138718 mm. š*f-K Povodom proslave dvadesetpetgodišnjiee dru¬ go ga tabora u Istri, obdržavanog dne 27. oktobra 1878 u Dolini, sabrasmo u ovaj rukoviet sve go¬ vore, izrečene na taboru i sve važnije dogodjaje onoga dana. Pri tomu lebdita nam pred očima dvo.jaka svrha: mladjemu naraštaju osviežiti uspomenu na prvo doba narodnog pokreta u Istri, i na- maknuti podpora plemenitoj našoj školskoj Družbi kojo.j je namienjen sav čisti prihod Neka nežali dakle nitko ono 10 para, da postignemo jedno i drugo. U Trstu, septembra 1903. PROGRAM svečanosti petindvajsetletnice tabora in blago¬ slovljena zastave društva „Vodnik“ v Dolini. Na predvečer dne 12. septembra streljanje s to¬ piči, serenada kumici in obhod. Dne IB. septembra zjutraj streljanje s topiči. Vspre- jemanje zjutraj došlih gostov; ob 9. uri zjutraj b 1 a - goslovljenje zastave in zabijanje že b- Ij e v. Sveta maša za žive in mrtve taborite. Banket: kovert z botilko vina 2 K. Potem vsprejemanje popo- ludanskih gostov z zastavo. Ogled spominka tabora in darovanje za družbo sv. Cirila in Metodija. Odmor in zasedanje prostorov. Slavnostni govor govori državni poslanec gosp. prof. Spinčič. Koncert na javnem trgu z nastopnim v s p o r e d o m : 1. A. Foerster : »Venec Vodnikovih pesmi«, mešan ■zbor, poje pevsko društvo «Vodnik» iz Doline 2. M. Hubad : »Narodne pesmi«, poje »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta. 3. A. Foerster: »Naše gore«, mešan zbor; A. Ne- dved : »Vijolični vonj«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Domovina« iz Ospa. 4. Gerbič: »Kaj iščeš tu lovec«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Prešeren« iz Boljunca. 5. Iv. pl. Zajc : »Slava delu«, možki zbor, poje pevsko društvo »Slava« iz sv. M. Magdalene. 6. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma« možki zbor, poje •pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj. 7. Aljaš: »Triglav*, poje pevsko društvo »Zvo¬ nimir« iz Rocola. 8. *** »Lipa« iz Bazovice. 9. Sattner: »Na planine«, poje pevsko društvo »Primorec« iz Mačkolj. 10. *** »Oj planine«, mešan zbor, poje »Čital¬ nica« od sv. Jakoba. 11. »Pogovor z domom«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Slovenec« iz Boršta. 12. A. Leban: »Molitev«, možki zbor, poje pevsko društvo »Zarja« iz Rojana. 13. Volarič : »Pri zibeli«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Vodnik« iz Doline. Šaljiva pošta, svobodna zabava in ples. Tabor v Dolini. Mar obstaje potitično društvo »Edinost" pa do današnjega slavnega dne se je na to delalo, kako bi se osnoval v okolici tabor. Da nij manj¬ kalo vzrokov in točk, ki bi se bile na dnevni red stavile, to je do trdnega dokazano. Leta 1875. je bila na dnevnem redu občnega zbora na Pro¬ seku 20. junija tudi 3. točka : tabor v okolici, ali izostal je na željo višje oblasti, da si ga ni za- branila. Društvo pa tudi ni bilo v onem času še dobro organizirano in duševno oboroženo. Prenaredila so se društvena pravila zarad mnogih razmer in ker je jasno, da ni sama oko¬ lica, ki potrebuje brambe narodnih pravic, temveč, da je sosednej tužnej Istri treba na pomoč pri¬ skočiti, vzlasti, ker so politične težnje v tej deželi take, da je treba na duševno delo stopiti. Po prenarejenji društvenih pravil maja me¬ seca letošnega leta prerodilo se je društvo »Edi¬ nost", začelo je svojo pozornost v Istro obračati, po dogovoru z istrskimi rodoljubi v Dolini, vz¬ lasti gg. dekanom Janom in višjim županom Lavriho, spoznal je odbor potrebo, ter sklenil v odborovi seji 11. oktobra osnovati tabor v Dolini. V štirnajstih dneh se je moral osnovati tabor, kajti prej ni bilo ugodnega časa v tamošnji okolici in tudi razmere niso pripuščale. Odbor je vse moči napel, da je stvar častno dovršil, če tudi je bilo obilo ovir, posebno kar se govornikov tiče. Odbor se tudi tega ni prestrašil, delal je ne¬ umorno priprave; pri tem pa so ga podpirali do¬ linski veljaki, kateri so oskrbeli dekoracije in red. Vse časti so vredni iskreni tamošnji rodoljubi gg. dekan Jan, višji župan Lovriba, učitelj Bunc, občinski tajnik in sploh županija, Čas se približuje, vreme ni bilo ves teden ugodno, v nedeljo pa, da si oblačno posijalo je ■sobice včasih, ter taborite spodbujalo, da so se v ogromnem številu na tabor napotili. Od vseh krajev so romali Slovenci se zastavami pevajoči in ob 3. uri popoludne je bil napolnjen prostor sredi vasi v Dolini s taboriti. Na tisoče zastavic je migljalo po vasi in na odru. Začel se je tabor od 3. uri popoludne, prvo- sedoval mu je g. Viktor Dolenec, podpredsednik političnega društva „ Edinostiker je bil pred¬ sednik g. Nabergoj zadržan na Dunaji v držav¬ nem zboru. Vlado je zastopal c. kr. okrajni komisar v Kopru vitez Vilhelm Jetmar. * * * Podpredsednik g. V. Dolenec pozdravi tabo¬ rite s tem govorom: Slovenski in Hrvatski možje! Pozdravljam Vas presrčno v imenu političnega društva „Edinost* in se Vam prav tako presrčno za¬ hvaljujem, ker ste došli v tako velikem številu sem v tabor, da protestujete z možko besedo proti temu, da sebi naše zemlje le ena ped odtrgala od Avstrije. — 6 — Uže naši pradedje zbirali so se pod lipo in tanv javno sklepali o vseh važnih zadevah ;■ Angleži so se- več desetletij borili za svobodo javnega zborovanja, oni se poslužujejo pogostorna te ljudske pravice in jo či¬ slajo nad vse. — Tudi mi v Avstriji živeči narodi pri¬ dobili smo pravico, da smemo javno zborovati; poslu¬ ževali smo se je mi Slovenci posebno pred 10. leti,, potem pa smo morali zopet mirovati do danes in prav danes se je na Slovenskem po 10. letnem odmoru zopet ljudstvo sešlo v tabor. Pomenljivi in važni so tabori zato, ker po njih zvedo poslanci menjenje, želje in tir- jatve naroda, v vsaki pravi svobodni državi so taki shodi poštenim poslancem vodilo za postopanje ; a vo¬ dilo so tudi taki vladi, ki skrbno pazi na korist svojih državljanov. Naš denašnji tabor pa ima še posebno veljavo zarad tega, ker ni samo slovenski ; ampak tukaj si po¬ dajata bratske roke Sloven in Hrvat; torej je ta tabor prvi tabor bratov južnih Slovanov in uže samo ta oko¬ liščina je imenitna in zasluži, da jo zabilježi zgodovina. Naj bi bil ta tabor začetek našega spoj en ja v eno samo narodno telo 1 Pomenljiv je pa denašnji narodni shod tudi glede* na okoliščino, da prav tukaj praznuje polit, društvo »Edinost* na posebno slaven način svoj vhod v Istro,, v to tužno deželo, kder naši Slovanski bratje zdihujejo- pod jarmom ital. »begov*. Bog daj, da bi društvo »Edinost* zbudilo tu naše- brate k pravemu narodnemu živenji, k politični zavesti in k občnemu napredku ! Veselimo se tedaj denašnjega dne,, kajti tukaj nas- navdaja nada, da začnemo ž veti novo duševno živenje.. — Ponavljali bomo tabore, ker le nevtrudljivo delova¬ nje nam bode pomagalo do konečne zmage. Priporočam Vam naposled važne predloge dnev¬ nega reda in Vas vabim, da pazljivo poslušate, možato- glasujete, in se vedete, kakor je najzrelejšim in omika- nejšim ljudem pristojno, da pokažete svetu svojo zrelost,,, svojo ljubezen in navdušenost za mili naš narod. — 7 