liiavna dire*ci>a irancoSKega društva ..Kaietluid" J Ka.enicenKo, ranz, Higaie, 3.	^95
La nuozuicti (Uumovino A d o 11 R I D a 1 k a r.
Urejuje f i i i p O mladi C.
Za Narodno tiskarno frao Jezeršes.