ftadaceifln y Admlnistracl6n C. RAMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aires * Naročnina Za eno leto .? S.— Za' pol leta $ B.— Za inpzemstvo 2 Dolarja Potcnnezna žtev. 20 etn. LETO (ASO) III. (LA VOZ E S lOVMN A) . PERIODICO QtTI\CENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (FUUOE8LAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORG ANO DE LA SOCIEDAD YU GOESL A V A ‘HOOAR POPULAR ESLOVENO” BUENOS AIRES, 21 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1048 REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 FRANQUEO PAGADO Concosion N* 3159 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N’ 1551 Nfini. (Stev.) 4 AYERyHOY Son de todos conocidos los grandes danos que sufrio Vugoeslavia en la Pasada conflagraci6n europea, danos que han alcanzado cifras espantosas que ^muestran que proporcionalmante a su pobalcion, es la nacičn que m&s per-^das materiales y huraanas ha tenido que soportar. No es nuestra intenci6n hablar de esa desgracia de nuestra Madre Patria, 8Wo de comentar brevemente la resurrecidn moral y material que los pueblos ^ Yugoeslavia han forjado a traves de su diaria lucha pacifica, en los talle-re3, fabricas, campos, escuelas, universidades, y todo aquel sitio de trabajo etl donde se ha puesto de manifiesto la inquebrantable voluntad de los nue-v°s ciudadanos yugoeslavos. Verdaderamente ha nacido en nuestra Madre Pa-un hombre de nuevo tipo, forjado primero en la lucha a muerte contra na2i-fascismo opresor, y luego en la špica gesta que supera a la guerrera P°r su contenido enteramente constructivo tanto en el terreno material como ea el cultural. Los danos materiales sufridos por Yugoeslavia han sido calculados en ^•100.000.000 de dolares, pero la nacion ha ganado mucho mas con la nueva °°nciencia que se ha despertado en sus ciudadanos, que lo han demostrado asi ^®construyendo a su patria de manera tal que la revista “The Economist” de ^ondres ha calificado de “milagros de la reconstruccion”. Y no solo esto. En ha comenzado a cumplirse el primer plan quinquenal Yugoeslavo que es-tablece que en 1951 se quintuplicara la produccion en general. Y lo sera. Industrialmente, para ese entonces, Yugoeslavia atendera a sus necesida-fundamentales por si mišma sin necesidad de ayuda exterior. Los campos ^vididos entre los campesinos mediante una reforma agraria llevada a fon-seran labrados por las maquinas fabricadas en el pais, y los productos de a tierra seran llevados a las ciudades en automotores salidos de las fabricas ya han comenzado su produccion en grandes cantidades. . El plan quinquenal establece las transformaciones que llevaran a cabo 08 ciudadanos yugoeslavos, pero lo que no se ha recalcado lo suficiente es la ®ran tranšformacion operada en la manera de pensar de nuestros hermanos. sta consiste en la gran conciencia del papel que cumplen dentro de la nue- * sociedad, de la gran responsabilidad asumida por todos y čada uno de ellos, saben que trabajan, mas que nada, en beneficio de la nacion, y que ha-®&dolo, trabajan beneficio propio. Esto se hapuesm de manifiesto desde el primer dia de la Liberaci6n. Asi ^han demostrado los jdvenes en sus famosas “Mladinska proga”, la filtima j las cuales, la de Samac-Sarajevo, fue la consti*ucci6n del feiTocarril de la ^Ventud, de 250 kil6metros de longitud, que llevara la hulla a las nuevas fa-/fcas que sc han construldo y a las que se construir&n,- y que pondr& a dis-jjsici6n de los pueblos de Yugoeslavia combustible suficiente como para que el invierno ninguno de sus componentes sufra frio. Nada menos que uh ocarril casi como el que une la ciudad de Buenos-Aires con la de Rosa-' iY construldo por 250.000 j6veneš voluntarios! Es algo jam&s visto, asi * -4* wunniuuu AVV.VVV JUVOUD3 VUlUUtftliUB J JLiO fcUgU JiUUtUi ViStMj a-31 ® han reconocido los observadores extranjeros y las agenciaa ioformativas, a pesar suyo muohas de ellas. V lo que es mia importante. En el hitimo ano han aprendido a leer y es-.‘»ir 280.000 personas, es decir mfi>s que en veihtitres afios de existencia de ^ieja Yugoeslavia. Actualmente se publican alrededor de 150 periodicos y . 8 de 90 revistas en las lenguas de todas las nacionalidades que habitan el ®j*8, incluso en itallano, turco, rumano, eslovaco, hfingaro y algunos idiomas ^ ■ Es que contrariamente a lo que harfa suponer la propaganda que se vier-Por todos lados, en Yugoeslavia se respetan las nacionalidades como nun- lo han sido respetadas. Por eso se ha transformado de un nido de rencillas hogar donde reina la camaraderfa entre los pueblos, que han aprendido °diar a qui£n los arrojara los unos contra los otros para servirse de todos. MEDNARODNE VESTI INDIJA Radi usmrtitve Gandhija je bilo aretiranih v mestu Bombay in okolici nad 700 oseb. ♦ Pepel Gandhijevega trupla je bil vržen v vode rek Ganges in Jumna ob navzočnosti 2 milijonske množice. * FRANCIJA Francoska vlada je sklenila odpreti mejo in tako postaviti stike s špansko vlado. * ANGLIJA Znani angleški fašist Osvald Mosley je proglasil ustanovitev nove stranke “Ljudska zveza”. * Levičarski del angleške laboristične stranke je izjavil: Tekom vojne smo-korakali skupno s Sovjeti, za ohranitev miru je neobhodno potrebno, da ostanemo naprej v prijateljskih stikih. * Churchill obdolžuje “ Laborisi e”, da posnemajo komuniste in zahteva nove volitve. * BOLGARIJA Po dvakratnem. obvestilu, Bolgarski topovi so izstrelili in tako s silo pri-1 silili na zemljo avijona. dva turška vojaška JUGOSLAVIJA Maršal Tito se je izrazil, da Z.A.D. polagoma pripravljajo novo vojno, katere pa ne bo ker ljudstvo iste noče. * JAPONSKA ..Kabinet, katerega tvorijo povečini socialdemokrat je je sklenil podati ostavko. * BELGIJA Zahtevajoč povišanje plač je nastopilo stavko 65 tisoč rudarjev. * URUGUAY Paraguayska vlada je odpoklicala diplomatskega zastopnika iz Montevidea. * NEMČIJA V Angleški okupacijski coni so pričeli deliti živež poslan iz Argentine. Ob tej priliki je na kratko govoril svetovalec argentinskega poslaništva, med drugim je citiral argentinski rek • “ Več velja izvršiti nego obljubiti.” GRČIJA Zastopniki Anglije in Amerike so se sestali z ministri grškega kabineta in skupno napravili načrt za uničiti Narodno ljudsko fronto. Ob kongresu bivših političnih preganjancev I if» nh krmcrvpcii i • i i . ^ Nedeljo 29. februarja vsi v prosto naravo na p 1 k - n 1 k SIoVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA” V SAN ISIDRO (Oglas na 7. str,) Trst je ob kongresu političnih preganjancev, ki se je nadaljeval še nedeljo 1. febr., obrnil nase pozornost vseh političnih krogov, tudi preko meja Tržaškega ozemlja. Kongresu so prisostvovale številne delegacije iz vseh krajev tega ozemlja. Navzočni sta bili tudi zastopstvi sovjetskih in francoskih demokratičnih žena. Na kongresu je bil izvoljen Izvršilni odbor- Zveze bivših političnih preganjancev ter so bile sprejete številne resolucije, med drugimi maršalu Titu; Zvezi borcev iz narodne osvobodilne-borbe,, žrtvam španske reakcije in demokratičnemu grškemu narodu. Ob. tem kongresu bivših političnih, preganjancev, ki so.:izkusili vse strahote fašističnega režima in nacističnega nasilja, se moramo resno zamisliti. S čim ,si je ta-zavedni, dobri slovenski primorski človek vse to zaslužil? Vprašati se pa moramo tudi: Zakaj ni ostalo temu rodu prihranjeno razočaranje zaradi krivično začrtanih mej po drugi svetovni vojni! Zakaj je moralo slediti po. vsem tem še novo preganjanje v času angloameriške vojaške uprave? Prvi kongres političnih preganjancev v Trstu je na široko razgalil zaničevanje protifašisitčnega boja na Tržaškem ozemlju in vsakovrstne oblike podle igre angloameriškega imperializma. Kakor vselej, tako je bila tudi tokrat razkrinkana sovražnost določenih krogov, ki so storili vse, kar so mogli, da so imeli organizatorji tega zgodovinskega kongresa velike težave zaradi dvorane. V tem se zrcali jasno stanje dejanskih prilik, ki nedvoumno kažejo, da so govorice o borbi proti komunizmu pravljica in da je ves ta brezobzirni boj namenjen množicam slovenskega in italijanskega demokratičnega delovnega ljudstva. Kongres je izzvenel v v toplo izpoved za politične demokratične svoboščine in ostro obsodbo seda njega stanja, ki ga je z umetnim ra'zpi hovanjem narodnostne mržnje ustvarila angloaemriška zasedbena oblast. JUGOSLOVANSKA VLADA PROTESTIRA Jugoslavija je podala protest Seve-roamerikanski vladi radi prihoda ame-ške križarke “Providenoe” v Trst. V noti, katero je Jugoslavija izročila, je rečeno, da se je s križarko od 20.000 ton zvišala amerikanska moč za več kot 5000 mož, kakor je bilo določeno pri mirovnem pogajanju. Bolje je rečeno, da je poset te križarke prelom pogodbe, potom katere ni doovljeno pisanje v Trstu nobe oboroženi sili razen Varnostnemu svetu Združenih narodov. Nota je bila oddana pred enim tednom in zahteva preiskavo glede tega poseta ter zagotovilo, da se v nadalje taki poseti ameriških ladij ne bodo vec ponovili brez posebnega dovoljenja. Vojaški krogi trdijo, da je bila “Pro-vidence” v Trstu od 1. do 6. novembra, nakar je odplula proti Benetkam. Ta križarka tvori skupino pomorske sile Zdr. amer. držav v Sredozemskem morju. Primorske Vesti RAZKRINKANA IMPERIALISTIČNA JUSTICA Angloamerlška vojaška uprava v Trstu je že od vsega početka kazala odklonilno stališče do partizanov in do njihovih manifestacij, do nošenja partizanskih uniform. Sicer je bil že leta 1945 izdan ukaz Zavezniške vojaške uprave o prepovedi nošenja partizanskih uniform, vendar se ta ukaz kolikor toliko doslej ni izvajal. Sedaj po dveh letih in pol pa so se spomnili na ta ukaz in ga pričeli izvajati v zvezi z nedavnim zborovanjem partizanov na Opčinah. Prejšnji Sef angloameriške vojaške uprave polkovnik Bowman je z vsem svojim ravnanjem že pripravil teren za preganjanje partizanov, njegov naslednik Gaither pa je postavil pred sodišče partizane, ki so “zakrivili” edino to, da so prišli na zborovanje na Opčinah v tistih partizanskih uniformah, v katerih so se junaško in hrabro borili za skupno zavezniško stvar v krvavi, srditi borbi s fašisti in hitlerjevci. Toda zgodilo se je, da je angloamerlško vojaško sodišče v Trstu tudi v tem primeru razkrilo svoj pravi obraz imperialistične justice kot poslušen, j ubogljiv organ imperialističnih monopoli-, stov. Pokazalo pa se je tudi, da ni mogo- j če spričo zavednih tr/.aških delovnih mno-1 žic uprizoriti proces tako, kakor so si ga j zamislili. Ta zadrega se zrcali v sami sod-1 bi. Da bi namreč rešili čast imperialistične j justice in da bi se obvarovali še hujše blamaže, so obtožene partizane, ki so dobro znani po vsem Slovenskem Primorju, obsodili le na denarno kazen. Partizan Stu-belj je bil obsojen na 50.000 lir, ostali obtoženci pa po 20.000 lir. Nedvon.no je, da bi bilo izreklo sodišče strožje kazni, če se ne bi bilo tržaško demokratično ljudstvo tako odločno, energično zavzelo za svoje partizane in za demokratične svoboščine. Izid procesa, ki je bilo o njem toliko govora, predstavlja pomembno novo zmago ljudstva proti justičnim predstavnikom tuje, imperialistične oblasti. * ZOPET ZASTRUPLJAJO GORIŠKO OZRAČJE Skupina dobro znanih gorlSkih izzivalcev se Je priklatila v kavarno Rudolfa Bratuža In psovala gospodarja, češ naj se takoj izseli iz Gorice, ker je Gorica Italijan, ska. Na podoben način je druga skupina, v kateri so bili dobro znani obrazi, obkolila v ulici Favetti goričkega trgovca Klavoro ter njegovo ženo. Izzivalci so hiteli zatrjevat, da takšni ljudje kakor sta Klavor-jeva, ne spadajo v Gorico. Značilno je, da sta bila nekje v bližini dva stražnika, ki sta se žele na poziv Klavorovlh približala ter legitimirala — Klavoor in njegovo ženo. Takšne ln podobne reči kažejo na to, da se brez poboljšanja nadaljujejo metode iz Mussolinijevih časov. Goriška policija Je aretirala zaslužnega partizanskega borca, trgovca z vinom Ivana Brica. Izpustili so ga sicer, ni pa znan vzrok, zaradi katerega so ga zaprli. KAKO JE S SLOVENSKIMI ŠOLAMI NA GORIŠKEM Konec šolskega leta 1946-47 Je bilo na področju mestne občine Gorica 57,26% italijanskih in 42,74 slovenskih ljudsko šolskih otrok. Po novi razmejitvi na podlagi francoske črte je prišlo sedem šol na področje Jugoslavije. Danes je na Goriškem 20- slovenskih osnovnih šol, dočlm šolo v Ločniku oblast še ni odprla, češ da finančno ministrstvo še ni podpisalo kreditov za otvoritev šole v tem kraju. V Gorici sami obiskuje nižjo srednjo šolo 1'6'4 slovensikh učencev in učenk, gimnazijski licej 49, učiteljišče 41 dijakov, strokovno šolo pa 90 učencev in učenk. Slovenci, ki živijo v Italiji, se vprašujejo, kaj bodo oblastva ukrenila zaradi rešitve šolskega vprašanja na področju Slovenske Benečije in Kanalske doline. * GLAS GORIŠKE MLADINE Delovna mladina gorlške pokrajine se je zbrala na svojem veličastnem shodu v Gradiški ob Soči. Z velikim navdušenjem v Italiji. Hkrati Je mladina naslovila poziv, naj se v vsej pokrajini razvije veliko gibanje garibaldinskih predstraž, ki naj pove. žejo vso mladino v borbi Ljudske demokr. fronte. V tem sestavu “garibaldinskih predstraž” se hoče tudi mladina gorlške pokrajine organizirano boriti za tovarni* ške odbore, za agrarno reformo ,za demokratizacijo šole ter za reformo kapitalistično gospodarskega ustroja. * TRŽAŠKO LJUDSTVO SE ORGANIZIRA Te dni so bili v okviru Slovansko italijanske antifašistične unije (S1AU) za Tržaško ozemlje štirje ustanovni okrajni kongresi in sicer za prvi okraj v krožku ‘‘Perossa” pri št. Vidu, za šesti okraj v • Domu kulture" v Skednju, za sedmi okraj pri Sv. Ivanu, za osmi okraj pa v krožku grafikov v ulici Trento. Zbraui delegati, ki predstavljajo enotno ljudsko voljo Trsta, so med druglnv zahtevali, da se fašistični zakou o nasilni italianizaciji končno razveljavi kakor je Zavezniška vojaška u-prava že pred več nego dvema letoma razveljavila vse fašistične protižidovske zakone. * IZ GOH1SKIII JEč V ITALIJANSKE številni slovenski protifaSisti so bili obsojani pred angloaiueriškiini sodišči, ker so se neustrašno borili proti kolonialnemu upravljanju primorskega ozemlja. Po razmejitvi v smislu mirovne |K>godbe so o!