Predstavljam Vam še g. vladnega komisarja gosp. viteza Jetmarja, ces. kr. okr. komisarja v Kopru in v imenu društva .Edinost' 1 naznanjam začetek prvega južnoslovanskega tabora. Po tem uvodnem govoru predstavi gospod prvo- sednik vladnega komisarja, katerega je ljudstvo navdu¬ šeno pozdravilo. Gospod vladni komisar poprime zdaj; besedo : ('jooor gosp. o la dr} ega komisarja. Čestito občinstvo! Štejem si v veliko zadoščenje, da imam čast in< priliko Vas tu v imenu c. kr. vlade pozdraviti in po¬ vedati, da me navdaje z veseljem namen vašega da¬ našnjega shoda in točke vašega dnevnega reda Da bi se prva točka dnevnega reda razpravljala,, zato se je od vseh krajev toliko ljudstva zbralo ; kar je očiten dokaz patriotične udanosti in duševnega na¬ predka vašega naroda, in kaže, da ste — dobri Slo¬ venci tudi dobri Avstrijci in da taki tudi hočete ostati., Vesele vlado tudi druge točke dnevnega reda, ker spričujejo, da hočete svojo pozornost posebno na izo¬ braževanje in oliko svojega naroda obračati in ker se vidi, da tudi praktičnih namer ne pozabljate Upam, da vas smem zagotoviti, da bo vlada pod¬ pirala kolikor mogoče vaše hvale vredne namere in želje. Ljudstvo je te besede z vidljivo zadovoljnostjo pozdravilo. Potem da gosp. prvosednik besedo gosp. dolinskemu dekanu, ki je tako le govoril : (jovor gosp. dekana Jana. Presrčno Vas pozdravljam, Gospoda moja, vrli Slovenci, in Vam radostno skličem : Dobro došli! V edi¬ nosti je moč Tudi majhen narod, ako dela zedinjenimi 8 — močmi, in sam sebe spoštuje, čislajo druži narodi, po- vzdigujese na vedno višjo stopinjo ter more činiti mnogo važnega v lastni svoj prid. Da dosežemo in pospešujemo edinost med nami Slovenci, to je namen današnjega taborja. In ker je meni izročena naloga govoriti o prvi točki, postavljam za geslo daljne razlage o tej točki tele besede : Mi bodemo delali z zedinjenimi močmi na podlagi naše neomajane zvestobe do preslavne Habs¬ burške dinastije in presvitlega Cesarja po postavni poti v vedno veči duševni in materijalni blagor našega naroda. Rekel sem : na podlagi naše neomajane zvestobe; kajti narod, ki se v vseh dobah tako zvestega in zna¬ čajnega skazuje, kakor vsi Slovani sploh in zlasti mi Slovenci pod tolikimi nezgodami, sme tudi ponosno terjati, da se mu enake pravice skazujejo in pripuščajo, kakoršne vživajo drugi narodi. More li kdo oporekati, da Slovenci niso bili vselej zvesti svojemu Vladarju ? ali da niso vselej radi kri in premoženje darovali za Avstrijo ? Kdo je v prešlih 500 letih divje Turke nazaj zaganjal od avstrijskih pokrajin in branil vse Cesarstvo, da niso podjarmili ? Ali ne v prvi vrsti hrabri Hrvatje in Slovenci ? Oni so bili zvesti stražniki Avstrije proti grozovitemu Turku. — Poglejmo dalje v dobo silnega francoskega Cesarja Napoleona I, Za nekaj časa so bili od njega podjarmeni tudi neka¬ teri slovenski okraji. Ali ljudstvo ni bilo zadovoljno pod tem ptujeem, želelo je priti zopet pod svojega av¬ strijskega Cesarja, in kdo ni bral ali slišal o tako ime¬ novanih črnih vojskah, s katerimi so Slovenci posku¬ šali ptuji jarm otresti ? Kdo ni slišal o stotniku Lazariču in njegovej istrskej čeli, kako se je tačas za Avstrijo borila ? Po¬ glejmo tudi v novejše dobe. Kdo se je leta 1848 in 1849 najbolj iskreno boril za ohranitev Avstrije zoper njene puntarske narode? Ali ne zopet v prvi vrsti Slo¬ vani in naši Slovenci ? Ni je dobe, gospoda moja, da bi se bil naš Slovenski narod do svojega Cesarja ne¬ zvestega skazal. Ozrimo se tjekaj v Bosno in Hercego- — 9 - vino. Kdo je tam največ pripomogel po neizrekljivem trplenji, pomanjkanji in prelivanji krvi. da je naša av¬ strijska vojska svojo nalogo tako srčno in junaško do¬ vršila in slavno ime zmagonosna si pridobila, da so naši kristjanski bratje od več stoletne tužne sužnosti pod Turkom rešeni in da se tudi v onih deželah naš presvitli Cesar kakor rešitelj slavi in časti ? Res, slava in čast bodi vsem vojakom, kakoršne koli narodnosti si bodi, ali v ogromni večini so Slo¬ venci in Hrvatje k toliki slavi Avstriji pripomogli. Od koga pa so se naši junaški mladeniči tolike zvestobe, tolikega žrtvovanja za Avstrijo in preljubega Cesarja navzeli in naučili ? Od Vas, slovanski njih bratje i sestrice, ki Vam srce bije za čast Avstrije. To ste pokazali 18. mi- nolega avgusta, ko ste na predvečer k velečastnemu rojstvu Cesarja vesele kresove po višinah in planjavah žgali in dan rojstva slovesno obhajali. S tem ste javno proglasili, da enako plamenom kresov gori tudi v vaših srcih plamen udanosti, zvestobe in ljubavi do Njego¬ vega Veličanstva. S to velikansko izjavo udanosti ste pa tudi h krati javni protest ali nasprotovanje proti lahonskemu rogoviljenju in demonstracijam na Primor¬ skem in v Istri vložili, kajti oni delajo nam Slovanom in vsej Avstriji sovražne naklepe, ter govore in pišejo: Primorsko in Istra ste italijanski deželi, njihovi prebi¬ valci z nami simpatizirajo, to je, žele nam pridruženi biti; tako se lažejo in že zemljevide napravljajo, po kterih bi morali Slovani noter do Postojne k Italiji pri¬ padati, in seveda poitalijančeni biti. — Al ne boš Jaka, bi rekel Brencelj 1 Ne izvršite, vi Lahoni, svojih naklepov. Še so živi junaški Slovani. Kakor skale na obalih našega jadranskega morja trdno stoje zoper zaganjanje izburjenega morja; mno¬ gokrat se srditi valovi vanje zaganjajo, a premaknoti, razrušiti jih ne morejo, morje mora ostati v svojih od Stvarnika mu odkazanih mejah : tako hočemo ostati tudi mi slovanski prebivalci trdni na obalih sinje Adrije v zvestobi do preslavne Habsburške dinastije, do našega preljubega Cesarja Frane Josefa I Pokazati hočemo la- 10 honskim rogoviležem, da Primorsko, Istra je slovenska zemlja, ker nje prebivalci z majhno izjemo smo Slovani,, in da se vse njihovo, nam in Avstriji pogubno početje razbije nad našo zvestobo. Zvestoba pa, moja gospoda, je vredna plačila. Za plačilo pa ne zahtevamo druzega, le enake pravice z. druzimi narodi. Na podlagi naše zvestobe bomo tedaj; terjali tako pravično plačilo, ktero ne more dolgo za¬ stajati Že se obrača politi'no kolo na boljšo, nam bolj. prijazno in pravično stran. Naš ščit, naše upanje boljše prihodnosti za nas pa je naš preljubljeni deželni Oče, kteremu danes na tem slavnem taboru v potrditev naše udanosti naudu- šeni zakličimo trikratni: Živijo nas Cesar Franc Jožef I.. Tako je končal govor gospod dekan in vse ljud¬ stvo je navdušeno nazdravljalo visocemu Vladarju. Gospod prvosednik da potem prvo točko na glasovanje; bila je soglasno sprejeta; potem prebere od gosp. Fr. Cegnarja sestavljeno adreso, katera se je z dolgo tra¬ jajočim navdušenjem odobrila ; pevci pa so zapeli ce¬ sarsko pesem. Adresa se tako le glasi: Vaše c in k. apostolsko Veličanstvo! Na taboru zbrani Slovenci in Hrvatje na Priteor- skem se preponHno poklanjajo Vašemu c. in k. apo¬ stolskemu Veličanstvu ter izrekajo najtoplejša čutila po¬ korščine, udanosti i neomejene zvestobe do presvitlega prestola. Osodopolna, zgodovinska doba: v katerej hrabra naša vojska, mej njo i naši bratje i sinovi, bije zmago- nosne boje za pravico i človeštvo, ter vije nove vence okoli presijajne staroslavne habsburško-lorenske krone, napolnuje naša' srca z velicim veseljem i navduševanjem, ker od slave presvitlega vladarja leskeče in naša slava. Lapidarnimi črkami zapiše zgodovina te slavne boje v svojo knjigo, ker bili so se za najsvetejše namene. 