Anthropos 54 (1–2): 115–117 | issn0587-5161 | e-issn2630-4082 
Recenzija 
Richard Kearney, Morebitni bog: hermenevtika religije 
Primož Guna 
Univerza v Ljubljani primus.guna@gmail.com 
©2022Primož Guna 
»Bognitijeniti ni,temvecmorebiti,« jeuvodnatezaRicharda Kearneyja vnjegovemdeluMorebitniBog:hermenevtikareligijekijevprevoduLuke Trebežnika izšlo pri založbi Apokalipsa. Kearney s tem predlaga pono­ven premislek glede vprašanja Boga v postmodernem svetu, za katerega se (navidezno) zdi, da življenjskega navdiha ne crpa vec iz svojega reli­gioznega izrocila, temvec dvomi o sleherni metafiziki. Na ta nacin želi prispevati k diskurzu v sodobni filozofiji religije, ki si zastavlja vprašanje, kakšnobožanstvopridepometafiziki. Predlaga,dabibilosmiselnoBoga znova premisliti, ne kot vrhovni dej ali dejanskost, temvec kot možnost. Namesto ontoteološkega pristopa k vprašanju Boga se zavzame za esha­tološko interpretacijo, ki poudarja Boga, ki iz prihodnosti obljublja, da bo nekoc prišel in vzpostavil kraljestvo pravicnosti. 
Z vidika sodobnih filozofskih smeri fenomenologije, hermenevtike in dekonstrukcije se osredotoci na ponovno branje kljucnih biblicnih teks­tov – goreci grm, spremenjenje na gori Tabor, Šulamkina pesem in Mt 10, kjer Bog obljubi, da bo nemogoce omogoceno. Preko hermenevticne metode njegovobranje privilegira odpiranjemožnosti mnogoterih inter-pretacij in ne išce koncnih odgovorov, ki bi jih ohromili. Kearney uve­ljavljenim teološkiminterpretacijam božje narave, zlasti tistim, kisopod mocnim vplivom klasicne grške metafizike in njenih sholasticnih nasle­dnikov, zoperstavi Bogaeshatologije,kinenastopa kot nespremenljiv vr­hovni logos, ampak kot možnost, ki bi lahko bila mogoca. Po njegovem možnost ne nastopa kot manko, ki mora biti izbrisan, da bi bilo zado-šceno pogoju,da je Bog popolnoma izpolnjen dej,ampak kot tisto, kar je pri Bogu najboljbožansko, namrec da lahko je. Takšen Bog pa ne vsiljuje svojega kraljestva, ampak cloveštvo nagovarja iz nedovršene prihodno­sti, torej iz mogocega. Pri tem pa sleherni posameznik ostaja svoboden, da njegov klic zavrne ali pa ga sprejme in se odpre preobrazbeni moci 
https://doi.org/10.26493/2630-4082.54.115-117 
Primož Guna 
transcendence. Zmožnost odzvati se na Božje vabilo Kearney imenuje persona. Bogserazodenekot nemocenin popolnoma odvisen od clove-škegaodziva.AlikotpraviKearney:»GledenatobranjejeBoglahkoBog le,cemito omogocimo. Alicenavedem bridke besede Etty Hilesum,po­danelemalopredusmrtitvijovnacisticnemkoncentracijskemtaborišcu: Ti (Bog) ›nam ne moreš pomagati. Mi sami smo dolžni do zadnjega diha braniti tvoje prebivališce v sebi‹. To mesto – ki preobraža in je preobra­ženo – imenujem persona« (Kearney 2021, 8). Bog mogocega ali posse, kakor se po Nikolaju Kuzanskem izrazi Kearney, ostaja strastno vpet v potek cloveške zgodovine, vendar ne kot vsemogocni Bog klasicne me-tafizike, ampak kot Bog, ki cloveštvo s položaja nemoci nagovarja preko prošnjeinobljube. »Mojaizhodišcna stavaje,dajetakšen Bog,vprimer­javis starim božanstvommetafizike in sholastike, precej bližje Boguželje in obljube, ki v raznolikih svetopisemskih pripovedih klice iz gorecihgr­mov,dajeprisegeinsklepazaveze,goriodhrepenenjavVisokipesmi,joce v divjini, šepeta v jamah, tolaži zatirane v mraku ter ima sirote, vdove in tujcerajeodmogocnihinponosnih.TojeBog,kiobljublja,daboprinesel življenjeinda gaboprinesel v izobilju.Bog,kiceloobljublja, da boobu­dil mrtve na poslednji dan, z izpraznjenjem domnevne božanske moci 