>so-jenci ostali še dalje v gorlšklli zaporih. l*o večini gre za proti fašiste, ki so po rodu z ozemlja, ki je bilo po razmejitvi pri-ključeno k Jugoslaviji, in ki so tedaj avtomatično postali jugoslovanski državljani. Sedaj |>a so pričeli premeščati te l>or-ce iz goriških ječ v italijanske, predvsem v Benetke in Cremono. V tem ravnanju se kaže pravo bistvo sedanje italijanske ‘‘de-inokraclje’'. Namesto amnestije jim je pri-nesla še poslabšanje, saj bivanje v bližini svojih družin v takšnih prilikah mnogo pomeni za jetnika, ki Je navezan na pomoč. Primorsko ljudstvo je ogorčeno zaradi vesti o trpljenju, boleznih in bedi, ki so Jim izpostavljeni zaprti protifašistični borci. Mar še ni bilo dovolj trpljenja po raznih fašističnih in nacističnih taboriščih, po gozdovih in v času krivične angloameriške uprave? Slovensko delovno ljudstvo pozorno spremlja ravnanje sedanje De Gasperi-jeve vlade, Id se Je že popolnoma usužnji-la ameriškemu Imperializmu. * MED GORIŠKIMI IN BENEŠKIMI SLOVENCI Slovenci v Krminu imajo svoje Prosvetno društvo, pevski zbor, ki šteje 35 pevcev in pevk, in svojo prosvetno knjižnico. Nekateri slovenski starši še niso vpisali svojih otrok v slovensko šolo. Sentmaverska mladina pripravlja svoj orkester, ki Je že nastopil z lepim uspehom. V štandrežu Je uprizorilo prosvetno društvo “Primorska zvezda” iz Sovodenj Goldonijevo veseloigro "Stric Ihta" v treh dejanjih. i Pevci v Rupl se marljivo vadtfb. Tudi knjižnica lepo deluje. Prav tako čitalnica. Domača odrska družina se pripravlja za uprizoritev "Učiteljice”. V Doberdobu so pokopali 22 letnega borca Marcela Pelicona. Ljudstvo je v velikem številu stopalo v mrtvaškem' sprevodu in mu izkazalo zadnje spremstvo. Dne 25. sept. 194325. sept. 1943 je bil ranjen v pljuča ob spopadu z Nemci pri Ajševici. Ohranili mu bomo trajen spomin. Prosvetno društvo ‘‘Briški grič” iz šte-verjana je gostovalo v Doberdobu z burko, zbornim petjem in glasbenimi točkami. Neki pridigar v Briščah v Slovenski Benečiji je v svoji pridigi agitiral proti slovenskim knjigam ln časopisom. V isti vasi so karabinjerji preiskali hišo domačina Birtiča, ki Je član Demokratične fronte ter ugleden ln spoštovan vaščan. Našli niso ničesar. Podoba pa Je, da skušajo na ta način sramotiti in kon-promitiratl ugledne Slovence KAKO JE Z “APOLITIČNOSTJO’’ SOLSTVA Predstavniki prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov v Trstu so se že večkrat obrnili na pristojne oblasti pri Vojaški upravi, in protestirali proti nepravilnostim, ki se porajajo pri sprejemanju učiteljstva v službo in proti neutemeljenemu odpustu slovenskih učiteljev konec preteklega šolskega leta. Značilno je, da niso oblasti doslej spfrejele v službo 12 osnovno šolskih učiteljev in 7 srednješolskih profesorjev. Slovencev, četudi so vsi domačini, štirim osnovnošolskim učiteljem domačinom pa so te oblasti odklonile celo sprejem njihovih prošenj. Tako imamo sedaj v Trstu 23 učiteljev odn. profesorjev domačinov, ki so brez namestitve, četudi imajo strokovno izobrazbo. Pač pa vzbuja med ljudstvom nerazpoloženje okolnost, da nameščajo kot učitelje in profesorje ljudi, ki nimajo nobene strokovne izobrazbe in ki so po poklicu bivši duhovniki, pravniki, inženirji itd. Razen tega niso ti ljudje domačini. Jasno je, da so v ozadju prav grobi politični vzroki, ki zgovorno zavračajo pravljico o "nepolitičnosti” tržaškega šolstva. SLOVENSKI DOBERDOB TERJA SVOJE PRAVICE Tudi prebivalci velike kraške slovenske vasi Doberdob so poslali svoje zastopnike h goriškemu prefektu, da ga poučijo glede važnih perečih vprašanj, ki se morajo brez odloga rešiti. Doberdohski zastopniki so predlagali prefektu popravilo cest in vodovoda, ureditev vprašanja otroškega vrtca, ki ga ima še zmerom vojska, ter zlasti poopol nreosnovo d občinskega sveta s sti popolno preosnovo občinskega sveta s slovenskim tajnikom. Tudi so izrazili zastopniki svojo zahtevo, da se jim pošiljajo takšni uradniki, ki so vešči tudi jezika slovenskih občanov t. j. slovenščine, kar velja še v posebni meri za tajnika, ki naj bo domačin. * STOPNJUJE SE NARODNOSTNO ZATIRANJE SLOVENCEV Na okrajni konferenci Osvobodilne fronte na Opčinah so zbrani aktivisti ugotovili, da se zmerom bolj stopnjuje narodnostno zatiranje ter zapostavljanje Slovencev na Tržaškem’ ozemlju. Angloameriška vojaška uprava vodi do slovenskega prebivalstva sovražno politiko, ki Je iz dneva v dan vse bolj očitna. Tudi so izrazili aktivisti svoje ogorčenje zaradi podlega izdajstva pristašev tako zvane ‘‘Demokracije”, ki so v času, ko hočejo temne Imperialistične sile pretvoriti Trst v Imperialistično vojaško oporišče, v bazo kolonialnega vlad-stva, asužznjujejo tem silam ln se obna-šajo kakor najponlžnejgl hlapci. Zaradi tega slovensko ljudstvo Tržaškega ozemlja ne bo trpelo v svoji sredi takšnih Iz- dajalcev, ki jim je osebna korist uveljav-ljanja važnejša nego splošna korist ljudstva ln naroda. ■* * KAKO JE NA CERKLJANSKEM V idrijsko cerkljanskem okraju Je bil ustanovljen poseben odbor za elektrlfika-cljo podeželja, že lani so s prostovoljci® delom elektrificirali Zakojce. V decembru je pričelo obratovati v Cerknem radija^0 elektromehanlčno podjetje ,kl ima sVojo delavnico, tehniko, elektromonterje itd. To podjetje skrbi za napeljavo elektrike v vsaki vasi. Delavnica popravlja tudi radijsk« aparate, izdeluje transformatorje. Podjetje se bo še razširilo, tako da bo lahko povsem izvedlo svoje elektrifikacijske naloge. Na5 cerkljanski okraj vstaja k novemu življenju. RAZVALIN IN PEPELA Svobodna Primorska vstaja po priključitvi k Jugoslaviji k novemu življenj'1. Ljudstvo na Krasu, Vipavskem, Brdih i" v Gorah se oklepa svojih obnovljenih za-drug, ki jih imamo 106. Složno delo je rodilo obilni sad. Lani smo obnovili 1665 go-riških domačij ln gospodarskih poslopij, k* so se kakor čez noč dvignile k vstajenju i* razvalin in pepela fašističnega časa In druge svetovne vojne. Sosedje smo si pomagali drug drugemu, vas sosednji vasi. Mladina je zavihala rokave in se lotila svoji*1 nalog z mladostnim zanosom. Vrednot prostovoljnih del cenimo na 170 mllljono* dinarjev. Vse goriško ljudstvo se pripravlja na gradnjo Nove Gorice, poleg tega P* tudi na zidavo zadružnih domov, ki bodo središče zadružne složnosti in delovne vzajemnosti primorskega ljudstva. RAZNE NOVICE —V preteklem letu je bilo v goriškei® okraju obnovljenih 348 stanovanjskih i" 23'2 gospodarskih poslopij. —V Anhovem v Soški dolini so pričel* s temeljnimi deli za spomenik padlim talcem. —V Trst je prispel na obisk bivši g11' verner Kansasa Harry II. ^Voodring. —Na Trsteniku so našli truplo 52 le*' nega Ernesta Ferluge. Vzrok smrti še ni dognan. —Pod vodstvom angleških častnikov prispela v Trst skupina avstrijskih poli' čajev, ki so gostje tržaške civilne pollcU6' V Nabrežini je uprizoril dramatski odsek Prosvetnega društva veseloigro v tre*1 dejanjih ‘‘Pri belem konjičku". —V Trstu so umrli: 70 letna Marij® Bravtn, 58 letna Joslpina Berce, 38 letn* Gema Fonda, 79 letna Hedvika Klepali^ 46 letni Just Stokovec. 60 letna Ana FuT' lan, 68 letni Anton F.jrluga, 72 letni Iv«11 Žigon, 99 letna Plerlna Bačič, 67 letna Iv®' na Bratož, 75 letna Ivanka Magajna-Sker' Janc ln 63 letni Henrik Verbinek. Recreo “Europa” Pripraven ta nadaliato klat« r Tigra. Pravo* ■ postaja Tljt» FCCA. do B»-craa ln L a • t a I k a BRATA ROVTAH Tigra PCCA. - 1, A. 748 - 589 Rio Coroqwehay Krojacnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 . 1232 NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Oalle RAMON LISTA 56B2 T. A. 64 - 1509 Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHA — Zasebno: Oalle VirgiUo 2941 ^ KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE TRIDESET LETNICA USTANOVITVE SOVJETSKE ARMADE 27. februarja praznujejo v Sovjetski Rusiji 30 letnico ustanovitve svoje armade, katera je s svojimi zgodovinskimi zmagami celemu svetu dokazala svojo hrabrost in sposobnost. Pod vodstvom generalisima Stalina, je Sovjetska Armada pokazala v zadnji svetovni vojni, da je najboljša celega sveta, ki je z junaško obveznostjo branila svobodo in neodvisnost Ruskega naroda ter zadala smrtni udarec nacifašizmu. Jugoslovani se ob tej priliki s hvaležnostjo obrnejo k slavni in nepremagljivi Sovjetski Armadi in vsemu sovjetskemu ljudstvu, ki je zvesto ramo °b rami bilo skupno borbo za zmago nad nacifašizmom, za osvoboditev ,ra resnično demokracijo in ustvaritev trdnega miru na svetu./Pomen Sovjetske Armade-osvoboditeljice in njene slavne poti pa ni samo v junaštvu in požrtvovalnosti od njene ustanovitve, ampak izraža tudi vsa tista stremljenja in težnje, za katera so šli narodi v borbo za svojo osvoboditev in novo življenje. Sovjetska Armada, skupno z armadami drugih osvobojenih narodov in armadami delovnih množic vsega sveta je porok, da bodo propadli vsi poizkusi imperialističnih klik za ogroženje nacionalne neodvisnosti narodov in netenje nove vojne. * * * OB PRILIKI PRAZNOVANJA USTANOVITVE SOVJETSKE ARMADE SE JE USTANOVIL ORGANIZATORIČNI ODBOR, DA SE TA DAN PRILIČNO PROSLAVI. TA PROSLAVA SE VRŠI DNE 27. T. M. OB 20.30 URI V PAIvQUE NORTE, ULICA LAS HERAS IN MALAMIA. IZVAJA SE TUDI KULTURNO UMETNIŠKI SPORED. K TEJ PROSLAVI SO SE PRIDRUŽILE RUSKE, BELORUSKE, UKRAJINSKE, LITUANSKE IN ARMENSKE NASELBINE. * * * Sovjetska Armada, zibelka junakov, ki je dosegla hvaležnost in občudovanje vsega človečanstva — naše častitke in priznanje ob priliki proslave. ZLONAMERNO POŠKODOVANJE VERSKIH ZNAMENJ V JUGOSLAVIJI JE DELO SOVRAŽNIKOV NAŠE DRŽAVE Iz Novega mesta poročajo, da je bilo Prve dni tega meseca v okolici Novega ^esta in celo v mestu samem poškodovanih in onečaščenih več verskih znamenj. Tako so v vasi Loče ob cesti na Trško goro uničili neznani storilci podobo svetnika in razbili več kipov. V Gotni vasi so na razpotju podrli križ, Razdejali kapelico na Toški vodi pri Malenšku, ob glavni cesti v (‘otni vasi ter na Kandijski cesti v Novem mestu. •Jasno je, da gre v vseh teh primerih za Premišljeno zlonamerno dejanje proti-Ijudskih elementov, ki bi hoteli na tak zloben način blatiti ljudsko oblast in P*'i nepoučeni javnosti, zlasti, pa v inozemstvu zbuditi vtis, da se pri nas preganja vera in cerkev. Za svoje zločinsko dejanje so si izbrali prav čas večjih ferskih praznikov, da bi tudi na ta na-(,1>i dali svoji klevetniški akciji še večji Poudarek. — Vsak človek pri nas ve, ^a vlada v Jugoslaviji popolna verska svoboda. Tem strožjo kazen zaslužijo Jato ti protiljudski elementi, ki poškilijo na tako zloben in zahrbten način Matiti državo in ljudsko oblast. JUGOSLOVANSKI UMETNIŠKI FILM “ŽIVEL BO TA NAROD” Filmsko podjetje “Jadran film.’’ v Magrebu je zaključilo snemanje svoje-Sa prvega umetniškega filma “Živel bo narod”. Številne scene iz tega fil-rtlH so snemali na terenu, kjer so se ! ®ed narodnoosvobodilno vojno odigra-y«li pomebni dogodki v zgodovini na-narodov. Značilno za ta film je, da .je 8% scen Posnetih v naravi, a samo 20% v ateljeju. Snemanje tega prvega umetniškega Wma je predstavljalo za kolektiv “Ja-dran filma” velikansko nlogo. Člani ekip) kj njs0 imeli dovolj izkušenj, so Se borili z relativno velikimi težavami, s kakršnimi se ateljeji tujih filmov redko kdaj srečajo. Snemanje je zahtevalo tudi velike organizatorične spo- | Sobnosti vodstva ekip. Samo pri snema-sscen na Kozari je sodelovalo 3000 'Statistov, kmetov in kmetic iz tega kraja. Zanimivo je, da so med kmeti odkri-, 1 ^nogo igralskih tipov katerih vloge s° v filmu poudarjene s svojo izvir-n°stjo. . Film je dolg 2500 m in njegovo predajanje bo trajalo 1 uro 35 minut. Se--?aj dokončujejo laboratorijska dela za lzdelavo kopij. Film bodo kmalu predajali hkrati v Beogradu in Zagrebu. V ZAGREBU SO ODPRLI TRETJO Razstavo zveze hrvaških LIKOVNIH UMETNIKOV Na razstavi je zastopanih okoli 100 'kovnih umetnikov z nad 150 slikarskih in 30 kiparskih del. Med njimi so T*ela, ki se odlikujejo po sodobnosti tematike, n. pr. motivi z mladinske pro-Razstava je bila odprta do 10. ja-Uai'ja. USTANOVITEV TOVARNE ZA GRAMOFONE IN GRAMOFONSKE PLOŠČE V ZAGREBU j koncu lanskega leta je začela v agrebu obratovati nova tovarna gramofonskih plošč in gramofonov “Ju-?