Razne vesti.
95
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. marca 1909.
— (Kronika društva »Pravnika«.) Dne 21. pr. m. je imel društveni odbor sejo, katere se je na povabilo udeležil tudi g. sodni svetnik dr. Volčič. Bil je skupen razgovor o nasvetih zastran društvenega glasila, nadalje o izdaji VI. in VII. zvezka »Pravnikove« zbirke zakonov. Tudi priredba trgovskega zakonika se je poverila gosp. drju. Volčiču in glede izdaje tega zvezka stopi odbor v dogovor s trgovsko in obrtno zbornico Kranjsko, ki se za to delo posebej zanima. — Od novega leta sem so pristopili društvu „Pravniku" ti-le gg.: Franc Črne, odvetn. kandidat v Ljubljani; dr. Albin Češarek, okr. zdravnik v Kostanjevici; dr. Vladislav Derč, c. kr. sodni avskultant v Ljubljani; dr. Peter Defranceschi, primarij v Rudolfovem; dr. Fran Eller, c. kr. finančni komisar, istotam; dr. Fran Gabršček, odvetniški kandidat v Ljubljani; Vladimir Golia, c. kr. sodni avskultant v Rudolfovem; dr. Ivan Hizelberger, c. kr. sodni avskultant v Brežicah; Ivan Krč, Ivan Kralj, Jakob Konda, vsi c. kr. sodni avskultanti v Ljubljani; Fran Korošec, dež. tajnik v Ljubljani; dr.
%
Razne vesti.
Franc Kalan, c. kr. sodnik v Ribnici; Anton Kuder, c. kr. sodnik v Rudol-fovem; Jakob Luznar in Anton Lajovic, c. kr. sodna avskultanta v Ljubljani; dr. Edvard Slavik, odvetnik v Trstu; Viktor Sušnik, pravni praktikant v Ljubljani; dr. Gvidon Srebre in dr. Albin Smola, odvetniška kandidata v Rudolfovem; dr Josip Strašek, mestni zdravnik v Rudol-fovem; Josip Tri buč, notarski kandidat v Ljubljani; dr. Ivan Vuk, c. kr. sodnik v Ribnici. (Dalje prihodnjič.)
— (Iz graškega » J u r i s t en ve re i n a «). Koncem januarja je predaval dr. Anton Kobau, tedaj še sodnik v Gradcu, danes izredni vseuč. profesor v Inomostu, o novem švicarskem državljanskem zakoniku. Sklenjen je bil zakon dne 10. decembra 1907 (poseben zakon o obligacijskem pravu je že desetletja v rabi), v veljavo pa stopi 1. januarja 1912. Zakon je torej še čisto nov, in vendar so napisani o njem že debeli komentarji. Poje se mu sploh toliko hvale, kakor ne kmalu kateremu zakoniku! Govornik je primerjal najpreje novi švicarski državljanski zakonik z onim za nemško državo, stopivšim v moč 1. januarja 1900; švicarski prekaša slednjega nemškega osobito v tem, da je njegov jezik enostaven, v duhu naroda, da nima mučne kazuistike, da se ne razblinja v malenkostne subtilnosti. Prav posebno je poudarjal prednost švicarskega zakonika glede uporabe in razlage zakona. Čl. 1. se glasi med drugim: „Ako iz zakona ni moči posneti nikakega predpisa, onda naj odloči sodnik po običajnem pravu, kjer pa tudi tega ni, po pravilu, ki bi ga on sam ustanovil, če bi bil zakono-dajec." Govornik je opisal nato nekatere posebne inštitute, ki se mu zde v primeri z nemškim državljanskim pravom posebno srečno izvedeni, to so: prisilna alimentacija bratov in sester medseboj, nujni delež nezakonskih otrok nasproti nezakonskemu očetu, dedna pravica preostalega zakonca, zakonita predkupna pravica solastnikov, eksproprijacija za električne naprave, prisilna pravica za dobavo vode, zakonita hipoteka na stavbi stavbnika za njegova dela i. t. d. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in tem aktualnejše, ker imamo tudi mi v Avstriji od vlade izdelani načrt novele k državljanskemu pravu, o kateri pa sodba ni še končno izrečena. — Dne 5. pr. m. je predaval namestniški konceptni praktikant dr. Herman Ronninger o radiciranih obrtih in njih ustanovitvi na Štajerskem. Govornik je najprvo nekako teoretično razlagal pojem raznih obrtov, potem pa izvajal, kako si razlaga postanek radiciranih obrtov. Preiskal je graške arhive in prišel do zaključka, da so večinoma vsi štajerski predpisi glede radiciranih obrtov iz dobe pred uvedbo obrtnega reda le prepisani iz nižjeavstrijskega. Žal, da se govornik ni prav nič oziral na razmere na Spodnjem Štajerskem, kjer danes — če sem prav poučen - sploh nikakih radiciranih obrtov ni več. Napoleonova doba - jih je pač korenito odpravila! Dr. M. D.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K,
za pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. oz. 22.