135 Glasnik SED 65|2 2025 * Robin Tigran Keršmanc, mag. etnologije in kulturne antropologije, raziskovalec na ERC projektu Deagency ( № 101095729), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakul- teta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; robin.tigran.kersmanc@ff.uni-lj.si. Poročila Robin Tigran Keršmanc* V okviru ERC projekta DEAGENCY je na drugi mednarod- ni interdisciplinarni konferenci z naslovom The Agency of the Dead in the Lives of Individuals: Reasons, Triggers, and Contexts (Delovanje mrtvih v življenju posamezni- kov: Razlogi, sprožilci in konteksti) sodelovalo 39 na- stopajočih iz 24 držav. Raziskovalke in raziskovalci so se osredotočali na različne vloge in vplive mrtvih na življenja posameznikov ter načine, kako se odnosi med živimi in mrtvimi odražajo v različnih kulturnih, družbenih in zgo- dovinskih kontekstih. Konferenca je temeljila na spoznanju, da mrtvi v sodobni zahodni družbi kljub prevladujoči ontologiji, ki zanika od- nose med živimi in mrtvimi, niso izključeni iz vsakdanje- ga življenja posameznikov, temveč se njihovo delovanje manifestira v različnih oblikah. Razprave so pokazale, da je pri interakcijah med živimi in mrtvimi poleg tradicio- nalnih treba upoštevati tudi nove okoliščine, ki jih obliku- jejo sodobne tehnologije in digitalne platforme. Poseben doprinos konference je bil, da delovanja mrtvih ni ome- jila na simbolne izraze družbenih procesov, temveč jih je obravnavala kot pomembne izkušnje v posameznikovem vsakdanjem življenju. Dogodek je Terry Gunnell, profesor Univerze na Islan- diji, odprl s plenarnim predavanjem The Revenge of the Rejected: The Rise, Fall and Background Context of Ice- landic Beliefs in Family Ghosts (Maščevanje zavrnjenih: Vzpon, padec in kontekst ozadja islandskega verovanja v družinske duhove), v katerem je predstavil razloge, zakaj v islandski družbi kljub družbenim spremembam še ve- dno vztrajajo povedke o družinskih duhovih. Francisco José Ferrándiz iz Španskega nacionalnega raziskovalnega sveta je v drugem plenarnem predavanju z naslovom Cuel- gamuros: The Decline of a Dictatorial Funerary Project (Zaton diktatorskega pogrebnega projekta) paradoks špan- ske nekropolitike predstavil s primerom spomenika Cuel- gamuros, ki ustvarja napetost med spominom na žrtve in poveličevanjem fašizma. Vsebinsko pestra tridnevna konferenca je ponudila števil- ne v več tematskih sklopov razporejene prispevke. Prvi z naslovom Personal Experience Narratives in Vernacular Religious Framework I. (Osebne izkustvene pripovedi v okviru vernakularne religije I.) je združeval tematike, ki so v različnih kulturnih kontekstih obravnavale osebne pripo- vedi in lokalna verovanja o mrtvih; te so razkrile številne interpretacije posmrtne navzočnosti. Prispevek Üla Valka je npr. pokazal različne načine osmišljanja osebnih izkušenj estonskih študentov z umrlimi, Tina Ivnik je predstavila, kako sledilci alternativne spiritualnosti v Bosni in Hercego- vini z idejami o reinkarnaciji oblikujejo svoje sprejemanje delovanja mrtvih. Predstavitev Vita Carrassija je poslušalce seznanila z južnoitalijansko ljudsko tradicijo srečanj z mr- tvimi in njeno prisotnostjo v sodobni družbi. V drugem delu sklopa so Radvilė Racėnaitė, Yseult de Blé- court in Jūratė Šlekonytė prikazali različne načine stikov z mrtvimi, od izkušenj med pandemijo in nizozemskih pripo- vedi o duhovih do osebnih mističnih izkušenj, ki poudarjajo pomen tradicije, lokalnih pripovedi in osebnih doživetij. V tematskem sklopu Dreamscapes (Sanjske krajine) je Ka- arina Koski sanje predstavila kot način nadaljevanja proble- matičnih življenjskih odnosov tudi po smrti, medtem ko je Lina Būgienė pokazala, kako sanjske pripovedi legitimirajo delovanje mrtvih v posameznikovem življenju. Sklop Mass Graves (Množična grobišča) je s prispevkoma Jake Repiča in Petre Hamer na primeru Slovenije in Bosne in Hercegovine obravnaval vpliv materialnosti množičnih grobišč in spominskih praks na odnose med živimi in mrtvi- mi ter oblikovanje čustvenih, moralnih in družbenih odzi- vov. Charles Oscar Warner III, Yordanka Dimcheva in Lisa McLean so v prvem delu sklopa Violence & Personal Grief and Memory I. (Nasilje & žalovanje in spomin I.) obravna- vali vpliv različnih izgub tako v vojnah, terorističnih napa- dih kot prisilnih izginotjih na življenja preživelih in načine ohranjanja vezi z mrtvimi. V drugem delu omenjenega sklo- VLOGA MRTVIH V ŽIVLJENJU POSAMEZNIKOV V SODOBNI DRUŽBI Mednarodna konferenca Delovanje mrtvih v življenju posameznikov: Razlogi, sprožilci in konteksti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2.