11 Če se pa mi pridobitve dveh lepih dežel na jugu presrčno veselimo, skuša nam neka majhna podkupljena stranka tujega naroda veselje s tem greniti, da počenja dela, katera se studijo vsacemu poštenemu i zvestemu državljanu. Ker so naša srca zaprta zapeljivosti i tacim nameram, ki so obrnene zoper državno blagost, zapo- čete iz vzroka, da bi zdrobile biser neskaljene naše zvestobe do presvitle cesarske hiše ; zato javno na ta¬ boru izrekamo, da zvestobo do presvitlega prestola, ka¬ tero smo podedovali od svojih očetov, hranimo globoko • v srcih ko najdražji dar, ter jo marljivo i zvesto ce¬ pimo v prša svojemu zarodu. Neskaljeno smo prejeli od dedov, neskaljeno izročamo potomcem. Kako draga nam je ona, kako gorke čute gojimo za Vaše c. in k. Veličanstvo, našega Gospoda i Cesarja, to smo dejansko pokazali letos na večer pred rojstnim, dnevom Vašega Veličanstva, kajti napravili smo po go¬ rah ob vsej meji italijanske kopne zemlje, ob vsem mor¬ skem bregu nepretrgano vrsto kresov ter navdušeno nazdravljali Vašemu Veličanstvu, da se je daleč čez meje razlegalo. Blagovolite tedaj, presvitli mogočni naš Gospod in Vladar, od zbranega slovenskega i hrvaškega ljudstva na Primorskem, kar sprejeti najponižnišo prisego naj¬ večje pokorščine, žive udanosti, neomejene zvestobe. Bog živi, Bog ohrani, Bog blagoslovi Vaše Veli¬ čanstvo ! Na Taboru v Dolini, dne 27. oktobra 1878. Na vrsti je druga točka, o katerej govori gosp.-. Trobec : Čf oo op J. UJpobea. Mislim, da ni naroda v Evropi, da bi tako zve¬ stobo do svojega vladarja gojil, kakor mi Slovenci im Slovani v Avstriji, in to je naša čast in dolžnost. Lehko trdim, da našemu narodu je prirojena naj- -čistejša lasnost zvestobe in udanosti do našega pre- svitlega Cesarja in njegove hiše ; zato pa si dovolju¬ jem vprašati, ali visoka vlada primerno pripoznava za¬ sluge nase zvestobe in udanosti ? Žalostni odgovor, da ne : in evo kratkih dokazov : Uže pred 10. leti je naš narod v pospeševanje blagostanja po taborih sklepal zedinjenje Slovenije, razvijal potrebe in tirjal svoje pravice, kakor nam jih zagotavlja §. 19. Pa žalibog, naše prošnje, sklepe in tirjatve je vlada prezirala in sicer v našo in državno škodo v Častita gospoda! Kakor vsi Slovani, posebno smo tlačeni mi tržaški okoličani, ker po želji naših nasprot¬ nikov nam potem potrebe in pravice vedno krajšajo : razpustili so naš zvesti batalijon, odpravili so naše do¬ mače župane, in zdaj so še celo sklenili mesto daleč v okolico razširiti, da nas s tem lažje polaščijo, da nam skrajšajo glasove pri volitvah v mestni deželni in dr¬ žavni zbor ; tako ne dobomo 14, ampak zgubimo še teh 6 poslancev, potem bi bila okolica vničena, in mi bi popolnoma postali laški sužnji. To bi bila velika 'škoda našemu blagostanju in vsemu narodu, ker naša -okolica je na Adriji najvažnejša trdnjava Slovenije. V pošpeševanie blagostanja našega je najpotreb- niše, da nam v : soka vlada dovoljuje naše naravne in ustavne pravice, katere nam je potrdil presvitii naš Cesar Franc Jožef I. Bog ga živi! Živio! Častita gospoda' Na podlagi mojega govora si dovoljujem slavnemu zboru na današnjem taboru pred¬ lagati to le resolucijo : 1. Naj visoka' vlada, ako želi blagostanje našemu narodu, predlaga in dela na to, da zadobimo zasluženo zedinjenje Slovenije. 2. Naj visoka vlada predlaga in dela to, da se volilni sistem tako predrugači, da bode našemu narodu vsaj bolj pravičen. B. Naj visoka vlada natančno in vestno pretrese 'okoliški lanski protest glede obširnega razširjenja mesta. 13 Ta predlog slavnemu zboru goreče priporočam, 'z. največjo nado, da ga usliši presvitli naš Cesar Franc Jožef I. Bog ga živi ! Živio ! Častita gospoda ! Glede tržaških okoliških šol si dovoljujem dostaviti k predlogu g. predgovornika. Da za zboljšanje naših šol ni diuzega pripomočka, nego da visoka vlada predlaga in dela na to, da tržaška okolica zadobi lasten šolski svet, kajti ni mogoče, da se naše slovenske šole pod italijanskim šolskim svetom zboljšajo. Gospod prvosednik da to resolucijo na glasovanje,, in sprejme se soglasno. Predsednik Dolenec odda predsedništvo g. I. Gor¬ jupu, staršemu odborniku in govori blizo tako le : Gtooo? gosp. JJolenea. Slavni tabor! K drugi točki dnevnega reda in naslanjaje se na- ravnokar sklenane resolucije hočem tudi jaz govoriti ter pojasniti Vam to zadevo iz političnega in državno- pravnega stališča. — Našemu narodu bi se dalo kori¬ stiti duševno in gmotno po dobrih narodnih ljudskih in srednjih šolah, po znižanju davkov, s povzdigo kme¬ tijstva, po dobrih in mnogih cestah, železnicah, denar¬ nih in drugih zavodih i. t. d.; a vse to se ne more zgoditi pod sedanjo vladno sistemo, katera dela le na korist ene stranke in požira mnogo denara za čisto neplodne namene. Ta sistema, vpeljana po ustavovercih,, je Avstrijo močno oslabela in prav sedanje notranje zmešnjave kažejo, da Avstrija ne more več naprej na tem potu, da je treba pred breznom kreniti na drugo pošteno pot.— Treba je toraj druge sisteme, ako hoče Avstrija srečna postati in ako hočemo mi avstrijki Slo¬ vani doseči svoje narodne pravice ; Avstrija se mora vravnati kot federalistična država z močnim enim sre- 14 — diščem ona mora postati zopet ena sama država, pra¬ vična vsem v njej živečim narodom. V taki državi bi se morala vpeljati popolna avtonomija, kolikor je to mogoče, da se celokupnost ne oslabi, morale bi se osnovati veče dežele ali državne grupe, katere bi mo¬ rale naravno odgovarjati narodnostnemu načelu, kajti sedanje male deželice, kakor so posebno naše južne primorske kronovine, ne mogle bi dobro prebavljati popolne avtonomije in državni stroj bi bil potem tudi preveč kompliciran. Ena taka dežela ali grupa v federalistični Avstriji bi bila tudi „Slovenija“ ali „Ilirija“, kakor jo uže hote imenovati, in k tej grupi, bi pripadali koroško-štajerski Slovenci, Kranjsko pa celo Primorsko z Istro vred. Nij mi treba tukaj dokazovati, da je Avstriji edina pri¬ merna oblika vlade prav federalizem, kajti zgodovina nas uči, da celo absolutistična Avstrija slonela je na federalizmu in sedanji vek sam nam kaže, da najsku- - šenejši narodi, kakor so Nemci, Francozje cenijo fede¬ ralizem kot svobodi najbolj primerno obliko države. Kar se pa tiče nas Slovencev, bi mogli le tako zdru¬ ženi v eno samo narodno telo uspešno napredovati, osnovati si svoje dobre šole, urade, zmanjšati število uradnikov in stroške za upravo. Jenjalo bi po tem tudi ono zatiranje in nadvla- danje dveh narodov čez vse druge, ki je postalo uže neznosno in Avstrija bi po osnovi take močne dežele ne le osrečila slovenski narod, ki je bil vedno zvest kroni in državi, temuč okrepila in vtrdila bi tudi dr¬ žavo proti jugu in zgradila boljšo trdnjavo proti tako zvani „Italia irredenta", nego so vse zidane trdnjave napolnjene z vojaki in kanoni. Naravno je pa, da bi v omenjeno državno grupo spadala tudi nekatera mesta in mali okraji, v katerih prebirajo deloma ali izključivo Italijani; a ti se nijmajo bati, da bi jim mi zatirali, akoprem v ogromni večini, njih narodnost dokler hote ostati zvesti našim deželam in dokler ne težijo na zupaj ; v narodnih zadevah da¬ mo jim radi „carta bianca", da si napravijo postavo — 15 — po kateri bi v narodnostnih, natančno obmejenih zade vah odločevale narodne postave, katere je na Češkem predlagalo leta 1870 Hohemvartovo ministerslvo Mi vedno zatirani Slovenci poskusili smo nesrečo, vemo kako grenko je, zatiranim in zasramovanim biti, v šoli nesreče smo se učili; zatorej pa ne privoščimo enake šole, enakega zatiranja nobenemu narodu. Konečno mi je, še omeniti naših vrlih boriteljev v kranjskem deželnem zboru in možate adrese, katero so predlagali v omenjenem zboru; iz globine srca smo jim vsi Slovenci hvaležni za tako pogumno, neustrašlji- vo vedenje in gotovo govorim iz srca vsega naroda, ako izrečem, da se ves slovenski narod ujema z obsežkom in nazori one adrese in da je tudi hvaležen vsem vr¬ lim narodnim zastopnikom. Naslanjaje se torej na resolucije predgovornika in vpiraje se še posebno na omenjeno adreso slovenskih poslancev v kranjskem dež. zboru, predlagam sl. tabo¬ ru sledečo resolucijo : Naši narodni zastopniki v deželnih in državnih zbo¬ rih naj po izgledu narodnih poslancev kranjskih pri vsaki dani jim priliki odločno tirjajo zedinjenje vseh slovenskih pokrajin z Istro vred v eno samo polit, in administrativno celoto in naj še zastopniki drugih Slovanov v Avstriji e- dino na to delajo , da se Avstrija uže Jemalo preustroji v federalistično državo. (Klici: Živela Slovenija zedinjenja !) Pri glasova¬ nju sprejme se navdušeno tudi ta resolucija in mej po¬ kanjem in petjem slišali in odmevali so se tudi močni klici! — Živela Slovenija! Edini hočemo biti i t. d. Potem dobi za tretjo točko besedo gosp. Peršič, ii govori tako-le: Gtooor g. J?etra J^eršiča. Narode! Tebi kao zastupnik hrvatskoga i slovenskog na¬ roda u Ist«i progovoriti mi je ovdje o učioni (školah) u Istri : — 16 — Netreba meni dokazivati, da su dan danas škole- potrebite, svakome pojedincu i svakom narodu za uvje- riti njegovo blagostanje. — O tom se osvjedočimo, po- gledav oko sebe po širokom svietu. Vidimo kako se pojedinci- trse, da se štogod nauče, da čovjek bio li on poljodjelac, rukodjelac ili trgovac, koji se je u skoli štogod naučio, svuda bolje prolazi, nego li njegovi dru- govi, koji se nisu nista naučili. — Vidimo kako si na¬ rodi želeči sebi dobro dižu hramove prosvjete, zidju škole, vidimo da narodi, koji imaju svojih škola ne samo po gradovih nego i po varoširn i po malim selim,, takovi narodi živu život ljudski, život slobodan, i bla¬ go vladam, koje nad njimi vladaju jer vami nema bo- Ijih državljana nego su oni. Na usuprot vidimo da na¬ rodi, gdje ili neima školah ili jih ima, ima samo po gradovih, gdje nije naobrazba obča, nego je povlastica samo njekolicine ljudi, vidimo da takovi narodi, neživu nego životare, da živu život veče živinski nego li ljud¬ ski, i da su nista drugo nego tudji robovi, a jaoh si ga vladi kojoj je s njimi vladati, nejma gorili držav¬ ljana do njih. Netreba mi dokazati, da moraju škole biti narod¬ ne t. j. da se u školi mora podučavati u onom jeziku,, kojim govori narod. To nam jednoglasno izrieču svi odgojitelji, svi oni koji uče kako se narod, kako se nje¬ gove sinove odgajati ima. To nam piimjerom kaže cieli prostorni sviet. Pogledajmo u koju nam drago izo¬ bražencu državu, medju koji hočemo izobraženiji na¬ rod svagdje bez iznimke nači čemo narodni jezik kao učevni. Ničesa tako netreba mi dokazati. Meni je pogle¬ dati malo po Istri, ter vidjeti: imali naša Istra škola; imamo li mi Hrvati i Slovenci u Istri potrebitih narod¬ nih škola ? Prije nego li na to odgovorim, reči ču koliko ima Istra ljudi, i kako se ti po na odnosti diele : Ljudi ima Istra okolo 260.000. Od tih 260.000 ima po prilici 60.000 Talijana, sa svimi onim, koji bi bi htjeli Talijani biti možda 70.000 svi ostali su ili Hrvati ili Slovenci i to okolo 160.000 Hrvata i 40.000 Slovenaca. A sad da odgovorim na pitanje imali Istra škola, imaju li jih Hrvati i Slovenci u Istri? Neka brojevi ni- komu ned o sadju j u s njimi se sa stalnošču govori. Istra imala je godine 1875. 145 škola, a toliko po prilici biti če ih i sada. Te iste godine potrošilo se je na pučke škole u Istri 87.000 for. Sliedeče godine 1876 potrošilo se je za iste preko 92.000 tor. Lanjske godine 1877 potrošilo se je u istu svrhu 97.000 fr. Za budueu godinu odlueilo se je 7. kolovoza t. g. na sa¬ boru u Parencu potrošiti na pučke škole u Istri 115.000' for. Ljepa je to svota. Troska za škole doči če dakle buduce godine 44 novčiča na svakoga Stanovnika u Istri stara ili mlada, muza ili Ženu, dječaka ili djevoj- čicu bilo hrvatskoga ili slovenskoga bilo talijanskog roda. Kad bi se radilo kako valja, moralo bi se na hr- vatske same škole potrošiti 70.000 for. na hrvatske i slovenske zajedno preko 80.000 for. Stalno je pako, da se neče potrošiti nit 40.000 tor. a sliedi iz toga, da če se buduce godine Hrvatom i Slovencem u Istri 40.000 for. na nepošten način uzeti. — Da je tomu tako vidit četo najbolje po tom koliko imaju škola Hrvati i Slo¬ venci a koliko Talijani. Od onih 145 pučkih škola što jih Istra imade, sm 73 talijanske, 46 hrvatskih i slovenskih, a 26 mješanih t. j. takovih, gdje se u dvih jezikih uči. Šestdeset tisuča Stanovnika (Talijani) ima daklem 73 škole, a njih dvie- sto tisuča (Hrvati i Slovenci) samo 46; slaba četvrtina Stanovnika skoro dvie tfečine škola, jake, tri četvrtine Stanovnika jedva jednu trečinu škola.... Ali se neinože očito pitati pravicu gdje ži ? I i na koji način se prosiplju krvavi žulji našega jadnog i nesrečnog naroda. To su primjeri iz ciele pokrajine u obče a evo jih iz dviju kotara, da bude stvar ako je za potrebu jasnija. Politički kotar lošinjski ima 35.000 Stanovnika. Izuzmeš li Stanovnike grada Krka (oko 1.500) Talijana. na okupu u tom kotaru neima, sve su sami Hrvati a 18 ipak ima u torn kotam 12 talijanskih a samo 18 br- vatskih škola. Politički kotar koparski, ovaj u kojem smo se danas daj Bog u dobro naše sastali ! ima 62.000 Stanovnika, od tih je 20.000 Talijana 40.000 Slovenaca i Hrvata, jedna trecina Talijana i dvie trečine Slove- nac-a sa Hrvatima. A ipak ta trecina ima 15 škola, a Slovenci i Hrvati samo 10.... Pogledaj ovo, i onda pu- •če moj moreš redi povolji i bez opora ali nije sviet naopako, kad dopusti tako ve očevidne smutnje i ne- pravice. Takovim nam se škole prikazuju kad gledamo na njihov broj za pojedine narodnosti, što da se reče od njih pogledamo li kakve su škole jedne, a kakve druge narodnosti. U obče se opaža, da su talijanske škole dvo, tro, četvero da. i petero i šestero razredne, i da je medju svimi hrvatskim i