°ton ’' kot prva tovarna te vrste na alkanu. Podjetje je nastalo z združi-že obstoječih majhnih obratov t ^lektroton” 'in “ Edison Bell’ ’. Vse ovarniške naprave so montirali doma-1 strokovnjaku Že v februarju bo pri- šel na trg nov tip gramofona domače konstrukcije, ki ga bodo prodajali po nizki ceni. Prav tako so v tovarni že pričeli z delom za proizvodnjo gramofonskih plošč, predvsem plošč z narodnimi in partizanskimi pesmimi, koncertno, plesno in zabavno glasbo. Pri snemanju plošč bodo sodelovali radijski orkestri vseh jugoslovanskih republik. PROSVETNO DELO LMS V KAMNIŠKEM OKRAJU Okrajni odbor LMS v Kamniku je ob pomoči ostalih množičnih organizacij in prosvetnega odseka pri OLO po-krenil akcijo za ustanovitev tečajev in za dopolnitev osnovnošolske izobrazbe tistih mladincev in mladink, ki radi i vojnih razmer niso mogli dokončati svoje redne šolske obveznosti. Mldina se zaveda, da ji je nadaljna izobrazba nujno potrebna, zato je odziv v te tečaje zadovoljiv. Tečaje vodi učiteljstvo osnovnih šol, ki se trudi, da bi tečajnikom nudilo čim več znanja v zimskih mesecih. Do danes so se pričeli taki tečaji v Vodicah, kjer se je vpisalo 22 tečajnikov, v Zalogu, na Homcu z 38 tečajniki, v Trzinu s 14 tečaj- | niki, v Šenkovem turnu jih je 7. v Sv. j Trojici pa 4. Po nekaterih krajih, kakor Vranja peč in Sela bi radi pričeli s tečaji in se je zanje prijavilo precej mladincev in mladink, vendar so nastale težave, kako oskrbeli primerno razsvetljavo v učilnicah, ko ni elektrike. AGILNOST SINDIKALNE PODRUŽNICE CESTARJEV 'Cestarji okraja Slovenska Bistrica so že v preteklem letu, predvsem v zimskem času, mnogo delali na kulturnem področju. Tudi letos ne zaostajajo. V soboto 3. in nedeljo 4. januarja so igrali Jurčičevo igro “Domen”. Pri njih bi se lahko učile ostale sindikalne podružnice. Tako se je na primer članstvo okrajnega sindikata že lani učilo te igre, pa ni prišlo tako daleč, da bi jo postavilo na oder. Cestarji pa so prihajali po 15 km daleč k vajam, da so uspeli. USTANOVITEV LJUDSKE UNIVERZE V PESNICI V nedeljo 4. januarja je bila ustanovljena v Pesnici v Slovenskih goricah prva ljudska univerza za okraj Ma-ribor-okolica. Največ zaslug za ustanovitev ljudske univerze, na kateri se bo ob predavanjih učilo prebivalstvo in se hkrati politično in ideološko vzgajalo, ima prosvetni aktiv, ki je univerzo organiziral. Takoj po otvoritvi univerze je bilo prvo predavanje sekretarja OLO Mari-bor-okolica Srečka Olobočnika o kmetijstvu v raznih njegovih razvojnih stopnjah. Podobna predavanja se vršijo vsakih 14 dni. Na ta predavanja bodo prihajali tudi prebivalci iz okoliških vasi. Tako bo ljudska univerza v Pesnici posredovala strokovno znanje delovnemu človeku ob severni meji. Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S" Hoatar Antor Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Krojflišče in Keglišče Jožef škodnih Anasco 2652 U. T. 59-8995 JUGOSLOVANSKA ŽENA V PREDKONGRESNEM TEKMOVANJU Iz Trebnja poročajo, da so na masovnih sestankih razpravljale predvsem o pomenu kongresa, seznanjajo pa se tudi s krajevnimi plani. Sklenile so, da bodo pomagale pri javnih delih. * V zvezi s predkongresnim tekmovanjem so žene Hotedršice sklenile, da bodo imele masovne sestanke vsakih 14 dni, da bodo ustanovile sadjarsko-vrt-narski aktiv in pridobile sadjarja, ki bo vodil podružnico. Oskrbele bodo dijaški do min internat v Dol. Logatcu z zelenjavo, v jeseni pa s fižolom in krompirjem, * Na predkongresnem' plenumu AFŽ okraja Ljubljana - okolica so žene poročale o svojem delu. V Dobravi so ustanovile kuharski tečaj; organizirajo tudi šivalnico. Tzvedle so z uspehom nabiralno akcijo za Dom onemoglih v Črnem potoku. Na Vrhniki imajo 250 naročnic “Naše iene”. Stalno oskrbujejo materinsko posvetovalnico, vsakemu otroku so preskrbele % mleka več. Obvezale so se. da bodo izdelovale igrače za Dom igre in dela, dvignile članarino OF za “20% in 100% sodelovale pri gradnji vodovoda. * V Medvodah bodo gene ustanovile Dom igre in dela in organizirale šivalni tečaj. * Žene iz čmuč so se zavezale, da bodo naredile 1000 prostovoljnih ur pri obnovi Store. * Na plenumu so bili sprejeti naslednji sklepi: Vse šene na vasi morajo spoznati pomen II. kongresa. Pomagale bodo pri Izvedbi planov izgradnji ljudske oblasti ter pri javnih delih. Organizirale bodo šivalne in kuharske te- Stavbinska Kovača G. ATA V AR & K. KALUtA Laprida 2443 Florida. FCCA FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construecidn A vda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5381 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires čaje ter priredile po vaseh politična, gospodarska, kulturna in zdravstvena predavanja. Vložile bodo vse sile za vzgojo mladine, propagirale bodo skupno in strojno obdelavo zemlje in pridobile nove naročnice za “Kmečko ženo”. Žene iz ljubljanske okolice so zbrale za primorske otroke 12.528 din, H* Sklepe plenuma žene že uresničujejo: Na Vrzdencu so ustanovile bralne večere, na katerih ob čitanju šivajo in pletejo. Ker hočejo biti vzgled drugim, so se zavezale, da bodo pri delih na ce-sti naredile čim več prostovoljnih ur. * V Preserju - Kamnik imajo šivalni tečaj, ki ga vodi 60-letna vneta akti-jvistka Marjana Kirn. * Tudi v Litiji imajo šivalni tečaj, ki ga obiskuje 40 žen. * Krški okraj: Na Vidmu so pridobile 21 naročnic za “Kmečko ženo”. Dom i igre in dela bo otvorjen čim bodo izpraznjeni prostori, ki so zanj določeni. \ februarju bodo žene organizirale vrtnarski tečaj, da bodo uspešneje obdelovale vrt v korist sindikalne menze. \ Krškem se bo začel krojni tečaj. 6a Blanci je gospodinjski tečaj že v teku. Vodi ga tov. učiteljica Lazarinijeva, predavatelje pošilja krajevni ljudski odbor. V Skopicah, Stari vasi in Raj-henburgu so žene zbrale 1615 din za goriške otroke. (Vesti iz Jugoslavije nadaljujejo na 8. strani) Dr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirschbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3382 ' U. T. 50-7387 i ! Frane S te h ar STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L Falc6n 6371 U. T. 64-3084 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polknu FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Vesti iz Organizacij Pustne zabave v Slovenskem Ljudskem Domu prepovedane Kakor vsa prejšnja leta, tako smo se tudi letos veselili prihoda pusta in se pripravljali, da ga kot običajno praznujemo. Saj to so dnevi ko človek pozabi na vse bridkosti in tekoče ter se v prijateljskih krogih skuša čimveč zabavati. V SLOVENSKEM LJUDSKEM DOMU se je pripravljalo, da se letos čim lepše vršijo pustne zabave. Posebno veselje bi letos vladalo, ker zabavali bi se združeni v pravem družinskem krogu. Naša mladina je tudi že več dni žrtvovala, da bi bili društveni prostori primerno okinčani. Nismo pa imeli sreče, ker oblasti niso izdale S. L. D. dovoljenja in seveda se zabave niso vršile. Odbor si je na vse načine prizadeval, da bi se dovoljenje dobilo, toda vse to prizadevanje je bilo zaman, ker dovoljenja županstvo nam ni izdalo. Vzrokov prepovedi tozadevne oblasti niso navedle in se v resnici vsem čudno zdi, čemu se danes prepoveduje naše kulturne prireditve ali plesne zabave. Veliko število naših rojakov je prihajalo v društvene prostore misleč, da se bodo pustne zabave, kakor običajno OBČNI ZBOR PODRUŽNICE SLOV. LJUDSKEGA DOMA V SAAVEDRI Poročali smo v zadnji številki, da se je vršil v nedeljo, dne 1. februarja občni zbor podružnice Slov. Ljudskega Doma v Saavedri. Občni zbor je otvoril tov. Križnič, bivši predsednik U. S. J. v tem okraju, ki je najprej opravičil Odsotnost tov. M. Turela, predsednika bivšega Društva “Ivan Cankar”. <5ital je njegovo pismo v katerem se opraviči, da mu ni mogoče prisostvovati na občnem zboru, ker se nahaja vsled zdravljenja daleč iz mesta ter želi novoizvoljenemu odboru največjega uspeha v bodočem delovanju. Izvolilo se je nadalje predsednika omizja tov. Iv. Makuc ter zapisnikarja tov. J. Božič. Tov. Makuc, kot bivši tajnik Iv. Cankar je podal le kratko poročilo o delovanju, ker smatral je brezpotrebno obširnejše, ker vsem prisotnim članom je znano podrobnejše delovanje bivšega društva. Tov. Suban je podal blagajniško poročilo. O delovanju bivše U.S.J. je podal daljše poročilo tov. Bergoč. Tajnik Slov. Ljudskega Doma tov. Vižintin je v imenu izvršnega odbora pozdravil navzoče članstvo ter povda-ril, da na današnjemu občnemu zboru je treba izvoliti odbor, ki bo imel dobro voljo do delovanja ter da ta s pomočjo članstva dvigne podružnico v Saavedri. Rekel je tudi: “Pričakujemo, da vaša podružnica bo v ponos Slov. Ljudskemu Domu ter da v najkrajšem času si postavite svoj dom, ki bo tudi odgovarjal zahtevam naše mladine, ki je ta vse naše upanje v bodočem delovanju.” Prešlo se je na to na volitev novega odbora in bili so izvoljeni sledeči tovariši : predsednik Mihael Križnič, podpredsednik tov. Franc Boštjančič, 'tajnik A. Bergoč, zapisnikar F. AVinkler, blagajnik K. Suban, podblag. Franc Sulič in odborniki A. Fatur, J. Bažec in F. Sterle. Pozdravil je nadalje prisotne zastopnik Slovenskega Glasa, tov. S. Škof, ki vršile. Ko so naši rojaki prihajali v društvene prostore so začudeni obstali, ko se jim je javilo, da se zabave ne vršijo. Vsak izmed teh se je tedaj spomnil onih časov, ko so nam prepovedovali v fašistični Italiji prireditve in druge zabave, čudno se nam res zdi, ko se v današnjem času ne dovoli navadnih plesnih zabav in to še posebno za pustni čas, ko se cel svet veseli in zabava. V kolikor nam je znano je odbor Slovenskega Ljudskega Doma izpolnil ob ustanovitvi svoje dolžnosti napram tozadevni oblasti. Deluje se v skladu zakonov in ni naš namen, da bi v nobe- i nem oziru zlorabljali gostoljubnost Argentine, naše druge domovine. Spoštujemo zakone in oblasti in kljub temu se nam javnih prireditev in plesnih zabav ne dovoli. Upamo pa, da se bo tudi ta zadeva čimprej rešila, da bomo lahko širili potom prireditev našo kulturo ter da bo naše delovanje v ponos ne samo naši domovini Jugoslaviji, temveč tudi gostoljubni Argentini. je v kratkih besedah obrazložil položaj Slovenskega Glasa in izrazil željo, da bi se tudi v naprej tako zanimali tovariši v okolici Saavedre za naše edino slovensko glasilo. Povdaril pa je, da se moramo danes vsi zanimati, da prispe Slov. Glas v vsako slovensko hišo ter da bo to najboljši odgovor našim sovražnikom, ki so že na delu, da bi razcepili združeno slovensko naselbino. Podpredsednik Slov. Ljudskega Doma tov. Pečenko je pozdravil in izrazil, da mu je v veliko zadoščenje nahajati se v naši podružnici in videti pred seboj toliko zbranega članstva. Povedal je, da se je govorilo, da društvo ima samo 20 ali 30 članov, medtem ko se je danes sam prepričal, da to ni resnica. Tudi on je povdarjal kako važno je delovanje podružnice v Saavedri in ob koncu priporočal, da»se posveti veliko pažnjo naši mladini, jo organizira ! in pripravi za društveno delovanje. Ob koncu je še tov. A. Škrbec obrazložil potrebo, da se naše članstvo tudi organizira v ustanovah vzajemne pomoči. Povdaril je kako velike važnosti je za nas samopomoč ter da Osrednji Jugoslovanski Svet pripravlja temelje, | kako bi se čimboljše organizirala samo- | pomoč med Jugoslovanskimi izseljenci. Priporočal je naj vsi pristopijo v Društvo Vzajemne oPmoči na Boki ali pa Samopomoč Slovencev na Centeneri. Predno se je občni zbor zaključil se je tov. Makuc zahvalil prisotnim za red, katerega so se navzoči držali, da se je občni zbor v tako kratkem času zaključil. Zahvalil se je v imenu podružnice za prisotnost zastopnikom S.L.D. in Slov. Glasa. Član podružnice. PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Beir6 570» VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES U. S. J. PODRUŽNICA PI\EYRO t Dne lj. januarja se je vršil redni obrni zbor naše podružnice v Pineyru. Tega je otvoril tov. predsednik Anton štangelj, ki je najprej pozdravil navzoče članstvo ter se vsem zahvalil za dosedanje delovanje. V svojem kratkem' govoru je pojasnil naše dolžnosti ter vzpodbujal članstvo za bodoče delovanje. Apeliral je tudi, da bi bolj pogostoma obiskovali društvene prostore, kjer so vsem na razpolago naši časopisi, revije in knjige in v katerih najdejo mnogo novic iz naše domovine. Nadalje je tovariš tajnik Liberat Tavčar podal natančnejše poročilo o društvenem delovanju. Blagajniško poročilo je podal tov. Peter Hauptman in iz katerega smo razvideli, da se je v društvu delovalo saj se je v pomoči prekosilo nabrano svo-to lanskega odbora. V imenu osrednjega odbora je navzoče pozdravila tov. Heda Pejakovič. Volilo se je predsednika omizja in bil je enoglasno izvoljen tov. Vladimir lličič. Prešlo se je na volitev novega odbora in bili so izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Liberat Tavčar, podpreds. Franc Gustinčič, tajnik Ciril Blažič, podtajnik Marjo Arinanin, blagajnik Franc Frol, podblag. Peter Hauptman, odborniki Anton Hrvatin, Anton štangelj, Rok Peruška, Ivan Ivanoff, Elija Simič, .losip Grlj, Anton Mihlič, Ivan Grlj, Josip Poropat, Franc Lipec in Anton Cesnik, Pregledovalci računov Mirko Kresevič, Anton Šajn in Heda Pejakovič. Med raznim je bil dan predlog, da bi si naša podružnica nakupila zemljišče, kjer bi se postavil sedež. Predlog je bil z navdušenjem sprejet in se je takoj izvolilo tovariše M. Peruško, M. Kresevič in A. Mihalič, ki imajo nalogo, da poiščejo primerno zemljišče, ki bi bilo ugodno in pri rokah za vse naše članstvo. Prepričani smo vsi, da bo novo izvoljen odbor skrbel v bodoče za napredek naše podružnice. Nalogo ima tudi, da čimprej organizira našo mladino. Opozarjajmo vse člane in članice, da bo v nadalje novoizvoljeni odbor skrbel za izterjanje članarine. One člane, ki jih naši naplačevalci ne obiščejo, naprošamo, da to poravnajo v društvenih prostorih ulica Tuyuti 824 - 4 de Junio. POMOe DOMOVINI Likvidacijski odbor U.S.J. — Slovenski ODBOR Nabrano potom tov. Ivana Remec In Venceslava Košuta: Po $ 50.