–4. julij 2025 Plenarno predavanje Terryja Gunnella (foto: Deagency, 2. 7. 2025). Glasnik SED 65|2 2025 136 Poročila Robin Tigran Keršmanc pa sta se Caitlin R. Kight in Marie Anne Clancy osredotočili na ustvarjalne prakse, ki razkrivajo delovanje mrtvih v umet- niškem izražanju posameznikov. Felicity Wood je predsta- vila paradoks prisotnosti mrtvih ob hkratni odsotnosti njiho- vega delovanja v forenzičnih in sodnih procesih. Sklop Materiality and the Dead (Materialnost in mrtvi) je ponudil vpogled v različne oblike razumevanja smrti in spomina. Nihad Dostović je npr. v svojem prispevku poka- zal, kako so si posamezniki v 17. stoletju v Bosni z denar- nimi zapuščinami in verskimi praksami poskušali zagoto- viti družbeno nesmrtnost. Manolis G. Varvounis in Nadia Macha-Bizoumi sta grške pogrebne službe analizirala kot del industrije smrti, ki oblikuje urbane prakse upravljanja s smrtjo. V tematskem sklopu Spaces for the Dead (Pro- stori za mrtve) je Mirjam Mencej mrtve obravnavala kot akterje spreminjajoče se moralnosti v okviru spremenjenih prostorskih in socialnih praks na bosanskem podeželju. Simona Kuntarič Zupanc je pokopališča predstavila kot dinamične prostore odnosov med živimi in mrtvimi, kjer ti s svojo prisotnostjo soustvarjajo krajino. Kirsten Marie Raahauge pa je na primeru danskih hiš, za katere velja, da v njih straši, pokazala, kako posamezniki in antropologi osmišljajo težko ubesedljive nevidne občutke ter nerazum- ljive izkušnje. Sklop New Technologies (Nove tehnologije) je obravnaval rituale, medije in digitalne tehnologije, ki omogočajo stike z mrtvimi in njihovo kontinuirano delovanje. Veenat Aro- ra je predstavila, kako hinduistične tradicionalne ritualne prakse omogočajo stalno interakcijo z umrlimi. Prispevka Lauren Grace Fadiman in Aljaža Mesnerja sta pokazala vpliv sodobne tehnologije na delovanje mrtvih ter omo- gočanje različnih načinov stikov med živimi in mrtvimi. V sklopu Interactions with the Dead in the Context of New Spiritualities (Interakcije z mrtvimi v kontekstu novih du- hovnosti) je Tatiana Bužeková poudarila, da posamezni- ki, ki prakticirajo alternativne duhovne prakse, delovanje mrtvih doživljajo s pomočjo koncepta duhovne energije. Tomaž Simetinger se je na primeru sodobne slikarke osre- dotočil na ritualiziran proces slikanja kot obliko komu- nikacije z mrtvimi, Emese Ilyefalvi pa je ugotavljala, da redni obiski vedeževalcev in medijev ljudem omogočajo vzpostavitev stalnega stika z mrtvimi. V sklopu Funerary Rituals (Pogrebni rituali) so Danijela Je- rotijević, Jennifer Amy Riley in Asli Zengin poudarili, da pogrebne prakse – od sodelovanja skupnosti, izbire osebnih predmetov v grobovih do telesne nege – omogočajo kom- pleksno delovanje mrtvih, ohranjajo vezi med živimi in mrtvimi ter razkrivajo moralne, socialne in čutne dimenzije skrbi za umrle. V sklopu Commemorative Rituals (Spomin- ski rituali) je Michal Uhrin na primeru slovaških verskih praznikov in obredov pokazal, kako rituali članom skupno- sti zagotavljajo določeno stabilnost pri spominjanju na mr- tve. Prispevka Evy Johanne Håland in Alene Leshkevich sta se osredotočila na grške in beloruske spominske prakse – od darovanja hrane na grobovih do različnih obredov – kot ključne za ohranjanje vezi z mrtvimi ter odsev družbenih norm, dolžnosti in kulturnih vrednot. V sklopu Connections through Properties of the Dead (Po- vezave z mrtvimi skozi njihovo lastnino) je Ágnes Hesz materialno lastnino obravnavala kot sredstvo ohranjanja vezi med živimi in mrtvimi. Predstavitev Jonathana La- szla Marka pa se je osredotočila na to, kako transplantirani organi ustvarjajo identitetne povezave med prejemniki in umrlimi donatorji. Konferenca je ponudila poglobljen vpogled v raznolikost načinov, s katerimi mrtvi še vedno delujejo v življenju po- sameznikov in skupnosti – od osebnih izkušenj, lokalnih verovanj, sanj, ritualov, medijev, novih tehnologij, mno- žičnih grobišč in materialnosti do pravnih praks. Številni tako metodološko kot teoretsko različni prispevki so po- kazali, da mrtvi niso zgolj pasivni subjekti spominjanja, temveč pomembni akterji, ki sooblikujejo družbene odno- se, vrednote, politične resničnosti in vsakdanje življenje posameznikov v sodobni zahodni družbi. Predavanje Radvilė Racėnaitė (foto: Deagency, 2. 7. 2025).