slovenskim samo jedna •četvero razredna, da su druge večinom samo jedno razredne. Neču veče tih primjerah navadjati, iz rečenog se jur vidi da mi Hrvati i Slovenci u Istri nemarno niti iz daleka toliko pučkih škola, koliko bi jih morali imati. Jur iz rečenog more se zaključiti ne samo da nije me¬ dju našim pukom izobraženosti nego takodjer da mi nemarno nit nemožemo imati temelja na kojem bi mo¬ gli svoju zgradu graditi, da nemarno nit ne možemo imati, što bi potrebovali kao narod težeči za prosvje- tom i blagostanjem, jerbo nemarno viših škola, niti svo¬ jih ljudi u nijednoj štruci Visoka naša vlada, koja se je u novije vrieme po¬ čela brinuti za naše škole, ustrojila je učiteljišče. Za¬ vod, gdje se odgajaju učitelji, ustrojila ga je nješto čudnovato nu ipak tako, da se može ako i s velikom mukom odgojiti učitelja iz Istre. Ajte u učiiište pak brojite djake naše iz ove strane Istre, pobrojiti čete ili lahko na prste jedne ruke ; mi ne možemo imati do- voljno svojih učitelja, dok ne budu pučke škole prema državnim zakonom preustrojene, dok ne bude bar je- dan pripravni tečaj hrvatski u zapadnom dielu Istre u- strojen. — Kako su škole dosad a i sad uredjene mi 19 imamo učitelja još preveč. Poznam čisto hrvatskih mjesta, u kojim moraju učitelji talijanski podučavati, premda znadu bolje brvatski nego talijanski, poznam učitelja Hrvata, koji je inorao talijanski učiti u čisto hrvatskom mjestu, a sloga, sto je s potrebe kadgod hr- vatski rabio, proganjan bio a plača mu umanjena. Znam učitelja i katehetu, koji su u školi s potrebe brvatski jezik rabili, pak bili s toga ukoreni kao panslavisti i kao oni, koji če širiti utopičke ideje i to od svojih po- glavara, koji su hrvatske knjige poslane od više ob¬ lasti u kut bacali, poznam u obče učitelja, koji bi rado hrvatski učili ali nesmiedu. Nego iditno dalje. Češče sam puta ipak čuo da visoka naša vlada želi naše ljude namjestiti za činovnike, ljude koji bi znali i htjeli u našem jeziku s nami govoriti, al da ih nema. Budi, ali ti negledeč na siromaštvo Hrvata i Slovenca u Istri, nit negledeči na to, da se^štipendije zemaljske diele svakomu Talijanu učečemu se, a Hrvatom nit najbo Ijirn : je li tnoguče da inače bude ? Gdje da se odgoje naši ljudi ? Nernaju gdje nit početnog znanja si pribaviti u svojem jeziku. Gdje da pak polaze srednje škole — te •škole u kojih čovjek značaj svoj dobije ? Zakon mu nedopušta na hrvatske u Ilrvatsku, doma su mu tudje, doma su mu njemačke i talijanske, doma ipak su mu takove, da ga u njih sile zatajiti svoju slavnu narod¬ nost, da ga sile na najgrubiji grieh, što ga može biti, na izdajstvo svojega naroda Znam primjera, gospodo i bračo. gdje poglavar jedne srednje škole u Istri mla¬ diče rodjene Hrvate i izjavivši se za Hrvate pet, šest puta u polugodištu zvao i svaki put sad s Ijepimi sad s grdimi nagovarao. da nisu Hrvati, da Hrvati u Istri nemogu biti, da on toga upisati nernože, jer da oni drugo nemogu biti nego Talijani. U takovih školah je naravski ne samo da se naš mladič svoj jezik naučiti nernože, nego da zaboravi što ga je majka naučila, da zamrzi na svoju maj- ku, na svoje ime, na svoj jezik, na svoj narod, da mu nema mržega na ovom svietu. nego li je ono, što je svakomu pra- vomu čovjeku najmilije i najsvelije. Visokih nauka opet ne- 20 — može naš mladič niti nesmije u svojem jeziku učiti, jer u Zagreb nesmije a drugdje se u tudjih jezicih podueava. Po- sve je naravski, da nemožemo svojih činovnika iinati; a čudo da ih i ono malo imamo sto ih je. Nemože ih niti stoga biti, što se je do najnovijih vremena u grieh upisavalo govoriti hrvatski ili slovenski jezik. A nit sada ti još mnogo nekoristi od tih što znadu svoj jezik i što ga ljube mnogi si moraju izvan pokrajine kruha is¬ kati, —• doma ga nedobivaju sa svojim jezikom. Pitamo li, kako da se svemu tomu pomaže, odgo¬ vor je kratak. Neka nam se dade ono što nas po za¬ konu ide. neka se ravnopiavnost brvatskoga i sloven- skoga jezika u Istri u život uvede. Neka se u život uvede § 19. temeljnih državnih zakona ! A prema tomu neka se: 1. Ukine zakon, kojim je zabranjeno kod nas onim služiti, koji izuče na zagrebačkom sveučilišču — ono je ustrojeno kako sva cislitavska. 2. Neka se gimnazija njemačka u Pazinu pretvori ui hrvatsku, Njemaca u Istri neima, zato njemačka gim¬ nazija neima injesta, Talijani imaju svoju u Kopru Hr¬ vati sa Slovencim imajo trostruku veče pravo na svoju gimnazijo nego li Talijani. 3. Našim mladičem neka se dopusti polaziti hr- vatske gimnazije osobito onu na Rieci, kamo idu s ma- njim troškom mladici s kvarnerskih otoka i s iztočne strane Istre. 4 Na mužkom učitelišču u Kopru nek se podu- čava sve u materinjem jeziku, a neka se Hrvati i Slo¬ venci uče kao drugi jezik talijanski a Talijani, hrvatski ili slovenski; ako pedagogi dopuščajo učiti se tri jezika onda neka se uči i njemački kao predmet, dok se to neučini ljudi nevjeruju u rieči preuzvisenoga gospodina ministra za bogoštovje i nastavu, da nas nemisli ger¬ manizirati, ljudi vide da se temeljnih državnih zakoni nevrši po onih, koji bi jih morali ne samo sami ovr- šivati nego i paziti da jih drugi vrše. 5 To isto neka se učini na ženskom učiteljišču u Gorici, a k tomu neka se ustroji hrvatski odio ili — 21 neka se dade našim djevojčicam štipendije, da mogu •u Zagrebu polaziti nauke i odgojiti se za odgo,,iteljice Hrvaticam u Istri. 6. Neka se ustroji gdje u dolnjoj Istri bar jedan pripravni tečaj za Hrvate, da se mogu za učiteljišče pripraviti. 7. Pučke škole neka se za sad bar toliko preu- rede, da se Hrvatski podučaje u toliko hrvatskih ob- ■čina koliko je hrvatskih učitelja. Neka se za sad unisti valjanost našega pokrajinskoga zakona, koji občinam daje pravo izabirati učevni jezik, jer se pri žalostnom stanju naših občina dogadja da neodlučuju občinari, nego volja jednoga dvojice uglednijih i bogatijih osoba. Neka se tomu zakonu temeljni državni suprot stavi. To je vse stvar vlade. To bi sve učiniti morala vlada. To bi sve vlada učiniti imala. Medju tim pako neka muževi ljubeči narod svoj, nastoje, da se narod i izvan škole drugim putem nao brazi : govori, novinami, knjigami, družtvi, čitaonicami — neka mu se usadi ustavna sviest, neka upozna svoju moč. Narode! Gesto se predbacuje našoj visokoj vladi, da nije učinila nit toga nit onoga, možda ne uvjek pra- vedno. U poslednje vneme prilično je toga učinila. Stalno učinila bi i veče da se može osloniti na volju, na zahtjeve naroda. Država je naša ustavna, vlada je samo izvršujučd oblast, h ona izvršuje ono što odlučuje narod po svojih zastupnicih u saborih i što njegovo veličanstvo car i kralj potvrdjuje. Bračo! Republika mljetačka, koja je nad nami največe zala počinila, koja nije dala ganuti se prostemu narodu, davno je jur u grobu. Doba u kojoj su vladala dva stališa, njekoličina njih nad cielimi narodi— svo¬ jimi robovi, prestala je. Doba je u kojoj je zavladala jednakopravnost svili ljudi bez razlike, svili naroda bez iznimke. Doba je, u kojoj narodi zajedno sa svojim vladarom zakone tvore. Kad se narod sv estan sebi i svojih prava digne i zabijeva stoje pravo, Njegovo Ve¬ ličanstvo če mu to za stalno potvrditi, a vlada to izvr- siti, kad budemo mi sviestni zahtjevali svoje škole, one če nam se dati — Tu se njekim načinom vrtimo u krugu iz kojega kao da nije moguče izači. Neimamo- škola; da jih pako dobijemo treba da se osviestimo. 