—: Jiulij Colja, Karel Jelen in Franc Samokec. Po $ 30.—: Josip Hosu. Po $ 25.—: Karel Stanislav Jelen, Franc Jelen in Rihard Kralj. JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaing6 4257 MUNRO “ALMACEN” PETER ČUCIC Ezeelsior 1500 ■ U. T. 757-301, Sieni Pefta RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientes del reuraatfemo y sala de Cirugfa Atiened: Lunes - Mičrcoles y Viernes Pedir hora por tel6fono Delensa 1153 U. T. 34-5319 Po $ 20.—: Josip Srednik .Josip Maver,. Milan Rebula, Ivan Cotič, Ludovik Rlja-vec, Franc Štrukelj, Anton Solič, Josip Vodopivec, Anton Krpan, Josip S. Plesa. Prispevki brez bonov: Po ‘$10.—: Angel Chiodi, Alojz Fer-folja. Po $ 5.—: Albert Gregorič, Marko Sau-berski, Rafael Vouk. Skupaj $ 490.00. Prej objavljeno $ 520.00. Skupaj $ 1.010.00 nabranih potov tov. Remec in Košuta. * Nabrano potom tov. iH. Šuligoj in A-Bone: Po $ 40.—: Franc Vidmar. Po $ l!0.—: Jernej Kanalec. Po $ 25.—: Alojz Kodre, Jožefa Lozej, Anton Lazar. Po $ 20.—: Albert Jejčič, Anton Fornazarič, Franc Komel, Franc Kosovel, Alojz Gruden, Franc Cigoj, Karel Rebula, Gregor Biščak, Franc Abram, Anton Peršič-Franc Ferluga, Josip Budin, Anton Kodrič, Srečko Baukon, Josip Mislej, August Bitežnik .Henrik Piščanc, Rudolf Česnik, Josip Berginc, Franc Žerjal, Luis Furlan. Ivan Vidmar, Ivanka Vidmar, Franc Faganel, Viktorija Švara, Bartolorr.'6 Flor. Peter Img, Karel Gulič, Anton štokelj, Milko Melihen, Zorko Šinigoj, Andrej Gec. Prosti prispevki: $ 10.—: Josip Simčič; $ 5.— Josip Ja-končič in Avgust Kozina. Skupaj $ 805.—. Prej objavljeno $ GOO.—. Skupaj $ 1.405.— nabranih potom tovarišev H. Šuligoj in A. Bone. Omenjena tovariša sta dosegla najvišjo svoto za kar jitaia gredo naše častitke. Opomba: V št. 25. “Slov, Glasa” pod nabrano potom H. Šuligoj'in A. Bone se 3e vrinil mali pogrešek in sicer kjer stoji: Peter Mugerli $ 30.— bi moralo biti: Peter Mugerli $ 20.— in skupna svota ? GOO.— namesto $ 610.—. * Iz bivšega pododbora Parque Patricios: Po $ 100.—: Jorge Dragič. Po $ 50.—: Rudolf Lenkič. Po $ 30.—: Alojzij' Križnič, Josip Stanič in Anton Raubar. Bo .$ 20.—: Franc Groser, Anton Perič. Rudolf Skalin, Štefan Kodrič Jožef Drpjel. fvan Barac, Štefan Pelinkač, Rudolf An-drejasič, Josip Križnič, Franc Madarc, Olga Faletič, Josip Melinc, Alojzij Koren. Stanko Miklavič. Skupaj $ 520.—. Prej objavljeno $ 104 0.—. Vse skupaj $ 1.560.— nabrano poto® pododbora Parque Patricios. (Nadaljuje na str. 5) TISKARNA Itudolf tivee SARMIENTO 40 Casero* T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 TRGOVINA ČEVLJEV RELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa rte boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires EDINA SLOVENSKA ESTAVBENffA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ ii SIN Tehnična konstruktorja Huiz Huidobro 4554-58 U. T. 70*11* Jehše Ehtor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luia Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 SiomsKt Glas Propietario: Sociedad Vugoeslava “HOGAIl POPULAR ESLOVENO" CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: METOD KRALJ ZASTOPNIKI: Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. 2a Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificacidn Laranaga 2235. Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. za Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 53 — Mar del Plata. Buenos Aires. 21 de Febrero de 1948 No. 4 “Slovenski Ljudski Dom” in Njegove Naloge Minulo je par mesecev od časa, ko se je vršil ustanovni občni zbor Slovenskega Ljudskega Doma. Novo izvoljeni odbor si je ta dan nadel veliko in težko nalogo, katero lahko izpolni le ako vlada med posameznimi člani zavednost. vztrajnost, požrtvovanje in dobra volja. V tem majhnem času, ki nas loči °d ustanovitve S.L.D., oziroma združitve naših društev lahko potrdimo, da Slr-a dosegli že sijajne uspehe. Da danes lahko beležimo gotove uspehe gre zasluga v prvi vrsti odboru, ki je sestavljen iz članov vseh prejšnjih društev, med katerimi vlada največja sloga in sporazumevanje ter gre tudi zasluga zavednemu članstvu prejšnjih organizacij, ki se danes smatra kot ena sama ^seljeniška družina. Članstvo S.L.D. dnevno narašča. Iz poročil razvidimo, da rojaki nečlani, a ljubitelji naih prejšnjih društev z veseljem podpisujejo prijave in tako postanejo člani S.L.D. Dolžnost slehernega slovenskega izseljenca je, da ako še ni, Postane čimprej član S.L.D. Vidimo tudi, da se je v tem kratkem času organiziralo razne odseke, kakor pevski, kulturni, prireditveni in v tem tednu tudi tiskovni odbor Slovenskega Glasa. Velike važnosti je za nas ta poslednji, ker bomo na ta način pridobili pri listu novih moči in tako tudi zboljšali naše edino glasilo. Večkrat ^Dio že povdarjali, da naš list ni popoln in to vsled tega, ker stroški za izda-•teaje so zelo veliki in naša sredstva pa zelo omejena in na,m- ni mogoče radi tega plačati ljudi, ki bi delali izključno za Slovenski Glas. Našo zadnjo kampanje smo vsled prezaposlenosti lanov ob priliki zdruitve prekinili, a nadaljevali bomo to v kratkem pod geslom: “SLOVENSKI GLAS TEDENSKO V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!” Kar mora pa odbor S.L.D. resno vzeti v pretres je, da čimprej organizira našo mladino. Vidimo, da mladinski odsek peša in moramo za to poiskati kje •J® krivda, da naša mladina ne izpolnjuje svojih načrtov. Kritizirali smo svoje-£asno našo mladino, katera kritika jim pa seveda ni bila kaj preveč po godu. "aprosili so svoječasno bivši Slov. Svet za dve strani v našem listu in da bi ?® v“Mladinskem Glasu” poročalo o problemih naše mladine. Kdor pazljivo ®.lta MLADINSKI GLAS, bo takoj uvidel, da mladina prav malo sodeluje pri listu. Vedno povdarjamo, da mladina je naša bodočnost in kljub temu še danes Posvečamo premalo pažnje naši mladini. Ustanavlja se odseke in sklepa reso-njeije. Odseki ostanejo v zapisniku in resolucije se prav malo odstotno izpolni, ^er zavednosti in dobre volje ne manjka pri naši mladini, ji moramo zato Poskrbeti dobre vodilne moči, da se jo orijentira v svojem delovanju. To Pereče vprašanje mora odbor S.L.D. čimprej rešiti. . V kolikor nam je znano, se je odbor zanimal tudi glede društev v okrajih kjer živijo naši slovenski izseljenci. S.L.D. ima svoje podružnice na Pater-nalu, v Saavedri in v San Martinu. Potrebno je torej, da tudi obstoječa društva v Rosariju, Cordobi, Montevideu, Comodoro Rivadavia in drugod, postanejo podružnice S.L.D. Naše delovanje širom cele uJžne Amerike mora biti ^sno povezano in zato pričakujemo od naših ustanovljenih društev, d« pristopno kot podružnice k S.L.D. Obširno smo v zadnji številki poročali o vprašanju vzajemne pomoči, ker 8lnatramo za nujno potrebno, da vsi Slovenci, oziroma Jugoslovani pristopijo k tem ustanovam. Nočemo biti v bodoče v nezgodah prepuščeni lastni uso-*j* ali miloščinam, ampak želimo, da nam bodo Društva vzajemne pomoči nu-r*le pomoč pri nezgodah, bolezni ali smrti. Odbor S.L.D. bo to zadevo v kratkem rešil in dal članstvu svojo izjavo glede medsebojne pomoči. Razvidno je torej, da stojijo pred nami težka vprašanja, katera bodo prav *ešena ako bomo v našem delu tesno povezani in složni. OBLETNICA JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA “SAMOPOMOČ SLOVENCEV” (CENTENERA) “Samopomoč Slovencev” bo z veliko prireditvijo proslavilo dve obletnici ^ sicer: peto obletnico postavitve lastnega doma in enajsto obletnico ustanovitve društva in svojega delovanja. Prireditev se vrši v društvenih prostb- v SOBOTO 13. MARCA ob 9 uri zvečer. Ker uredništvo ni prejelo od ^trani odbora “Somopomoči” nobenega besedila za objavo oglasa v tej šte-^ki, priobčimo oglas v prihodnji številki. Quilmes Nabrano tekom kampanje za rekonstrukcijo Jugoslavije. Potom tov. Marije Mljač in Andreja Kerševan: Po $ 50.—: Josip Mljač Josip Ivančič in Josip Mezgec. Po $ 25.—: France Skarabod in Feliks Mozetič. Po | 20.—: Andrej Kerševan, Franci Rožanc, Marija Rožanc, Franc Paulovi«. Štefan Skok, Ivan Poljak, Franc Dougan. Pavla Dougan, Anton Markesl, Teodoro Radovič .Josip Arčon, Adolfo Audrijasič, Viktorija Pauljica, Alojzij Valesič, Ivan-sič Josip, Alojz Peršič. Skupaj $ 520.—. ' Potom tov. Milana Dumenčlč in Marij Sosič: Po $ 100. - : Alberto Blank. Po $ 50.- : Ivan Uroda. Po $ 20.—: Miroslav Špacapan, Gusta-vo Miovac, Anton Alsic, Ivan Kačič, Anton Martinič, Jorge Hoffer, Anrlja Bauk, Este-ban Bauk, Ivan Maritnič in Ante Filipič. Skupaj $ 350.—. Potom tov. Mihaela Mljač in Leopolda Goirdzelj: .Po $ 20.—: Mihael Mljač, Franc Mljač, Anton Mlač, Leopold Gomizelj, Ivan Cerkvenik, Rudolf Mlač, Ivan Paulovič, Jože Kolarič, Marij Vodopivec, Ivan Gorno. Franc Ban, Rudolf Božeglav, Anton Chia- bay, Božo Sančevič, in Peter Skok. Skupaj $ 300.—. Potom tov. Ivana Umek in Avgusta Silič: Po $ 20.—: Avgust Silič, Ivan Uihek, Anton Jakin, Ivan Cerkvenik, Ivan Miko-vllovič, Josip Maver, Rudolf Hostnik in Anton Sinkovič. Skupaj $ l‘6t0.—. Vsega skupaj oddano bivšemu glavnemu odboru U. S. J. $ 1.330.—. * Nabrano potom bonov U. S. J. Dock Suri Nabral tov. Andrej Frankovi«;: Po J 50.—: Alojzij Mljač. Po J 20.—Ivan in Anton Markič, družina Sosič, Andrej Frankovlč, družina Emil Tomšič, Ivan Cernz, Andrej Golob, BoSko Bender, Stefan Siladič in Karel Frankovlč Skupaj $ 230.—. Brez bonov $ 24.—. Skupaj $ 54.—. V Quilmesu nabranega: Za U. S. J. Slov. odbor $ 1330.— Za podružnico Dock Si;d S 25 4.— Skupna svota 1.584.—. Temu je treba dodati 667 omotov zdravil in drugih potrebščin nabranih potom požrtvovalnih tovarišic Marije Mljač in Ane Kerševan in 125 omotov istega materiala nabranega potom tov. Milana Dumenčlč po raznih lekarnah in zdravnikih. Nabrani materijal je bil svoječasno oddan Koordinacijskemu odboru. DOMAČE VESTI Na obisk v S.T.O. Poročali smo v zadnji številki o ne- { sreči, katera je doletela našega tovari- j ša Rudolfa Klariča, da je trčil s svojim avtomobilom. Z veseljem poročamo, da je tov. Klarič dobro okreval in je tudi 1 že v sredo 11. t. m. odpotoval z leta- ' lom v Svobodno Tržaško Ozemlje, ozi- : roma v Vižovlje pri Sesljanu, ki je nje- | gova rojstna vas. Namenjen je tudi, da si ogleda -Ju- | goslavijo. Tov. Klariču želimo srečno ! pot iti pričakujemo njegovih utisov in ! vesti iz naše nove Jugoslavije. Obisk v domovino V soboto 28. t. m. odpotuje v domovino tov. Srečko Turel, zvest član Slov. Ljudskega Doma in oglaševalee našega lista. Odpotuje s svojo soprogo, Dragico in hčerko. Namenjen je obiskat svojce v Renčah pri Gorici in vso našo lepo Slovenijo. Želimo jim srečno pot in naj v našem imenu .pozdravijo poznane Primorce. kjer si je nalezel bolezen vsled katere je sedaj podlegel. Prizadeti družini naše sožalje. * Kdo ve zanj? Furlan Karlo je pisal na naše uredništvo in nas naprosil ako bi mogli poizvedeti za svojega očeta Franca Furlana, doma iz Prvačine. Poslal je tudi pismo, ki naj bi je sporočili očetu. Kdor bi vedel zanj, ga naprošamo naj mu o tem sporoči. IfičK SK Anton Hrvatin, sin Ivana In Jožefe Hrvatin roj. Steberger. Rojen je dne, 17. 6. 1901 v Trepčanah pri Ilirski Bistrici, Slovensko Primorje. Zadnji njegov naslov je bil v La Plati, calle 42, No. 366. Zadnjič je pisal domov leta 1935. . Kdor bi vedel kaj o njem, je uljudno naproše da to sporoči na naslov: Jos6 Grlj, Giribone 675 - Pifieyro - Avelaneda. Zahvala. Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste v času moje bolezni mi pomagalo in prispevali na nabiralno polo potom tovariša Janeza Terčič. Vsled bolečin, ki sem jih pred letom pri padcu zado-bil, sem ves čas nesposoben za delo in komaj sedaj gre bolezen na bolje. fie enkrat vsem najlepša hvala. •Alojz Biza.j. * Operacija V bolnici Pirovano se nahaja naš tovariš Anton Tronkar, član Slov. Ljudskega Doma pod. v Saavedri. Bil je operiran na slepiču. Operacija je dobro izpadla in želimo mu, da se čimprej povrne na svoj dom. * žalostna vest iz domovine. Naš rojak Ivan Verčon je prejel žalostno vest od doma, da je preminul njegov brat Franc Verčon v Erzelju št. 12 pri Vipavi. Zapušča ženo in 16 letno hčerko. Pokojnik je bil za časa osvobodilne borbe zvest pismonoša partizanov. Bil je ujet in poslan v italijanske zapore, 12 CORDOBE Par tednov je že bolna aktivna tovarišica in zvesta naročnica Slov. Glasa, Regina Mozetič. Nahaja se v kliniki Santa Rosa. ŽeŽlinio ji skorajšnje okrevanje. IZ LOMA NEGRA Povrnili so se v domovino Pred dnevi so se od nas poslovili tovariši Jožef Pacek, Franc Gadeša, Anton Škrlj, Jakob Ule, Jože Boštjančič in A. Iluzjak, ki so odpotovali v našo domovino Jugoslavijo. Društvo Svobodna Jugoslavija jim je pripravila poslovilen večer v prostorih tov. Adamiča. Vsi so tovarišem ob slovesu obljubili, da se v kratkem spet skupaj snidejo v domovini. * Tužna vest Pred par dnevi smo prejeli poročilo iz domovine, da je naš tov. Josip Žlogar, doma iz Radoviče pri Metliki preminul v starosti o6 let. Bival je v Argentini in se je pred 6 meseci odločil in odpotoval v domovino. Sreča mu ni bila mila, da bi še kaj let živel med svojimi. Zapušča soprogo, dva sina in več sorodnikov. Ostalim naše sožalje! M. Golobič-dopisnik. SMRT FAŠIZMU Mladinski Glas SVOBODA NARODOM v Delegacija Svetovne Demokratične Mladinske Federacije bo obiskala Argentino Vsa demokratična mladina v Buenos Airesu z navdušenjem pričakuje obisk delegacije S.D.M.F., katera bo prispela v najkrajšem času. Mladinci, ki tvorijo delegacijo so vsi