– prisotnosti – tradicionalno dojete kot ousia, hyperousia, esse, substan­tia, causa sui – pa bo omogocilobljubljeno kraljestvo« (Kearney 2021, 9). Vendar pa sama izpolnitev obljube vedno ostaja v prihodnosti oziroma, teološko natancneje receno, v poslednjih dneh sveta, torej v eshatonu, ki ninikolidovršen.Kearneyvtemvidiprazninovsamembistvubožanstva, kiomogocarazprtjeprostorazamogoce.»Tabožanskarazpokaomogoca vse stvari, ki bi bile drugace za nas nemogoce – vkljucno s kraljestvom pravicnosti in ljubezni« (Kearney 2021, 12). Ker pa Bog cloveštvo nago­varja vedno le iz prihodnosti, kot možnost, njegova obljuba sama po sebi ostajanemocna,zatojenaclovekusamem,dasenanjoodzovepritrdilno. Dinamika igre moci med Bogomin cloveštvomse spremeni na nacin, da udejanjenje obljubljenega kraljestva pravicnosti ni nekaj, kar bo Bog sto­ril za cloveštvo, ampak svobodni odgovor cloveštva na božjo prošnjo, da to stori zanj. Prihodnost tako ni vnaprej deterministicno dolocen potek dogodkovrazvojazgodovine,ampakposledicavselejsvobodneodlocitve cloveštva. »Zatorej smo opomnjeni, da ce je v naši družbi zlo – kakor je –, to ni vnaprej postavljena volja ali usoda Boga (napaka metafizicnega razmišljanjaobožanstvukot cistemdeju innujnosti),temvec greza našo odgovornost. Zlojenamrec, kotjepravilnopovedal Avguštin,odsotnost Boga, manko Božje dobrote (privatio boni), posledica naše zavrnitve od­
116 Recenzija 
prtostidopredrugacevalnega klica druge persone –prošnjesirote,vdove, tujca,jokanemocnega,kisprašuje,›Kjesi?‹Nakratko,interpretiratiBoga kot posse in ne esse je dokoncen ›ne‹ teodiceji. Razodeva zgodovino kot božanskotveganje[venture]inkotclovekovodogodivšcino[adventure]« (Kearney 2021, 14). 
Kearneyjeva izpeljavapomeni nov nacin interpretacije Boga, ki se raz­likuje od tradicionalnih pristopov do božanskega, znacilnih za katafa-ticno in apofaticno teološko tradicijo. Prva vidi Boga kot najvišje ali naj­splošnejše bitje, zreducira ga na cisto bit, pri tem pa tvega padec v fun-damentalizem. Druga pa Boga povzdigne povsem onkraj sleherne biti v nemisljivonebit,takodapostanekakršenkolijezikovnipristopdobožan­skega povsem nemogoc. Kearney pa predlaga nov pristop, po katerem se božanstvanebiinterpretiralonekotbitnitikotnebit,ampakkotmožnost biti, ki deluje iz prihodnosti, ki je še ni. S tem ohrani odprto hermenev-ticno igro interpretacij. »Pri tem, ko obe stališci potiskata koncept Boga proti nasprotnim ekstremom – k najvišjim višavam ali k najnižjim globi­nam –, delita skupno nenaklonjenost do kakršnekoli posredniške vloge za pripovedno imaginacijo. Za obe božansko ostaja povsem nemisljivo, neimenljivo, nepredstavljivo – to pomeni neposredljivo. Hermenevticni pristop k religiji, ki ga privzemam tukaj, pa obratno želi privzeti ravno takšno posredniško funkcijo« (Kearney 2021, 19). 
Literatura 
Kearney, Richard. 2021. Morebitni Bog: hermenevtika religije. Prevedel Luka Trebežnik. Ljubljana:kudApokalipsa. 
117