'Sviestni nismo; da se osviestimo treba nam škola. Ipak može se izači Neka naša visoka vlada izvrši one točke, koje spomenuh, a to po zakonu može. Neka rnedjutim narod izvan škole govorim in Vitanjem kako jur spo¬ menuh, osvieščuju oni muževi, koji ga ljube, takovih muževa ti narode hrvatski i slovenski u Istri imaš. •—• Imaš jih, koji Ti savjetuju, koji Te uče što riečim, što pismom, koji za te svoje sile žrtvuju Da jih imaš do¬ kazom ti budi listovi ,.Naša Sloga" i „Edinost , u koje ljudi bez dobitka svoga samo za tvoje dobro pišu. Dokazom ti budi političko družtvo .Edinost*. Do¬ kazom budi današnji tabor na kojem vidiš Ijepu kitu muževa, koji su uvjek pripravni da Ti riečju i činom pomogu Nje slušaj narode, po njihovom savjetu radi.. Osobito jih slušaj pri izborih, bilo občinskih, bilo po¬ krajinskih, bilo državnih Kad budeš imao svoje muževe na čelu občinam, u pokrajinskom saboru, na carevin- skom vieču, a to sve od Tebe ovisi, onda budi stalan da češ dobiti svoje škole za početnu naobrazbu koli mužku toli žensku; svoja učiteljišča gdje če se priprav¬ ljati učitelji i učiteljice tvojoj djeci, tvoje srednje škole u kojih če se pripravljati tvoji mladiči za višu naobrazbu da ti pak postanu sudci, Iječnici, svečenici, činovnici svake vrsti, onda če ti zasjati sretnija budučnost, onda nečeš biti tudjinski rob, več svoj u svojoj kuči, onda češ pružiti radostnice ruke svojoj brači na sjeveru i iztoku, onda češ združen sa svojom bračom biti jak stup naše monarhije ; onda češ jak i čil proti svim vra¬ govom naše države, naše prejasne vladajuče kuče i na¬ šega premilostivo vladajučega čara i kralja Franje Jo¬ sipa L 6(000f g. Ljudevita Vuličeoida. Slavjanska je ova zemlja ; svesrdno pozdravljam* ovu Zemlju, ljubim ovu zemlju. Slavljanske su ove pre¬ visoke gore, ove guste lužine ove travne doline ; naše- su ove krasne stvari; ja ih pozdravljam, i suznijem,: okom gledam. Slavjansko je ono divno more, što lupa slavjanske obale, i čeka slavjansku zastavu. Pozdrav¬ ljam ono more i na moru moj Dubrovnik. I vi ste plemenit dio našega naroda, što pokriva zemlju od ledna mora do Jadranskega; mojim slovin- skim jezikom, slatkim jezikom, ja vas pozdravljam. Ustanite, uzmite n ruke vašu historiju i vaša; prava ; njima se štitite od zasjeda, i hrabrena izidjite pred neprijatelje imena i naroda vašega. Izidjite iz smrtna mrtvila, i pokažite himbenijem i izopačenijem ljudima,, da je došao konac i vašoj strpljivosti, i vašoj patnji. Izidjite iz smrtna mrtvila, ne lijenite se ; lijenijem nema sreče, malodušnijem nema slave. Ogrnite se jakostjm naših svetih mučenika, i biti čete jaki; uzmite slogu za seju milu, za drugaricu vjernu, i biti čete strašni. Počrnite raditi za vas i za vašu slobodu i slavu. Do* sad ste radili za tudja prava, za tudju slobodu i slavu. Do sad ste jeli tudje ogrizke i ugrizke, a ne hljeb od! vašega žita, što se plavi u vašoj zemlji. Mi smo nesrečni!. . . Nesreča je naša, da nije slo¬ ge medju Slavjanima. Jedni jednu misle, govore i čine,, a drugi druga. Zbog toga brat mrzi na brata; tudjin nas gleda, nasladjuje se u svojemu srcu, ruga nam se,, i sramotno nas tlači. Suho smo lišče, vihar nas vjetar nosi, raznosi; nije nam puta, nije nade. Nije sloge u našemu narodu ; nije mira u našemu srcu. Tko je uz- rok ovome raspu ? Prije mi, pa drugi; prije naše zlo- čestvo pa tudje; prije naša golotinja pa tudja lukavština. Pozvaše me predsjednici ovoga tabora, da vam štogod rečem ; pozvaše me iz Jevrejske Subure, da do~ djem ovdje, gdje mio vazduh duha, gdje mi srce ove divotne krasote milo svoje. Evo me prijatelji, evo me bračo ; evo me ovdje nemirna, turobna i jadna ; jadno 94 _ mi je srce, jadne sam duše, jadi bo me žalost svojega jadnoga naroda. Sinovi se matere moje srame svojim imenom slavnijem imenom, poštenijem imenom. Ne mare za svoju mater, gladna bo je, gola i bosa ; tu dpi mater materam som. Iste živine ljube i vrijedno brane svoje kotilo, a sinovi moje domovine ne liaju za svoju Zem¬ lju, za ovu lijepu, divnu, svetu zenilju. Svak traži svoju sreču, svak se brine za svoju korist, a malo je Slav- jana, što se od zbilje brinu svojom narodnosti. Jadni prosjači !... . Cekaju na tudjijem vratima, da ih tudji ljudi pomogu da im tudje ruke djecu poviju, da im tudja mati sinove zadoji i odgoji. Ovo je smrtno slijepilo, ovo je gusti mrak, ovo je tarna propasti, gdje gine i um i srce. Nijemac ima svoje, takodjer i Talijanac; a Slavjanski sinovi, što čine, kakvo su obdarje oni primili ? Do sad su Slav- jani bili jelo topovima, da Austriju obrane, i obraniše je. Slavjani su brijeg Austrijanskijem neprijateljima; mi branimo našega Cesara i Kralja. Ovdje smo došli da mu rečemo : „Slava ti Austrijanski Gesare, slava ti svijetla Kruno D Neprijatelji tvoji i naši „hoče da ti osvoje Trst, Goricu, Istru ; oni hoče ove zemlje, tvoje zemlje, naše zemlje.-Vojštiti čemo na njih, da te obra n mo ; na sto neprijatelja iči če hiljada Slavjana, na hiljadu neprijatelja udariti če sto hiljada tvojih vjernih Slavjana. Neboj se dok je tebi nas!“ Ali sve ovo n i j e dosta vašijem potrebama ; nije ■dosta da pjevate hvale Cesaru i govorite, i ponavljate obečavanja, da čete mu biti vjerni, vjernost bo je vaša očita svemu svijetu. Štogod drugo, bolje i koristnije vi morate reči Austrijanskoj Vladi. Recite našoj Vladi, da ..joj j e Slavjanstvo jedina moč, snaga i nada ; recite joj, da je Slavjanstvo obranilo Cesarstvo, Krunu i Kuču Ausburga, i da če ih uvjek braniti i od neprijatelja obraniti, ali mora dati i vama ono što vas igje. Jasno joj recite i govorite, da vam da svjetlost nauka u trni- nam bo je vaše boravište i vaših sinova. Slobodno joj i otvoreno recite : daj nam hljeba istine, istinom bo .25 gladujemo mi i porod naš. Ovo vi morate govoriti Au- •strijanskoj Vladi, i ovo neka bude stanovit predmet svijem vašim skupljanjima, i ovo mora da uči ni Vlada, jer je držana Slavjanima. Ovaj je tabor počeo i u kratko če svršiti, a ko mu če biti koristan. Evo moga upitivanja, evo moje gorke sumnje!.Mi smo narod prazna žepa, a za nesreču imamo i ljudi prazne glave što hoče da naro¬ dom vladaju. Bit če nam bolje ! Umnožimo nadu, lju¬ bimo istinu, i recimo je prijateljima i neprijateljima našim U okolici je varoša Trsta Slavjanstvo potlačeno i porugano od naših neprijatelja i našega Gesara i Kra¬ lja. Talijani hoče da otmu naš Trst, nama. Cesaru i Kralju našemu. Ovo čujemo, ovo čitamo u Talijanskijem novinama ; Talijani očito ovo govore. Moramo reči, da neprijatelji naši nijesu samo u Talijanskoj, oni su i u Trstu. Mi smo protivni ovezijem ljudima, onibosupro- tivni nama, narodnosti našoj i Cesaru našemu. Pregusta je tarna nad Hrvatima u Istriji! Nije njima