odlikovani junaki v zadnji svetovni vojni, kateri so se junaško borili za svobodo v svojih domovinah. Delegati S.D.M.F., ki prispejo v Buenos Aires, so sledeči: Milorad Pekci, Jugoslovan, rojen v Danilovgradu leta 1921. univerzitetni študent, v Beogradu. Med Narodno O-svobodilno borbo se je hrabro boril V partizanskih brigadah. Danes je zastopnik Jugoslovanske Mlad. Federacije pri Svetovni Federaciji Mladine. Eugen Karbaul, po poklicu črkosta-vee, rojen v Brestu. Več let že sodeluje pri francoskem mladinskem gibanju. Leta 1940. so ga Nemci zajeli, a je v majhnem času zbežal ter se pridružil osvobodilnemu gibanju in šel v vojsko. Leta 1941. je bil ponovno ujet in bil poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Komaj po sedmih neuspešnih poskusih se mu je posrečilo zbežati in ponovno pristopiti k Osvobodilni vojski. Vodil je mladinske borce v Parizu ler tudi organiziral upore na severu v Franciji. Je zastopnik Mladinske Unije Francoske Republike, močne organizacije, ki predstavlja 300.000 članov mladin- cev, t. j. delavcev, kmetov, dijakov in druge mladine. Vasili Bogatirev, rojen v Sovjetski Rusiji, sin kmečke družine, univerzitetni študent v Leningradu. Leta 1941. je kot prostovoljc pristopil Sovjetski Armadi. Bil je dvakrat ranjen in odlikovan. Je član protifašističnega komiteja Sovjetske Mladine in zastopa podpredsednika S.D.M.F. Ivan Miški, rojen v Sov. Rusiji, leta 1917, univerzitetni študent v Moskvi. Med vojno je prekinil študije ter pristopil Sovjetski Armadi in se vojeval do konca vojne. Sedaj nadaljuje svoje študije in je aktiven član Predsedstva Sovjetske Protifašistične Mladine. General Luis Fernandez, rojen v Bilbao v Španiji. V času civilne vojne v Španiji se je do kon<*a boril za svobodo svoje domovine. Pobegnil je v Francijo in se v zadnji vojni boril proti okupatorju. Radi svojih junaških zaslug je bil imenovan general francoske Armade. Je član odbora Soeijalistične Mladine in organizator protifašističnega mladinskega gibanja. Jaroslav Bousek, po rodu Čeh, star 20 let. Leta 1942 so ga Nemci deporti-rali, od kjer je po enem letu zbežal in se pridružil osvobodilnemu gibanju v svoji domovini. Je zastopnik Osrednjega Odbora Češke Mladine pri tajništvu S.D.M.F. I i Todos los Eslovenčs deben concurrir a alentar a nuestro equipo que parti-cipara en el campeonato Relampago de Foot-gall a realizarse el dia 22 Organizado por la Juventud de la “Agrupacion Yugoeslavia Libre”, filial Dock Sud, se realizara el domingo 22 del corriente mes un Gran Campeonato Relampago de Foot-ball en el estadio del Club “Sportivo Dock Sud”, sito en la calle L. N. Alem 1900, como atrac-cion central de la gran fiesta campestre que alli tendra lugar . Nuestro equipo de Foot-ball participara en el mismo, por lo que se hace un deber de todos los eslovenos concurrir a alentarlo para que conquiste el titulo de Campeon . Ademas del Campeonato, habra demostraciones gimnasticas a cargo del conjunto del “Slovenski Ljudski Dom”, carreras, y por ul-timo un gran Baile para despedir el Carnaval. Para los cultores de la comida buena y abundante, se preparara un gran asado y comida yugoslava, en la cual, por supuesto, podran particiapr todos... los que paguen. La Comision de fiestas de nuestra juventud, preparara camiones para los que deseen concurrir, los que partiran de la sede central del “S. L. D.” sita en Coronel Ramon Lista 5158, por lo que los que deseen concurrir, deberan notificarlo con tiempo a la citada comision, pudiendolo hacer telefonicamente a 50-5502. /AV.V.V/AV.VV/.V.V.V.V/.V.V.V^V.V.V.V.VAV/.V.V.V.V.V.V.Vi FE0ERAG10N MI 1KRU1I que si bien el baile es un buen entrenamien-to, han de saber que como ejercicio es pesimo. Informacion Juvenil GIMNASIA RITMICA j A nquelos jovenes que no practican , . ningun deporte les manifestamos que (omo de costumbre, los limes y jue- j deben concurrir a estos ensayos. A los ves a las -0.30 hs. se reahzan los en- j e jps gug^a ej baile, les invitamos a sayos de gimnasia ritimca, a los que (.ue concurran a hacer gimnasia, y concurren en su mayona nuestras jovenes y a 1 glin que otro muchacho. Creemos que si bien la gimnasia rit-mica no es todo lo “violenta" que nues-tros muchachos desearian que fuera, es un deporte admirable para la educa-cion y fortalecimiento fisicos, pues asi lo demuestran nuestras jovenes que han comprendido que ella es una distraccion exeelente para... mantener “la linea”. Invitamos .pues, en nombre de la Co-mision de Deportes, a los jovenes en general, tanto muchachos como chicas, a que concurran a estos ensavos de los cuales solo beneficio pueden extraer. Los jovenes deben concurrir, pues si siguen con la actual idea de que la gimnasia ritmica es poco para ellos, no participaran en ningun deporte, como hasta ahora. A las jovenes las felicitamos por su asiduidad y empeno, e instamtos al mis- . mo tiempo a que acrecienten su nume- eQulP° futbol, demostrara sus cua- BASKET-BALL Tambien en este deporte ha eomen-zado a actuar la Comision de Deportes, que parece la mas activa, por lo que comunicamos que se halla abierta la inscripcion para los entrenamientos, con vistas a la formacion*del nuevo equipo. Todos aquellos que tengan interes ya sean muchachos o chicas, deben inseribirse para practicar este deporte. * CAMPEONATO DE FUTBOL Como informamos en otro lugar de esta mišma pagina, el dia 22 nuestro PROXIMA ASAMBLEA De acuerdo con la resolucion tornada en la ultima reuniori del Comite (Central de la Fed. Juv. Vugoslava, el 14 de maržo proximo se realizara una ! Asamblea General Extraordinaria de la Juventud que integra nuestra Fede-J racion. Asistiran a la mišma los jovenes de la Capital y alrededores, mientras que los del interior deberan enviar sus in-formes por eserito a la brevedad. En esa Asamblea čada Comision Juvenil presentara un informe en el cual se debera contestar en lo fundamental, el siguiente cuestionario: 1) Cuantos jovenes asociados hay? Cuantos activan? 2) Que actividades han sido desarro-lladas desde el primer Congreso. 3) Cuales son las necesidades de čada Comision Juvenil? Cuales son las soluciones que se creen mas convenien-tes? 4) Que campanas debe encarar nuestra Federacion para el futuro? 5) Como encarar el deporte? 6) Como encarar la cultura? El informe debera contestar en lo fundamental este cuestionario,^ reco-mendandose para la preparacion del mismo, se consulte a todos los activis-tas. En el proximo numero daremos mas informacion al respeeto. ro. En cuanto al profesor, hay que reeo-nocer que tiene pacieneia y voluntad a toda prueba. BARRAS Tambien los lunes y jueves a las 20, se realizan en la sede central del “Slovenski Ljudski Dom”, ejercicios en barras. Estos si que son exclusivos para muchachos. Muchos han reconocido que no se puede practicar ejercicios en barras si antes no se educa y fortifica los musculos con la gimnasia ritmica. lidades al mismo tiempo que nos hara gustar de un excelente dia deportivo. A continuacion daremos a conocer las condiciones en las que deberan presen-tarse los diferentes equipos para po-der participar en la competieion: I'’) Todos los integrantes del equipo deben ser yugoslavos o hijos de yugos-lavos. 2^) Deben presentarse a jugar con la cedula de identidad, requisito indis-pensable para poder entrar en la can-cha. 39) No se cobrara inscripcion para intervenir en el sorteo, pero todos los companeros sin excepcion pagaran la RESOLUCION En la reunion del 4 de febrero ppdo. el Comit.e Ejecutivo de nuestra Federacion, ante el insistente pedido de va-rias de nuestras Comisiones Juveniles de la Capital y el interior, resolvio adherir al Comite de Recepcion de la Delegacion de la Juventud Democrati-ca Mundial, enviando al efeeto, la nota correspondiente. En otro lugar de esta mišma pagina damos una breve semblanza de los integrantes de la inencionada delegacion que. pronto esta ra entre nošo tros. Integra la mišma el compatriota Milorad Pekci. JUVENTUD ISTRI AN A Segun parece, la Juventud Istriana ha comenzado a organizarse. Al efeeto ha convocado a Asamblea, por inter-medio de la Comision Juvenil proviso-ria de la A. Y. L. Comision Istriana, a todos los jovenes istrianos, la cual tendra lugar el dia 27 del corriente mes a las 16.30, en el local de la calle Alianza 7124 de esta capital. En esta oportunidad se integrara la Comision Juvenil Istriana definitiva. Ante esta grata nueva, no podemos menos que desear el mas franco de los exitos, augurando a los j6venes istrianos, nuestroš hermanos,' un buen prin-cipio. entrada correspondiente. Hay dos pre-mios relacionados con este gran festival deportivo: 1) Un banderin a la comision juvenil que mas jovenes lleve al pic-nic. 2) Una plaqueta de bronce al equi-po ganador del campeonato. Las comisiones participantes ten-dran que nombrar a tres companeros que esten dispuestos a colaborar en cualquier momento con la comision or-ganizadora del campeonato. SLOVENSKA BABICA Filomena Bcneš de JBilmh LIMA 1217. U. T. 28-3389. Buenos Aires LASTNA PEKARNA in TBOOVIHA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2008 CORDOBA Queseria y Fiambrerfa "LA IBEHICA de Cuervo y Ferndndez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 -856« F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazarco 3425 U. T. 60-891* La Juventud y la Nueva Yugoslavia Informe presentado por Rato Dugonjič, Presidente del Consejo Central de la Juventud Popular Yugoslava, al Tercer Congreso de la organizacion, ocasion en la que fue elegido por unanimidad para el cargo que ocupa. H« (Conelusion) anut algunas personas que la Adminis-traci6n Militi- aliada ha escogtdo para juz-Kar log malhechores fascistas en Trieste. ®e6tin el diario ‘‘Primorski Dnevnik” el Disidente de la Corte de Jusgticia es ®®illo Guverclo fascista despučs de 1938, e' Procuraodr general es Vasco Luci fas-c*®ta despufis de 1932, miembro de la co-*MsK>n de internamiento de los antifascls-as- Naturalraente, ellos no pueden con-CeMr sus deberes de otra forma que de Contraatacar el movlmiento democrtico y Proteger sus amigos, con los cuales (.llos an oprimido al pueblo esloveno de' esos alreUedores. Segiln la apariencia, el resto, 1,0 el que la administracifln militar a*>ada desea. ministro de relaciones exteriores de a Uni6n Sovičtica, el catnarada Molotov, **ablando de las proposlciones de separa-c>6n de la eVnecia Julia en la sesičn del °nsejo de Mlnistros de relaciones exterio-ees, ha diclio: "Como la delegacičn soviž-*^816n costera lto podrdusee’art aacistfa H ca ha ya declarado, es evidente que la ser s6T>arada del resto de la Venecia ul'a, solo en el caso que se quiera infli Un castigo a su poblaci6n eslava y heroica ^ a Vugoslavia. Tal proposici6n equival-*^a a una penalidad. No serfa ni habrfa otra justificacičn’. i Y ‘Es <• ■ Por qu6 seriamos nosotros penados? la Porque nosotros liemos participado en SUerra contra los invasores alemanes? bien porque el fascismo no puede existir e» nuestro pals, porque la democracia po-J*Ular reina aqtif. O todavfa porque hemos c°inbatido para ser un pueblo libre y no de vasallos. Cuando los AAlemanes, en 1943 lian aido delante el poder al .ioven antifascis-Stanko Jeftic, ellos le han preguntado cual era su tiltimo deseo. Su respuesta ha *do: -‘Muerte al fascismo, libertad a la Ha”. Esas palabras son repetidas hoy a Por millares y millares de antifascis-8 eslovenos e italianos triestinos, con-ra *os cuales la Policia Civil tira, tira, lue son juzgados por jueces fascistas, son torturados en las prislones. Ellos ® respetados por toda la juventud yugo-ava que tiene sentimiento o-doncih in Rakičanu. Prav tako v Beltincih, kjer bo mladina prispevala s prostovoljnim delom 10.000 delovnih ur, ostale množične organizacije po 25.000 delovnih ur.« V Beltincih bodo dobili za zidanje zadružnega doma kredit v višini pol milijona dinarjev. Na pobudo ljudstva se bodo zidali zadružni domovi še v Hodošu, Kraščih, Do-kležovju, Fiksincih, Gerlincih. Sodišin-cih in Gederovcih ter v Pertoči, Morov-cih, Bokreči, Krplivniku in Lemerju. Sestanek aktivistov je pokazal, da je zanimanje za zadružne domove med ljudstvom zelo veliko. Vse množične organizacije, ki bodo sodelovale pri gradnji domov bodo takoj pričele z delom za pripravo materijala. Mladina je bila do sedaj že zelo agilna, saj je izkopala na stotine kubikov gline, ki jo pripravlja za žganje opeke. Prav tako bo mladina sekala drva, ki so potrebna za žgaije opeke. VLADA FLRJ BO BREZPOGOJNO ZAHTEVALA IZROČITEV ITALIJANSKIH VOJNIH ZLOČINCEV ORLANDA IN MARAZZE ZA GRADNJO ZADRUŽNIH DOMOV V ponedeljek je bil občni zbor Zveze borcev Dolnje Lendave. V okrašeni dvorani okrajnega OF odbora so se zbrali številni borci in aktivisti. Po referatu tov. Mlinarja so borci živahno debatirali in se obvezali, da bodo pri gradnji zadružnih domov ter drugih akcijah v mestu prispevali vsak po 100 delovnih ur. Z občnega zbora so posla- li pozdravno brzojavko maršalu Titu. Po vsem Prekmurju je veliko zanimanje za Zvezo borcev in se vsak dan javljajo za vstop vanjo. BANCO P0LAC0 S. A. i Unico Banco Eslavo de Sud America Beograd, 28. dec. — (Tanjug). — Po sklepu mirovne pogodbe z Italijo je jugoslovanska vlada zahtevala, naj ji italijanska vlada izroči nekaj vojnih zločincev. Med osebami ki jih je zahtevala, so zakrknjeni vojni zločinci, tako general Orlando, ki je sedaj generalni sekretar italijanskega vojnega ministrstva, in Achille Marazza, bivši major, ki je zakrivil neštete zločine na okupiranem ozemlju Jugoslavije in ki je pomočnik ministra za notranje zadeve Italije. Ves desničarski in fašistični tisk se zavzema za zaščito teh vojnih zločincev, ki jih je današnja Italija nagradila za njihove zločine z visokimi naslo- vi in položaji. Listi kakor “Risorgimen-to”, “Tempo” in drugi ne omenjajo v svojih poročilih niti besedice o krivdi teh zločincev, čeprav so jo jugoslovanski predstavniki dokazali, ter skušajo ovreči z drznostjo in' lažmi vse upravičene obtožbe. Dozdevni liberalni list “Risorgimen-to” smatra po poročilih agencije France Presse, da so jugoslovanske zahteve po izročitvi teh dveh zločincev “nedopustno izzivanje”. Vprašujemo se, ria katerem ozemlju so bili vojni zločini izvršeni, legitimne zahteve, ali pa je izzivanje postopek italijanske vlade, ki postavlja vojne zločince, ki jih je registrirala komisija Združenih narodov v Londonu, na visoka in odgovorna mesta. Jugoslovanska vlada je zahtevala izročitev Tadeja Orlanda in Achilla Marazze ter ostalih zločincev na temelju mirovne pogodbe, po kateri je italijanska vlada dolžna poskrbeti, da se aretirajo in izroče sodišču osebe, ki so zagrešile ali izdale ukaz za izvršitev vojnih zločinov. Zahteva, naj se kaznujejo vojni zločinci, kakor sta Orlando in Marazza, je pravična ter temelji na načelih, po katerih se je svobodoljubno človeštvo borilo proti fašističnim napadalcem. Na “anektiranem ozemlju Slovenije”, kjer je svoje zločine izvrševal Taddeo Orlando, je padlo na tisoče talcev, ubitih je bilo 8000, interniranih 55.000 oseb, porušili in požgali so na stotine vasi. Nedolžnih interniranih žrtev se ni vrnilo domov 7000. Za vse te žrtve je odgovoren Taddeo Orlando, ki je bil komandant divizije “Granatieri di Sar-degna” in začasni vršilec dolžnosti komandanta okupirane Slovenije. Poleg tega se je tudi sam udeleževal in so- PIZZERIA EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Beir6 5315 T. A. 50*8525 L Secci6n YUGOESLA VA Afendida por experto personol de esta nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Fomilier a Yugoes/evio. • ČAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos megni/icos Servicios a c/isposicion de la Colectividad Yugoeslava. • SECCION DESCl/ENTOS. El Banco etenderi de inmedialo so Solicilud de Credilo. CONSUITENOS P f R S O N A l M E N T E O POR ESCRITO MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: S* izdeluje vsa ▼ to stroko spadajoča dela. PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS C O B D O B A G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERHAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, [deloval pri vojnih zločinih. Med italijansko ofenzivo proti partizanom poleti in jeseni 1942. leta je Orlando sam vodil operacije in osebno zapovedal u-strelitev 116 civilnih oseb in 72 ujetih partizanov v vaseh na Bloški Polici. Enote njegove divizije so zažgale vas Travnik v kateri je zgorelo 87 hiš in 137 gospodarskih poslopij. Od 30. julija do 1. avgusta 1942. leta so postrelile Orlandove čete 537 ujetih partizanov. Prav tako je Orlando ukazal racije v Ljubljani, pri katerih je bilo aretiranih iri poslanih v koncentracijska taborišča 2858 oseb. Nič manj gnusni in krvavi pa niso zločini današnjega pomočnika italijanskega ministra za notranje zadeve A-chilla Marazze. Marazza je kot major italijanske vojske 23. pehotnega polka dajal ukaze za izvajanje vojnih zločinov, ki so jih izvrševale njemu podre--jene enote 1943. leta je bilo ustreljenih po navodilih komande tega polka 57 vojnih ujetnikov borcev Narodnoosvobodilne vojske. Čete polka “Como” so poslale v internacijo 1653 moz, žensk in otrok. Ob koncu julija in v začetku avgusta 1942. leta so požgale 8 vasi in 1 mesto. Izročitev znanih vojnih zločincev,, kakor sta Orlando in Marazza, je potrebno zaradi uvedbe dobrih odnosov med Italijo in FLRJ. Fašistični list “Tempo” skuša označiti jugoslovansko zahtevo po izročitvi vojnih zločincev kot manever z namenom, “da se oslabi in diskreditira vlada, ki je znala \ veliko večino zmagati proti ekstremni opoziciji”, očitno pa je, da italijanska vlada sama slabi, ker je postavila |ia visoke položaje znane in registrirane vojne zločince, svoj položaj in se diskreditira, seveda ne samo v očeh ita' lijanskega ljudstva, temveč pred vso svetovno javnostjo, prav posebno pa pred onimi narodi, ki zahtevajo danes od uradnih italijanskih faktorjev z vso upravičenostjo, naj prenehajo s fašističnimi tradicijami. Namesto, da bi Marazzo kaznovali za zagrešene vojne zločine, dobiva v današnji Italiji še posebne misije. Tako so prav njega in nikogar drugega poslali preteklo jesen v Gorico ob priključitvi k Italiji, da bi preiskoval “zločine”, ki so jih fašisti zagrešil1 proti slovenskemu narodu. O priliki fašističnih pogromov proti slovenskemu prebivalstvu v Gorici je bilo po podatkih Demokratične fronte Slovencev v Italiji ranjenih okrog 300 antifašistov, oropanih 60 trgovin in povzročene o-krog 70 milijonov lir škode. Marazza pa je obvestil italijansko narodno skupščino da so bili v Gorici ranjeni saino trije, ter jo prepričeval, da so ukrenil1 vse potrebno, da bi zaščitili goriške Slovence. V interesu dobrih odnosov med Italij*’ in »Jugoslavijo, uresničenju pravičnih ciljev osvobodilne vojne in vzpostavitve miru je neobhodno potrebno, da se vojni zločinci, kakor sta Taddeo Of* lando in Achille Marazza, odstranijo }z javnega življenja Italije ter izro.člj0. Jugoslaviji, da jih sodi za zločine, k* so jih zagrešili. Jugoslovanska vlada bo zahtevala, kakor je poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci predstavnik v ministrstva za zunanje zadeve FLRJ Ešref Badnjevič, naj italijanska vlada brezpogojno izpolni dolžnosti ki ji j**1 nalaga mirovna pogodba. Dr. Hinko Halpern Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - d ep- C U. T. 32-0285 in 0829 . TUCUMAN 462 BUENOS AIRES_____________C. CORREO 390 ^ PREKOP DONAVA-TISA-DONAVA NAJVEČJE DELO V JUGOSLOVANSKEM PETLETNEM PLANU .. Ljubljana. — Med največ ja dela, ki Jih predvideva petletni načrt Jugoslavije se uvršča gradnja velikega preko-Pa v najrodovitnejšem nižinskem predelu Jugoslavije, v Vojvodini. Ta prekop bo dolg 240 km in se bo raztezal ®d Donave proti jugovzhodu do reke Tl«e in zopet dosegel Donavo. ^akaj so se jugoslovanski narodi odločili ustvariti že v prvi petletki delo tako ogromnega obsega kakršno bo ta Prekop, ki bo doslej največje človeško ®elo na jugoslovanskem ozemlju? Vojvodina, ta severovzhodni predel 'Jugoslavije, je znana po svoji rodovit-n' zemlji, je jugoslovanska žitnica, Toda dosedanje poljedelstvo je bilo še ze-0 Primitivno, zaostalo. Krivda ne leži v ljudstvu, temveč v zgodovini, pri izkoriščevalcih našega ljudstva. Petletni Ptan postavlja poleg industrializacije in e]ektrifikac ije velike in važne naloge tudi v poljedelstvu, v dvigu njene Proizvodnje. Z gradnjo velikih tovarn 1,1 novih mest v petletki bo postajalo Pereče vprašanje preskrbe velikega levila delavcev in mestnega prebivalca. ‘ Ne gre samo za redno prehrano, gre tudi za več, za bistveno zboljšanje in dvig blagostanja delavcev, ki ga zagotavlja plan. Zato je nujno potrebno, da Ne istočasno s preskrbovanjem ljudstva z živili, zviša tudi donosnost zem-•le, polja. Ne moremo več biti odvisni slučajne letine, od sušnih let, ne moremo več dopustiti, da bi velike popinji uničevale plodna polja. V zadnjih letih, zlasti v letu 1945 in 1946 je Jugoslavija zelo poškodovana in Prikrajšana zaradi suše, ki je gospodama skoro na vsem njenem ozemlju, 'reba je torej zagotoviti stalno, enako-meruo, redno prehrano prebivalstva s pomočjo namakanja, kadar to zahtevajo leta suše, istočasno pa se zavarovati Pred prevelikim deževjem s tem, da se N Pomočjo omrežja številnih kanalov ‘"Itaka s polj odvisna voda. Na drugi strani ne smemo in ne nio-dopuščati, da naša polja kljub * obri zemlji rodijo manj kakor v mno-£Jh naprednih deželah. Ne smemo po-, j^biti, da je bivša Jugoslavija prav ma-® storila za zboljšanje zemlje. Polje-elstvo je ostalo skoro enakomerno na 8ti stopnji v vseh 25 letih. Jasno je, a je bilo potrebno napraviti korenite in učinkovite ukrepe. Plan predvideva uporabo umetnih gnojil in sicer skoro petkrat več kakor v letu 1939. Povečanje donosnosti na 1 ha je nujno, ker se črna površina ne more, površinsko vzeto, povečavati v nedogled. Zvišanje donosnosti na ha pomeni napraviti konec tehnični in poljedelski zaostalosti. Na vsem jugoslovanskem ozemlju predvideva petletni načrt izsušitev 420 tisoč ha zemlje. Večina te površine je pokrita z nepotrebnimi jezeri in močvirjem, ki ne samo, da ni koristna, temveč predstavlja v največjih primerih legla bolezni, predvsem malarije. 'Pako bo izsuševanje s pomočjo prekopov služilo tudi zboljšanju zdravja prebivalstva. Kakor rečeno ni dovolj samo večja uporaba umetnega gnojiva ter modernega poljedelskega orodja, traktorjev, kombajnov, setvenih in drugih strojev, tu je potrebna še pomoč vode, dežja, kadar pa tega ni, je treba pristopiti k umetnemu namakanju. Kakor petletni plan predvideva izsuševanje močvirij in nepotrebnih jezer, pravtako zagotavlja tudi namakanje 400.000 ha zemlje in to prav zaradi tega, ker je sušnih let v bogatih poljedelskih predelih kakor je Vojvodina, povprečno mnogo več kakor vlažnih, deževnih let. Vendar ni samo suša ono, kar slabo vpliva na rodovitnost zemlje. Poljedelstvo trpi tudi zaradi neenakomerne razporeditve deževnih dni. Posebno je to važno zaradi splošno znanega dejstva, da ima vsaka rastlina v svoji rasti kritično dobo, ko ji je vlaga v nekem določenem času neobhodno potrebna. Vse to so razlogi, ki govorijo in nakazujejo da se mora iz vseh teh prirodnih nepri-lik in zaprek najti izhod. Tak izhod pa more najti edino človek, njegovo umsko in ročno delo, njegov poseg v elementarno delovanje narave., S takim in vztrajnim delom je mogoče postaviti gospodarstvo na solidne temelje, neza-visno od raznih neprilik in okoliščin. Kot izhodišče za odklanjanje prirodnih nezgod se bo gradil torej veliki kanal od Donave, na njeni najsevernejši točki na našem ozemlju, pri madžarski meji in ki se bo raztezal preko Vojvodine ,prekoračil Tiso in zopet stekal nazaj v Donavo ob romunski meji. V dolžino 240 km niso vračunani stranski kanali, katerih število tudi ne bo majh- Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CAIJDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. de Victor M. Herrera Consulte: A v da. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 no. Pri reki Tisi bo prekop torej prečkal reko. Tod bo zgrajen velik jez, zbrana voda se bo uporabljala za električno silo, za hidrocentralo. Kanal ne bo ozek prehod, temveč prava reka s preko 50 metrov širine in odgovarjajočo globino, po kateri bodo lahko pluli največji podonavski parniki. S tem se bodo številna mesta ob bodočem kanalu spremenila v važna rečna pristanišča. Voda v kanalu se bo napolnjevala iz reke Donave, v času nizkega vodostaja pa se bo iz nje umetno črpala voda. Izkoristilo se bo visoko stanje Donave v poznih spomladanskih in letnih mesecih kajti ne smemo pozabiti, da je Donava reka, ki izvira v Alpah in se vanjo v gornjem toku izliva tudi mnogo alpskih rek, ki imajo zaradi topljenja snega v pomladanskih mesecih mnogo vode. Kanal Donava-Tisa-Donava bo hkrati reguliral prekomerno vodno stanje. Njegova voda se 1)0 iztekala proti jugovzhodu zopet v Donavo. V primeru velikih voda reke Donave, se bo torej po tem prekopu odvajala odvišna voda, ki večkrat dosega grozečo in nevarno višino. Končno je prekop znatna, okrog 90 km krajša plovna pot od reke Donave, s čemer bo razumljivo prihranjeno plavajočim ladjam mnogo goriva in časa. Poleg tega bo prekop poživel medsebojno izmenjavo dobrin, trgovine v teli krajih. Res je, da predstavlja kanal ogromno delo, kakršnega se pred-aprilska Jugoslavija ne bi upala, niti ne bi mogla začeti. Toda v najbližji zgodovini in sedanjosti poznajo jugoslovanski narodi velika dejanja, dela, katerih se lotijo z veliko delovno vnemo in zanosom. Mladina je zgradila progo Brčko-Banoviči, prav tako skoro enako dolgo železniško progo kakor kanal Do-nava-Tisa-Donava, to je progo Šamac- Sarajevo v rekordnem času, nekaj več kot pol leta. Prekop Donava-Tisa-Do-nava je v resnici še večja in največja naloga, kjer bodo potrebne množice strojev in dobrodošle vsake delavne roke. Jugoslovanski narodi so si zadali to ogromno, odgovorno in doslej najtežjo nalogo, zavedajoč se ogromnih koristi, ki jih bo nudil prekop. Nobenega resnega dvoma ni, da ne bi tega veličastnega dela uspešno izvršili v zadovoljstvo in srečo svojega ljudstva. . C. Št. Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 Krojačuica LEOPOLD UŠAJ Uj Avda. FRANCISCO BEIBO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO Krojačnica ^Gorica" Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Patemal T. A. 59 - 0357 Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARICH K mgični zdravnik Notranje bolezni za ženske in otroke It O S A R I O C6rdoba «217 X. A. 94228 PISALNE IN RAČUNSKE STROJE Prodajam, kujujem ter izvršujem vsakovrstno popravljanje v tej stroki. ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 - IH n. O. T. A. 31 - 1774 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV [OSE BONIFACIO 683 BUENOS AIRES TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Prevision Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA. FE) RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R — Vsakovrstna domača prehrana. — LASTNIK: Peter Benčič INDEPENDENCIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES ČITAJTE IN RAZŠIRJAJTE: “SLOVENSKI GLAS” VSAK NAŠ ZAVEDEN ROJAK NAJ POSTANE NAROČNIK! Prešeren in Mi Letos dne 8. februarja je minilo devet in devedeset let, odkar je v Kranju na Gorenjskem umrl naš naj večji pesnik — France Prešeren. Prešeren je tisti, ki nam je pred vsem svetom priboril legitimacijo kulturnega naroda. Njegove Poezije, ki so izšle konec leta 1846, z letnico prihodnjega leta so- našo doslej še skromno poezijo na mah dvignile na stopnjo evropskega pesniškega ustvarjanja. Z njimi se ja postavil Prešeren ob stran največjih oblikovalcev besedne lepote in, kar pomeni naprimer Angležem Byron, Rusom Pui škin ali Poljakom Mickieivicz, to pomeni nam Slovencem France Prešeren. On je naš osrednji duh, čigar pesem je postala ne le potrdilo kulture in s tem tudi naše narodnosti, ampak pomeni hkrati simbol našega hrepenenja po lepoti. Kako so sodobniki sprejeli Prešerna, vemo iz zgodovine. Čeprav so njegove poezije pomenile ne samo izreden literarni dogodek, marveč so bile naravnost nepričakovano razodetje slovenske duše in besede, so vendarle ostale glas vpijočega v puščavi. Kljub temu, da so nekateri izbrani posamezniki spoznali pomen in vrednost Prešernovih pesir.i za naš narod, je bilo med njegovimi sodobniki vendarle še mnogo več takih, ki so bili do njih brezbrižni ali pa celo sovražni. Tako je ostalo kljub ugodni sodbi, ki jo je izrekel o Prešernovih pesmih v Kranjski čbeliei češki pisatelj Čelakowsky, in kljub navdušenju, ki ga je pokazal zanje pesnikov zvesti prijatelj Matija Čop. Toda več je bilo takih, ki Prešerna niso spoznali, ali pa jim je bil celo kamen spotike. Brezbrižnost Prešernovih rojakov za njegove poezije, in celo takih, ki so bili slovenski pisatelji, je imela deloma svoj vzrok v tem, ker so ti ljudje sploh mislili, da slovenska književnost popolno-noma izpolni svojo nalogo, ako slovenskemu narodu poleg slovnic in molitvenikov preskrbi najpotrebnejših knjig za praktične potrebe. Nemogoče in tudi nepotrebno se jim je zdelo, da bi se v jeziku, ki so ga v tistem času govorili samo posli in kmetje, gospoda pa samo takrat, kadar je morala občevati s poslom in kmetom, zlagale pesmi in da bi se Slovencem ustvarile po njihovem mnenju nepotrebna, in nepraktična leposlovna knjievnost. To naziranje je bilo tudi vzrok, da je bil pesnik take vrste, kakor ga predstavlja Jovan Vesel-Koseski, bolj priznan in više cenjen nego Pi’«šeren, čigar “mokrocve-toče rožce poezije” so se morale za dolgo umakniti bobnečim in grmečim verzom danes že skoraj popolnoma pozabljenega oboževanega pesnika Blehvai-sovih “Novic”. Drugače kakor sodobniki je sodil o Prešernu naslednji red, ki ga predstavljajo tako imenovani Mladoslovenci iz druge polovice minulega stoletja. Že Janez Trdina ,ki na meji obeh polovic preteklega stoletja 1. 1850, pretresa slovenske pesnike, je zapisal, da je Prešeren prva zvezda na obzorju slovenskih pesnikov. Kako lepo pravi o njegovih pesmih, ki so jih nekateri dolžili celo nenravnosti: “Tu je voda —pravi—, ki je nikdar ne zmanjka, saj je tudi vedno zajemamo. Tu je obnebje, ki se nikdar zemlje ne dotika, ampak zmeraj nove, nezmerne lepote v jasni daljavi kaže. Tu je vijolica, ki nikdar duha ne zgubi, marveč nam kakor staro vino zmeraj žlahtneje diši, kolikor dalje jo kuhamo. Tu je godba, ki nam zmeraj nove glase daje in naše srce v vedno novih harmonijah ziblje. stoletju rodilo največ sadu in nam dalo dve tako pomembni knjigi, kakor sta Žigonova Prešernova čitanka s Komentarjem in razprava “France Pre-Tu je z eno besedo večni pesnik, čigar šeren — poet in umetnik” ter Kidri-poezije so iz srca pognale, iz katerih je če v Prešeren, ki obsega za zdaj Pesmi drevo zraslo, ki bo s svojim sladkim in Biografijo od 1800-1838, a bo sedaj sadjem tudi še pozneje vnuke radova- i^šel v celoti. O teni našem razmerju do la”. Prav tako je tudi že Janez Men- naj večjega slovenskega pesnika priča cinger spoznal, da je mladim sloven- tudi Prešernova rojstna hiša v Vrbi, skim pesnikom treba “pesniti v Pre- katero je slovenski narod odkupil pred šernovem duhu”, ne pa posnemati osmimi leli s pomočjo šolske mladine “pesiuarja Koseskega''. od Bibičevih, kakor se imenujejo Pre- Pravi prelom v odnosu Slovencev do šernovi po domače, in jo uredil v mu-svojega največjega pesnika pa pomeni Z(‘j. kamor romajo in bodo še dolgo ro-nastop Josipa Stritarja, ki je I. 1866 v mali vsi častilci Prešernovega imena in družbi z Jurčičem in Levstikom v dela. Naj večje priznanje pa je dobil Klasju no novo izdal Prešernove poezi- Prešeren prav v osvobodilni vojni, ko je, katerim je napisal po Levstikovi smo proglasili njegov dan za kulturni sodbi epohalen uvod, v katerem je prvi praznik slovenskega naroda. natančneje označil pesnika m njegovo delo. Odtlej Slovenci niso več dvomili o umetniški vrednosti Prešernovih poezij, čeprav tudi poslej še niso potihnile borbe glede na njihovo vsebino. Da pa je bilo spoznanje Prešerna in njegovega dela zmerom globlje, dokazujejo po- Kajpada nam slavljenje ne sme nikoli postati sa.mo sebi namen. Prešeren nam ne sme biti zgolj predmet znanstvenega preiskovanja, ne zgolj predmet spoštovanja, nego živo bogatstvo našega duha, s katerim bomo danes in ’• •• •X f |F * - x .v , ' France Prešeren slej vedno pogostejše izdaje njegovih poezij, prav tako pa tudi iz desetletja v desetletje množeče se število razprav, ki so nam skušale odgovoriti na razna vprašanja tako imenovanega prešerno-slovja in hkrati tolmačiti svet njegove umetnosti in pomen njegovih idej. Posebno smo se Slovenci zavedeli, kaj nam je in mora biti Prešeren, ob stoletnici njegovega rojstva. Nedolgo nato (1905) mu je Ljubljana eelo postavila spomenik, na katerega je potemtakem čakal več kakor pol stoletja. Splošna zavest je postalo tisto, kar je pred šest in tridesetimi leti v predavanju o slovenski literaturi formuliral Ivan Cankar takole: “Pod zastavo Prešernovega imena, po poti, ki jo je on pokazal, so hodili vsi naši pesniki in pisatelji, se je razvijala vsa naša književnost do današnjih dni”. In mi danes? Ali poznamo Prešerna, jutri in vselej krepili svoje duše in v katerem bomo našli vselej oporo v borbi za svobodo, bratstvo in napredek. Slavimo ga kot našega največjega pesnika, ki se je povzpel više mimo vseh drugih in tako rekoč brez predhodnikov uvrstil slovensko poezijo ob pesništvo drugih, velikih narodov, s katerimi smo postali tako enaki, če ne po številu ,pa po moči duhovnega ustvarjanja. Prešeren je tisti, ki nam je pridobil te dragocene kulturne legitimacije s tem, da je dal našemu dotlej zaničevanemu jeziku prožnost in lepoto, o kakršni se pred njim nihče niti sanjati ni upal. Ta jezik, ki so ga zaničevali tujci ter so se ga sramovali domačini, se je v Prešernovi poeziji pokazal v vsej svoji moči, lepoti in bogatstvu ter zaživel prav v nji s toliko samoniklo močjo, da z lahkoto kljubuje vsem poskusom, ki bi ga hoteli uničiti. Toda ali se zavedamo njegovega pomena? Prešesna ne slavimo zaradi jezika, tudi Menda na to lahko odgovorimo pritr- ne samo zaradi njegove dovršenosti in dilno. Prešernoslovje je ravno v našem lepote. Jezik je bil Prešernu zunanje znamenje slovenstva, kateremu je predvsem služil s svojo pesmijo, tudi tedaj, ko je vanjo izlival najbolj osebno bolečino svojega srca. V Sonetnem vencu, eni najlepših njegovih pesniških izpovedi, je sam poudaril to zvezo, ki je med njegovo poezijo in njegovim narodom : Želje rodile so se hrepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče, želje, da zbudil bi Slovenščno celo, da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo. Prešeren pa nam ni samo zgled izrodile zvestobe, zvestobe do svojega je-zika, do svoje zemlje, do svojega Jjud-stva, ko nas opominja: “Ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup — ampak nas hkrati tudi opominje narodni slogi in skupnosti. Kot pesni* je hotel vendar biti Orfej, to je skrivnostni zedinjevalec src, ki je pel zato: da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spot zedinil rod Slovenščne čele. Kako plemenito in hkrati kako sodobno je pojmoval narodnost, najbolje spoznamo iz njegovega razmerja d« nam to potrjuje njegovo razmerje do drugih slovenskih narodov, zlasti P® nam to potrjuje njegovo razmerje do vsega človeštva. Njegov patritizem n* šovinističen in reakcionaren, temv«*c demokratičen in napreden, to se Pra' vi, da ni nestrpen in napadalen, temveč druži s poudarkom lastne narodne individualnosti tudi idejo o povezanosti in bratstvu narodov sveta. Ke_s da je pel Prešeren v Krstu pri Savici, češ da “največ sveta otrokom sliši Slave”, vendar je v Zdravljici izpovedal tudi naslednje: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Tako se v Prešernovi pesmi skladno ujemata in dopolnjujeta narodnostna in človečanska misel. Kajti to je bH° zanj —iskrenega humanista in pre- pričanega demokrata— najvišji ideal, bodisi v osebnem bodisi v socialne*1) življenju. Iz pesmi Slovo od mladosti vemo, da je Prešeren pesnik idealne, plemenite človečnosti, ki ga je globoko v srce ranila nravna spačenost i|l egoizem sveta in družbe, v kateri je živel, in to ne samo zaradi tega, ker je sam okusil njene krivice, njena nasilja, ampak v prvi vrsti zato, ker sta nasprotovala sanjam o pravičnem in lepem svetu. O tem priča tudi njegov* ljubezenska pesem, kjer prav tako *%0' timo na dan to hrepenje po lepti in človečnosti, ki sta bili Prešernu ne le & vor, ampak tudi končni namen in ciU vse umetnosti. Pesniško ustvajanje je bilo zanj skrivnosten in težak poklic, ki zahteva od človeka, da nosi v sebi “al pekel a nebo” —to se pravi, da nikoli ne omaga v borbi za svojo dušo, za narod, človeštvo. Zato je njegova poezija nas kot Slovence in kot ljudi neizčrpen vir, iz katerega moramo zajemati, hočemo živeti in bogatiti same sebe.. misel je pesniško lepo povedal Oton Zupančič v Pesmi mladine, ki jo je zape ob stoletnici Preešrnovega rojstva. Takole pravi: Mogočen plamen iz davnine šviga, vekove preletel je koprne, in plamen naš se druži z njim, se dviffa in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne. F. Vodnik- OTON ŽUPANČIČ: Besed a o Prešernu Ne^ pričakujte od mene nikake mo- gnomije poetove. — Prešeren je bil v Trosti ali učenosti, zakaj jaz se nisem življenju nesrečen človek, v ljubezni ta-mkdar bližal Prešernu po znanstvenih j ko beden, kakor le more biti beden in ^opnicah ali po filozofskih ovinkih, i nesrečen kdo na zemlji. Ali njegovo «mveč tako, kakor želim, da bi mu se 1 poslanstvo je bilo vse potrpeti, vse pre-bližali vi vsi: samo z odprtim čutom, boleti, zatreti up in strah, to se pravi, ® Preprostim, ponižnim srcem, žejnim 1 odreči se vsej sreči na svetu in se tako fpote in resnice. Vedno niso prihajali preko vsega pozemsltega povzpeti do fijemu tako, temveč s svojimi predsodki in doktrinami in teorijami, zato niso spoznali. . Naša književnost je stara nekaj sto-etij, naše leposlovje samo toliko de-^tletij, kolikor jih je preteklo, odkar •!e i^šla knjiga Prešernovih poezij. To prva manifestacija slovenskega u-^etniškega duha, tako vzvišena nad Vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli v slojem jeziku, da so bili le redki tisti 1 so spoznali ves pomen Prešernovega dela in življenja. Mi danes, ki se mu spoštljivo klanjamo kot svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko 2avedamo, da tudi vse poznejše gene-''acije pri nas niso ustvarile umetnine, bi jo smeli postaviti kot enakovred-n° poleg Prešernov. . V Prešernovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni nika-“a omejena domačnost, nikaka sentimentalna idiličnost, nikak plah in ozkosrčen pogled na življenje. Ne, to slovstvo je tako globoko, kakor vse rPljenje človeškega srca z vsem obu ^om, strahom in strastjo, slastjo in bo e°ino in je po duhu tako široko kakor yes svet. V šoli se učite, kako je Prešeren gojil vse mogoče umetne oblike: ereine, ottava rima, španska asonanca, ^jstihon, anakreontska kitica, trolet, 6‘0sa, gazela, sonet in potenciran so-ttet: — sonetni venec še z akrostihom P° vrhu; vedeti pa morate, da ni niti njegova vrstica pisana samo zavo-blagoglasja in forme, nego da je Vsa vnanja oblika pokorna in voljna služabnica notranje pesnikove ideje, rešernova poezija je na tistemu višku Popolnosti, kjer se ne more ve ogovori zase o formi in zase o vsebini: for-in vsebina je eno, ograničen plod duševnega snovanja pesnikovega. To je tista odlična veličina Prešerna : kakor je pri njem oblika in vse-~*Qa eno, tako je eno Prešeren-človek in “rešeren-poet. Za vsako njegovo pes-za slehernim njegovim stihom j^tim novo pOStajo njegovega duha. ^ tli slučajnega, nič samo približno 2 zavoljo lepšega rečenega, vse se ve-in plete samo zato, da nam je čim vsaka poteza duševne fizio- r, zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. V “Pevcu” nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga pevski poklic z vso neizprosnostjo : “Stanu se svojega spomni, trpi brez miru”. Samo s to žrtvijo in odpovedjo je mogla nastati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se je odpovedal celo smrti. Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikdar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste poglablja- [speljala ne bila li v Prešernov svet, tem več lepote vam bo ‘žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njej. In ljubili boste Preešrna, kakor je vreden ta edinstveni duh. Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva j in poniževanja; enak z enakim. Pre-1 šeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljublju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva. Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra. Spoštovati Prešerna-pesnika in Pre-šerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega gren-ca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nns. Zato še enkrat: Ljubite Prešerna! SONET NESREČE O Vrba, srečna draga vas domača kjer hiša mojega stoji očeta; da b’ uka žeja me iz tvoj’ga sveta golj’flva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar src6 sl sladkega obeta; ml ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b’ igrača! Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima milijonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet-Marka. Prešernova rojstna hiša v Vrbi in izletniki ZDRAVLJICA Prijaflji, obrodile so trte vlnce nam sladkfi, ki nam oživlja žile, srcS razjasni In ok6, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Koma najpred veselo Zdravljico, bratje, č’mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere, V sovražnike 'z oblakov rodti naj naš’ga trešči grom. prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom1, naj zdrobč njih rokiS od spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, | vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta Ust! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladen’či, zdaj.se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrtl strup; ker zdaj vas kakor nas Je srčno branit kliče čas! 21ve naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir lz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak Nazadnje še, prijatrijl, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrafli, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih Je ljudi! - MECANICA y electrotecnica E. LOZEJ j W. COX j^fa. Riestra 1115 U. T. 61-0656 mehanična delavnica JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenirros. U. T. 757-640 Prevozno Podjetje “GORICA" Loj li Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 STAVBENI PLESKAR IN TAPETAH MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 “dar imate opravka ▼ Bs. Airesu ne Gabite, da boste najbolje postreženi Po zmernih cenah v HOTELU "PACIFICO” _T Anton Bojanovič ^ARCAS 789 — BUENOS AIRES HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Se«urola 1608-14 U. T. 67-6250 Buenos Aires Tiskarna "Cbrdoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin krojacnica Franc Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 SPLOSNO STAVBENO MIZAR8TVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugart« - 271 TRGOVINA JESTVDI "PRI ČEIIMICU" C. Ramdn Lista S65(i - U. T. 64-1509 P. HRADILAK FI AMBRE RIA — Puesto No. 8 Mercacdo “Las Magdalenas" Fco. Beir6 5276 — T. A. 50-8000 LA VOZ ESLOVENA 1IMTADO POR LA SOCIEDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” / PISMO IZ SLOVENIJE Nedvomno vas bo, dragi rojaki v Ameriki, zanimalo, kako živimo v Sloveniji, kaj se dogaja pri nas. Stare vezi med domovino in vami ne morejo nikdar usahniti. Te vesti naj se ohranjajo In naj se utrjujejo. K temu naj pripomorejo pisma Iz Slovenije, ki naj posredujejo med vami In nami. Te dni smo bili pod možnim vtiskom dogodka, ki je imel svoj odmev med vsemi Jugoslovanskimi narodi .Praznovali sir.o namreč 70 letnico našega največjega živečega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Vsi jugoslovanski listi, časopisi in revije so posvetili daljše članke in razprave pesniku svobode in napredka. Oton Župančič je več nego samo pesnik. V letih pred prvo svetovno vojno je že oznanjal uporno misel jugoslovanskih narodov in slovenskega delovnega ljudstva, združitev Slovencev ter njihovo vstajenje. Med drugo svetovno vojno pa se je uvrstil med bo-ritelje za osvobojenje izpod fašističnega jarma in je pisal izpodbudne pesmi kot “Anton Pesnik”. Njegova najznamenitejša pesem iz tega časa je “Veš, poet, svoj dolg", ki je z neverjetno silo potegnila za seboj junaške borce in vse delovno ljudstvo. Z mladostnim ognjem napoveduje v zadnji kitici pomlad in zmago nad fašizmom: Se bo kdaj pomlad, še bo napočil zor. takrat volčji zbor pojde lovce klat: plani čez Savo, plavaj čez Dravo — zob za zob in glavo za glavo! - «-.y i Slovensko ljudstvo se je z globoko hvaležnostjo spomnilo svojega prvega pevca ter se mu oddolžilo z neštetimi izrazi iskrene pozornosti. Z vseh strani so prihajale čestike, njemu na čast so bile neštete proslave. Do solz ginjen se je Oton Župančič zahvaljeval za te dokaze udane zvestobe. Ob tej priliki je bil deležen najvišjih odlikovanj. Tako ga Je Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije odlikoval z redom Narodnega osvobojenja. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je izdal Ukaz o podielitvi častnega naslova “Ljudski umetnik” Otonu Župančiču. V zbornični dvorani vseučilišča v Ljubljani je bil slavljenec zaradi svojih zaslug za slovensko kulturo promoviran za častnega doktorja slovenske univerze. Oton Župančič je prikazal usodo slovenskih izseljencev predvsem v svoji znameniti pesnitvi “Duma1’, ki bo večno živela med, slovenskim ljudstvom, kot najpopolnejši pesniški izraz njegovih življenjskih bolesti in prelesti. * Druga stvar, ki priteguje zanimanje vsega slovenskega delovnega ljudstva, je zidava zadružnih domov. Kakor po vseh ostalih ljudskih republikah nove Jugoslavije, tako bodo tudi’ v Sloveniji gradili po vseh vaseh zadružne domove. Računajo, da jih bo letos postavljenih v Sloveniji 400 do 500. Poleg nadaljevanja del pri gradnji velike avtomobilske ceste Beograd-Zagreb-LJubljana, ki se imenuje cesta bratstva in enotnosti, bo zidava zadružnih domov najpomembnejša delovna naloga drugega leta naše prve petletke. Po vsej Sloveniji se zbira ljudstvo na setankih In sklepa o zidavi zadružnih domov. Tudi strokovnjaki se shajajo in razpravljajo o tej stvari, ki bo globoko posegla v življenje naše vasi. Slovenski kmetovalec mnogo ustvarja. Njegovo delo je trdo in naporno. Toda sredstva, s katerimi obdeluje svojo zemljo, so še zmerom preveč primitivna in nezadostna za naloge našega časa. Uporaba kmetijskih strojev, ki kmetijsko delo poenostavlja in Izboljšuje, je še zelo nezadostna. Ni pa mogoče misliti na to. da bi bilo vse te stroje mogoče nabaviti brez oblike skupnega, družnega sodelovanja. In najboljša njegova oblika je zadružništvo. Nedvomno bo ta akcija za zadružno sodelovanje mnogo, mnogo pripomogla k izboljšanju, olajšanju obdelovanja ter boljšemu pridelku. In središče tega gospodarskega sodelovanja bodo zadružni domovi s svojimi posojilnicami, trgovinami, skladišči, semenarnami, odseki za poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo, gozdarstvo, pašništvo, itd. Toda ti zadružni domovi ne bodo pripomogli le k gospodarskemu, temveč tudi k splošnemu prosvetnemu napredku, saj bo v teh zadružnih domovih tudi dvorana za razne prireditve z ljudsko knjižnico, čitalnico itd. Tako bodo ti zadružni domovi na vasi živahna žarišča novega, smotrnega življenja, ki bo zagotavljalo našemu slovenskemu kmečkemu delovnemu ljudstvu lažje, bolj plodonosno delo, mestnemu prebivalstvu pa izboljšano preskrbo. Slovensko ljudstvo se danes živo zaveda teh važnih okoliščin, zato bo z veseljem in toplo zavestjo sodelovalo pri Izvedbi tega daljnosežnega načrta. Seveda bo sodelovala pri zidavi zadružnih domov tudi naša požrtvovalna, vzgled-na mladina. Kakor Je doprinesla svoj delež k izgradnji važnih prog Brčko-Banovi-či 1. 1946 In Samac-Sarajevo 1 947, tako se, že sedaj pripravlja, da se odzove klicu domovine ter postavi svoje mlade sile v službo skupnosti. Razen tega bo pomagala tudi pri izgradnji Novega Beograda, gradnji avtomobilske ceste Beograd-Zagrob, razširjenju tovarne težkih in orodnih strojev v Železniku pri Beogradu, pa tudi pri gradnji Nove Gorice, ki je njena letošnja najvažnejša republiška delovna naloga. Naj pripomnimo, da bo v okviru akcije za zadružne domove urejenih 2j športnih igrišč, dve hidrocentrali, 5 planinskih domov ln 9 ambulant. Slovenija v Novi Jugoslaviji ima predpogoje aa bogatejše kulturno življenje. To vidimo tudi na poljuzaložbene delavnosti. Od, osvoboditve do konca 1947 je izšlo namreč na področju Ljudske republike Slovenije 14 39 knjig ln brošur, kar pred-stvlja prepričljiv uspeh, če pomislimo, da Je bilo treba po končani drugi svetovni vojni postavljati tudi kulturne in prosvetne naloge na nove, trdnejše temelje. Najvažnejše založbe v Sloveniji, ki Izdajajo knjige, brošure in druga dela, so Slovenski knjižUi zavod v Ljubljani, Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga ln Založba Tiskarne družbe sv. Mohorja v Celju. Slovenski knjižni zavod je izdal od osvoboditve do konca 1948 — 208 del, Cankarjeva založba 7.8( Državna založba Slovenije 166, Mladinska knjiga 111, Mohorjeva družba pa 4 2. Ostale publikacije so izšle v drugih založbah ter izdajateljstvih. Tudi časopisje Ljudske republike Slovenije se lepo razvija. Danes izhaja tukaj 73 listov ln časopisov. Med temi je največ strokovnih, ki obravnavajo vprašanja z vseh strokovnih področij. Sedanje naklade listov znatno presegajo predvojne, tako da je v novi Jugoslaviji pridobila na važnosti posredovalna vloga tiska glede na poučevanje ter obveščanje ljudskih množic. V skladu s tem se je dvignilo tudi zanimanje ljudstva za čtivo. Ta pojav se odraža v razmahu ljudskih knjižnic in čitalnic Slovenije. Danes deluje tukaj 1094 knjižnic, čitalnic, ki so ločene od knjižnic, je 25, domov kulture, kjer je osredotočeno vse prosvetno življenje, pa 3 50. Z zidavo zadružnih domov, bodo te številke še znatno zvišane. To novo življenje vliva vsemu slovenskemu delovnemu ljudstvu mnogo poleta in vere v zagotovljeno lepše življenje. Vsestranski uspehi nas častno postavljajo ob stran ostalih ljudskih republik. SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacija Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Buenos Aires PISMO IZ SPODNJE IDRIJE Sledeče pismo Je poslala Berta Lapajne svoji sorodnici, naši pridni društveni delavki Justini Turk. Pismo Je vredno, da se, ga priobči dobesedno radi lepega sloga, že z ozirom nato, ker Je Berta obiskovala samo italijanske šole. Družina Berte Lapajne je za časa nem' ške okupacije mnogo pretrpela; grozno mučen Je bil njen oče in nato ubit od Nem-, cev leta 1943 v Opatjem selu. Ista usoda je zadela njenega brata. Sp. Idrija, 9. 1. 1948, Dragi, nepozabljeni stric, teta in bratranci! Zahvaljujem se Vam za besede v Vašem pismu, ki so meni in vsem pri nas doka* Vašega razumevanja in naše skupne vezi v krvi in misli. Rada bi vedela kako je pri Vas, kako govorijo o nas v Jugoslaviji-Odkrito Vam povep.', da naše življenje i'1 najboljše urejeno, toda upamo, da ob koncu naše petletke bomo pred Vami prednjačili. Dela imamo veliko, ogromno; sovražnik nam je zapustil od tovarn in hiš le ruševine, iz cvetoče zemlje neobdelano gmajno, pri nas je skupno z neštetimi mučeniki umrla domovina, toda sedaj naša domovina zopet vstaja, oživlja, se prerojuje-Ustvarjamo novi dom, katerega otroci bodo pod njegovim krovom dobili toplo zavetišče dela in življenja, nikoli več ne bodo naši bratje s krvavim' srcem zapuščali svojih dragih ln šli po svetu za vsakdanji kruh. Mnogo smo pretrpeli in smo še kaj pripravljeni potrepeti, toda nikdar ne bomo pozabili vse to, kar je šlo mimo nas. Naj Vam malo opišem naše domače življenje: Moj mož je mizar, dela tukaj doma pri njegovem stricu. On nima očeta ln ne matere, umrla sta mu, oziroma umorili so ju v nemških taboriščih. Priče, ki so še žive ostale so povedale, da so njegovo mater pri polni zavesti da gre v smrt, peljal I v krematorij in jo tam še živo sežgali. Nje-f*bva sestra je bila tudi v Nemčiji, vendar pa Je kljub vsemu trpljenju prišla srečno domov!” V pismu sledijo še zasebna poročila. Pl VARNA — Kroglišče in Keglišč® PODGORNIK FRANC VVarnes 2113 L* Patern*1 Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thoa HUERTA GRANDE — T. A. 43 Mteinaldo H! T*i»serman MECICo Nazca 2381 U. T. 50-2845 TRGOVINA JESTI IN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 V. T. 72-4957 KROJAČNICA “LA TRIESTINA" Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 • 8228 TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-013S ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF-KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldea 1655 U. T. 67-1411 FARMACIA “ S.OLER" Servicio nocturno .de urgencia A vda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079 M E R C E R I A ------------ Casa “LA F A M A’ ARTICULOS REGIONALES B A J Z E R Buenos Aires 072 Cosquin — CORDOBA Jolocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 Zobozdravnika Dr a. Samoilovi# Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 are DONATO ALVAREZ 2181 INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andrfa Ferejra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tlnogasta 620® M E R C A D O "Las Magdalenas” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beirč 527« RESTAVRACIJA IVANČIČ UUDOLF Afiasco 2623 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 Talleres Gr&flcos “CORDOBA’ Gutenberg 3360 - 21-2-1948