narodnoga života ; gine u njima duh Slavjanstva ; nema njihovoj djeci učiona, nema učitelja, niti učitelje¬ vanja : krivo im se čini. Ondje se oni naseliše za tudju korist, da brane i obrane tudja prava, i zna se da su ih slavno branili i obranili. A što su sad oni Hrvati ? Talijanska raja. Osudjeni su od ljudi i od sudbine, da trape ledinu, da oru zemlju svojim tlačitelji- ma; osudjeni su oni jadni Hrvati, da budu gladni. goli, bosi, prezirani. Ovo moramo reči Austrijanskoj Vladi, ovo moramo govoriti svijetu da se zna kakvi su ono ljudi što nam govore o Italiji i o Latinskoj čiviltati. Šta čete vi danas ovdje odločiti i zaključiti ? Ko¬ mu čete upraviti vaše želje i vaše riječi ? ... Gluho nam je nebo, gluhi su nam ljudi. Evo što ja zaključivam i predlagam. Trst je ognjište talijanskijeh prijetnja i smutnja, treba da vlada krepko ugasi onu vatru, i to če dostig- nuti ako podloži Ljubljani varoš Trsti Djegovu okolicu. Sto je Trst ? Trst jedao dio slavjanskoga nokta - 26 na slavjanskoj ruci i na slavjanskome tijelu. Sbog česa če Vlada trpjeti da onaj dio nokta smeta noktu, raci r tijelu svemu ? Mnogi hoče da od tri Sabora, što su u Primorju, bude samo jedan u Trstu. Ja predlagam, da u Trstu nestane Sabora Neka idju Trščani u Ljub- Ijanu, kako su i za davnijeh vremena bježali u Ljub¬ ljani! od Rimskih klotih navala. Predlagam da Vlada Austrijanska da pušaka svim Slavjanima oh Judrija do Kvarnera kako lalijanska da¬ va Talijanima, neka se uče pucati u biljegu kako čine i Tirolezi, treba bo gledati i čuvati ove granice. Nije več Turaka na Hrvatskoj i Dalmatinsko]' granici, ali imamo Talijana na ovizijem granicama, šlo nam pri¬ jete oteti Goricu, Trst i Istru. Na jednu pušku talijan- sku mora pucati deset pušaka slavjanskih, na deset nji- njihovih sto naših, na sto njihovih hiljada naših, i to za dom o vinu i za Gesara. Mnogo zasjeda kruži Avstriju; nema njoj ovdje prijatelja do Slavjana, neka dakle širi Slavjanstvo i slav- janski jezik, da ona nas obrani a mi nju. Ove stvari ja predlagam Taboru. Ove če zemlje ostati Austriji ako Slavjanima bu¬ de dati ono što ih idje. Ovdje Austriju ne može braniti germanski elemmat. U ovoj zemlji ne niču druge trave nego slavjanske ; slavjanske ruže ovdjak niču i mirišu. Našemu je cviječu blago ovo nebo, ovo vedro, ovo div- no nebo a ne tudjemu, našoj če ruži dati rosu a ne tudjoj drači. Sbogorn prijatelji, s Bogom SlavjaDi! Sreča vam ne bila loša, a Bog blagoslovio ovu Dolinu, ove gore, ove lužine ! J J o taboru. Ko ljudje od kakega izvenrednega cerkvenega o- pravila gredo, ne morejo nikdar dosti besedi najti, s kterimi bi svojo radost, svojo zadovoljnost izrazili. Glo¬ boko v srci nosijo spomin vtisnen, ganljive besede pri¬ digarja done še vedno na uho. 27 Tabor v Dolini je navdušil primorske Slovane in na obrežji Adrije očistil zrak, kteri je duhomorno tlačil srce, mej tem pa se je rovarska lahonska kuga šopirila, ter v raznih proizvodih cvet poganjala. Vzdignola se je tužna megla in žarki narodnosti so začeli močneje ogre¬ vati ledena srca, zaprta vsem narodnim čutilom, olrp- nela za domovino. Na dobro zemljo so pale govornikove besede, i zato obrode obilen sad. Vaše so gore, vaše je divno polje, in reke šumljajo po vaši domači zemlji, sinje ja¬ dransko morje spira podnožje vaših hribov, kako je pro¬ stemu kmetu vtripalo srce, sivi starček se je čutil mlaj¬ šega in čvrsti gospod v suknji je bil ponosniši, žarečo oko je ogledavalo s tabora morje, po katerem je bro¬ dilo od nekdaj slovansko brodovje. Stari mamici je kanila iz oka solza, ko je cula, da je Slovanov toliko milijonov, nikoli še ni toga sli¬ šala. Brhko kmečko dekle je ponos čutilo v nežnem srci, da je nje ljubi Slovenec in da v večeru zapoje tako divno. Vse drugače je po taboru : v revni hiši u- bozega kmetiča in delalca, kakor v bogatej palači nas¬ protnika govori in ugiba se o taboru, ter se preraču¬ nava moč in neustrašljivost slovanska. Tabor v Dolini je ojačil omahljive, oživel zaspane in spodbudil narod k novemu živenji. Dokazal je slo¬ vanski narod na taboru, da ne A 'emec, ne Italijan, am¬ pak gospodar jadranskih obal mora biti le Slovan Na taboru v Dolini je dokazal narod, da ni le za to, da trdo dela in, kakor je bilo stoletja navada, jarem nosi, temveč da je zmožen živenja bogatih darov, kteri ga nad vsemi drugimi narodi dičijo. Tržaški okoličani so pokazali, da so njih glasovi čarobni, ki oslavljajo lastni narod, lastno zemljo. Ne morejo se ponašati Lahi s tako velikanskim zborom, ako bi tudi ves Trst v kup zbobnali, kakoršnega je okolica postavila na tabor, do 200 pevcev, zgoli sinov prostih kmetov. Po taboru brojimo svoje moči, to vidijo tudi naši nasprotniki, njih časniki so polni najgnjusniših psovk, Mere je zmožna le stranka, ki ni človeške družbe vredna. Od jeze se pene zagrizli naši nasprotniki, ter na tihem vagajo našo bodočnost in svoje slabosti. Po taboru ne smemo opuščati vspeha. ne smemo prenehati delat na duševnem polji ter misliti, da se lahko odpočijemo. Nismo še blizu cilja, nismo še zago¬ tovljeni in če prav slovanska stvar boljše stoji, delati nam je treba, da ne propademo Buči morje adrijansko, slovanskih gora pod¬ nožje, naj se v tebi ogledajo slovenske gore, Slovan naj zmagonosno brodari po tvojem zrcalu, ter naj sve¬ tovna zgodovina še na dalje zaznamuje bitke enake pri Visu. S to željo, da Slovani pokažemo, da nam je na jadranskih obalih dolinski tabor užgal novo luč narod¬ nega prebujenja, kličemo : Narod , zagotovljen ti je obsta¬ nek, tvoja mo e je neizmerna. Via slopi iq depulacije na taborji- Taborja §o se vdeležile občine in deputacije se zastavami i najprva zastava je privihrala na tabor s Klanca; nevtrudljivi g. župnik Šved je prišel s velikim krdelom, vsak taboreč je nosil trobojno znamenje. Pasja vas se je tudi vdeležila se zastavo, kakor tudi Kubed. Pz tržaške okolice so bili so zastavami Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Bazovica in Skedenj. Ipavci so bili s najlepšo zastavo v taborji ter so zbudili povsod največji pozor, v Trstu, kakor na ta¬ borji. V deputaciji z Goriškega, ktero je poslalo poli¬ tično društvo Sloga, so bili čč. gg. Faganel, deželni po¬ slanec, Leban odbornik Sloge in veliki posestnik v Čr¬ nicah in A. Ferfolja trgovec v Gorici. Bili so še zastop¬ niki iz vpč občin na Krasu in iz Kranjskega, celo Lo¬ gatec je bil zastopan. G, Faganel je pozdravil z jedernatim govorom ta- borce v imenu Goričanov in g. T. Novak v imenu tržaške čitalnice. Pevci so zapeli cesarsko pesem, ktero je množica odkrita in vladni zastopnik na odru poslušal. Taborci so se zbrali v posamezne čete ter začeli pevajoč odhajati proti domu Veliko jih je pa še ostalo v Dolini po gostilnah do poznega večera. Odbor in odličniše osobe pa so se v ožjem krogu zabavljali, vr¬ šile so se napitnice, govori in izraževala razna me- njenja. Vse je bilo v lepem redu in najmanjša nezgoda se ni pripetila. Politično društvo „Edinost“ je pokazalo svojo zmožnost, svojo delalnost. in duševno gibanje na potu v tužno Istro. Z vspehom je naredilo prvi korak na prag v Istro, Dolina ostane se zlatimi črkami v društ- venej kroniki zapisana ; to je prvi politični korak mej brate Istrane, kteri so si na taborji v Dolini v roke segli in zalotili sukati vma soitle meče. Hrvatje in Slovenci so na dolinskem taborji za¬ gradili močno trdnjavo proti laškej poželjivosti, naredili okope proti vsakemu napadu, ter dvignoli visoko na¬ rodni prapor svobode in omike. Bratovska zveza dveh čilih narodov je zapečatila zvestobo do svitlega vla¬ darja na dolinskem taborji ter tirjala pravice po bož¬ jem in naravnem pravu. Naj bode plačilo za trud političnemu društvu , E- dinosti“, dober vspeh in narodno oživenje na Primor¬ skem, naj ta vspeh poplača srca vseh rodoljubov, kteri so žrtvovali čas in denar in nevstrašljivo delali, ne me¬ neči se za pretenje in vohunske denuncijacije od strani nasprotnikov in renegatov lastnega naroda. Tabor v Dolini je bil sijajen, s tem je vse pove¬ dano. Bog daj i sreča junaška, da se napravijo kmalu drugi v tužni Istri. Bog živi „Edinost“, Bog živi Dolino in slovansko vzajemnost! 30 Brzojavni pozdravi. Z Dunaja. Ni Nemec, ni Italijan obali jadranskega morja gospodar ne more biti. Slavjan Nabergoj. Iz Ljubljane. Na skrajnej meji Slovenstva stojite. Vi krepko v bran sovražniku romanskega plemena. V sredini Slo¬ venije bojujemo se mi proti nasilju germanstva. Tam borba, tukaj borba. Živeli hrabri sobojevniki na bregu sinje Adrije, živel narod naš, živela naša edinost, ki nas veže od Mure do Adrije! Zarnik, Jurčič, v imenu v ljubljanski Čitalnici zbranih Slovencev. Iz Ljubljane. Obžalujoč, da smo zapredeni osobno vdeležiti se zborovanja vašega, kličemo iz vsega srca: Slava vzvišenej ideji slovanski, zjedinjenju vseh južnih Slovanov, jedrnemu zaštilu na¬ ših sovragov; pozdravimo z grmečim: Živeli vrli bratje taboriti. Ljubljanski Sokol. Hubmajer, podstarosla. Iz Ljubljane. Taboritom dolinskim, ako ne pozabijo nagla- šati združenje z vsemi Slovenci, iskren pozdrav. Uradniki glavnega Zastopa Banke Slavije. Iz Ljubljane. Vojskuj se za pravico. Slovenski Tabor je bitka, dobljena po hrabpih Primorcih : živeli! Čitalnica Bizaviška. Iz Ljubljane. Srčen pozdrav rodoljubom taboritom ! Itali¬ jan naj ve, da živimo Slovenci, zavedni svojih pravic na zemlji slovanski. Bleivveis. Iz Bolea. Izpod mogočnega Triglava, slovenskega velikana pošiljam južno-slavenskemu taboru presrčen pozdrav, blagoslov božji podeli naj mu obilo zaželjenega vspeha, živeli Slovenci! Živela sloga narodne duhovščine, narodnega učiteljstva ! Peter Kobal, dekan. Iz Bolea. Bolskogoriški Slovani preoddaljeni srčno pozdrav¬ ljaj o. Slava ! Sorč. Iz Bolea. Slava, Živeli taboriti! Živela bratovska Istra ! Sorč. Iz Bolea. Junaškim taboritom gromoviti živio in pozdrav! Bovška Čitalnica. Iz Maribora. Slava bratom Slovencem borečim se na ita¬ lijanski meji za pravice naroda ; čast, blagor Avstriji, kliče iz Ma¬ ribora Slovenski gospodar, kojemu na meji nemški za pravico naroda Maribor. Dr. Lavoslav Gregorec. Iz Divače. Iskreno pritrjevanje vsem razpravljanim točkam, kličemo navdušeno: Živio primorski Slovani. Rodoljubi v Divači. 31 Iz Gorice. Bratje ob bistri Soči bratov ogromni množici zbrani na taboru v Dolini, boreči se za sužnjega naroda blagor, bratovsk srčen pozdrav! Zora puca, dan se znava za Istrana! Živeli taboriti! Solkanska Čitalnica. Iz Sr. Petra. P rimorje, hramba slovanstva napram itali- janisimom, delaj na taboru dolinskem za nas, koji smo z vami, Zagorski rodoljubi. Iz Mozirja. Slava zbranim buditeljem slovanske Istre! Pokažite svetit, da čuvate svoj rod, svojo zemljo ! Živeli! Rodo¬ ljubi gornje Savinske doline. Iz Mozirja. Taboru v Dolini kličemo : Pogumno naprej ! Vaši sklepi so naši! Naj cvete istinita južnoslovanska Edinost! Trg Mozirje. Iz Mozirja. Bodite skala na Adriji proti vragom! Živeli ! Čitalnica. Iz Varaždina. Domoljubi grada Varaždina kličemo sakup- ljenoj brači na branika proti dvema na Slovenstvo ! Slava, pripo¬ ročamo junačku ustrajnost. Petrovič. Načelnik Grada, Vickovič Predsjednik „Dvorane“. Iz Celja. Spominjajoč se našega žalskega tabora kličemo .Slovenci savinske doline: Ura! primorskim Slovencem, hrabrim braniteljem slovanske Adrije. Kapus. Iz Podnarta. Daljava brani nam Gorenjcem osobno z vami predragi taborili, pozdignoti svoje glase v obrambo naših obupnih svetih i narodah pravic, zato vam najbolji vspeb želeči kličemo izpod sivega Triglava ko dobri Avstrijani i zvesti Slovenci: Ži¬ veli zjedinjeni južni Slovani, živela vzajemnost slovanstva. Kakor burni val-ob sivi skali, razdrobi italjansko grabežljivost, naj v prah se razkadi. Društvo Sloga v Kropi. Iz Podnarta. Navdušenim srcem Vam kličemo: Živela Av¬ strija, Živeli združeni slovani čuvaji avstjijanskih južnih mej. Kropinska Kamnogorska Čitalnica. Iz Tolmina. Tolminska čitalnica pozdravlja presrčnotabo v Dolini vjemajoč se popolnoma z vsemi točkami programa. Živela Edinost! Odbor. Iz Ajdovščine. Kličemo: Na mnogaja leta živela Bosnoj- Hercegovinoj raširjena Avstrija, večna slava i zahvala našemu prisvetlemu čaru, Franju Josipu, i vsem drugim osvoboditeljem naših bratov jugoslavjanov iz turškega pel stoletnega mučeništva- Rebkov, Volkov, Hmeljakov. Iz Ajdovščine. Strinjaje se popolnoma z vsemi točkami, kličemo slava Franc Jožefu prvemu, živela slovanska edinost ! ' Društvo Edinost v Ajdovščini, 32 Iz Logatca. Živeli združeni vrli Slaveni tržaške okolice. Istre, vi neustrašljivi čuvari obal jadranskega morja, hrabri bra¬ nitelji svetih narodnih pravic ter celokupnosti Avstrije zoper pre¬ drzne italijanske poželjivosti, tisočeri živijo, slavaklici done iz grl pri vas v duhu pričujočih Logaških Narodnjakov. Iz Loke. Bratovski pozdrav in najboljši vspeh vsem tabo- ritom. — Živi naš presvitli Cesar in zvesto mu udani narod slo¬ venski ! Skofjaloška Narodna Čitalnica. - Iz Borovnice. Presrčen pozdrav in mnogo vspeha vrlim taboritom ; živela Avstrija 1 Živeli Slovani! Nazdar ! Bralno Društvo v Borovnici. Iz Postojne. Izpod sivega Nanosa doni vam tisočkratni- Živeli, vrli Slovenci Primorske. Slava vam! pogumno napred!' Postojnski Slavenci. Iz Opčin. Openski Slovenci, kterim ni mogoče tabora se- vdeležiti, kličemo vam Vsem trikratno: Živili vrli Slovenci pri¬ morski. Ivan. Zahvala. Podpisani odbor si šteje v dolžnost, za sijajno izvršitev tabora v Dolini izreči najtoplejšo zahvalo slavnemu županstvu, čestitemu gospodu dekanu in gospodu učitelju Buncu v Dolini. V društveni kroniki bo Dolina se zlatimi črkami zabilježena, kajti politično društvo „Edinost“ je z 27. oktobrom slavilo okupacijo- lužno Istre. Zahvaljuje se odbor vsem odborom in raznim odsekom, kteri so pripomogli k slavnosti ter žrtvovali čas in dali materi- jalne podpore. Zahvaljuje se vsem Dolincem, da so okrasili vas v najlepšo svatovsko oblačilo, kakor za gostoljubni sprejem. V vednem spominu ostane Dolina političnemu društvu, ra¬ dostno povzdiga glas : Bog živi Dolino ! V Trstu, 8. novembra 1878. Odbor,. 005i2t705i ssiaoo NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000430144