UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, frančiškanska nlica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6, popoldne vsak dan razen nedelj in Paznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefranlcirana pisma se ne sprejemajo	:	'•	'■
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom z« Avstro-Osrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za J ORtalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86	M
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .• .•	oh	pol	li. dopoldne.	%	\	,
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s:	in	reklame	40	vin.	—	i.ii.iaU i piejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
——— Reklamacije lista so poštnine proste.	"■
Stev. 432.
V Ljubljani, v torek dne 12. novembra 1912.
Leto II.
Srbska vojska prodira na jadranski obali proti Draču.
Dunajski mogotci rožljajo z orožjem. — (Glej Zadnje vesti.)
Vojna na Balkanu.
BOJI Z ARNAVTI.
(Od našega posebnega izvestitelja.)
S k o p 1 j e, 9. novembra.
Srbska vojska boreča se proti Turčiji si Ig morala hkrati boriti z več tisoč arnavtskih bojevnikov. Od vsega početka so se ljuto “stavljali srbski vojni in tako bo do konca.
Pred vojno ni bilo jasno, kako se bodo obnašali Arnavti. Crna gora je delala, da jih pridobi zase; Srbija prav tako. Srbija je še letos Oborožila mnogo tisoč Arnavtov z modernimi brzostrelnimi puškami v upanju, da ji pomagajo V vojni. V Belgrad so prihajali arnavtski voditelji Isa Boljetinac in drugi, kjer so dobivali novce, sklepali dogovore in načrte zoper Turčijo. S temi puškami in denarjem so se Arnavti letos dvignili zopor Turčijo, zavzeli Skoplje in Turčiji diktirali svoje zahteve, ki niso izve-««ne.
Arnavti. kateri so na balkanskem polotoku e(ien najstarejših narodov, so imeli v Turčiji Vedno izjemen in sicer privilegiran položaj.. Z neprestanimi ustanki in pobunami so onemogoči Turčiji, da bi jemala od njih, kar je jemala drugim državljanom: ne vojnikov niso dajali,
{Je davkov, a od Turčije so zahtevali mnogo koristnih koncesij. Ena njihovih najstarejših Zahtev je avtonomija Albanije in mnogo ustan-Jjpv so podvzeli, da izvojujejo to zahtevo.
‘ urki so večkrat s silno vojsko skušali, da nkrote Arnavte, ali z majhnim ali pa celo brez Uspeha.
Vočigled tem razmeram, sta Srbija in Črna Kora računali, da izkoristita Arnavte v vojni zase. Ali ta nada se ni uresničila. Majhen del Arnavtov — Malisori — se je boril na strani Crne gore. pravijo, da je majhen del prestopil tia stran Srbije, ali velika večina Arnav-y?v se je najodločneje borila zoper Srbijo in '-rilo goro. ker smatrajo, da se s srbsko in črnogorsko osvojitvijo albanskih predelov onemogoči uresničenje njihovega ideala:	avto-
nomne Albanije. Zato so oni v interesih Turčiie uzrli svoj lasten interes in zato so se borili ramo ob iami s turško zoper srbsko vojsko.
Arnavti naseljujejo predele Albanije do niorja; na jugu meje na Grško, na severu se . ^leče meja od Sandžaka novopazarskega skozi ^aro Srbijo do Skoplja, Mitroviče in dalje. ^ni naseljujejo velike predele in jih je mnogo
V	krajih, ki sc Jih zavzeli balkanski zavezniki. Arnavte smatrajo v kulturnem svetu za napol divje, planinski, vojaški in junaški narod; "natrajo jih za navadne razbojnike. Med tem taka sodba o tem življu ni točna. Oočim so Arnavti krog Mitroviče. Prištine in teh krajev kazali nagnjenie k razbojništvu. so pa v pravi Albaniji delaven, nepokvarjen, čvrst narod, ki Se je začel kulturno razvijati in ki bi ob ugodnejših razmerah kulturno kaj hitro napredoval.
V	borbah med Arnavti in Srbi so Arnavti
hudo trpeli. Doslej jih je — po nekaterih vesteh
—	padlo okrog 30.000. Izkazali so se junake, prezirali smrt in padali v velikanskih množicah. Ali vse njihovo junaštvo ni nič izdalo zoper moderno urejeno vojsko. V taki vojni jim je usojen poraz in so, kakor se je izrazil turški vojni zapovednik, celo škodovali turškim vojnim operacijam, ker vsled svoje nediscipliniranosti hitro zbeže in potegnejo za seboj tudi redno vojsko.
Arnavti so najbolj trpeli vsled topov. Oni nimajo topov in so se zoper srbsko vojsko borili s puškami. Vsled tega so navadno nastopali v skupinah: v takem položaju so jih napadali srbski topovi in potolkli. Mnogo slučajev je bilo, da so srbski poveljniki ukazali svojim četam, da se umikajo; Arnavti so se pognali za njimi v množicah. Ko so se približali topovom, se je začel ogenj in tako so Arnavti kmalu končali preganjanje. Poleg tega — tako pričajo — očividci — streljajo Arnavti kleče, a potem se navadno postavijo na noge, da vidijo uspeh svojega streljanja. Naravno je, da jih je bilo zbog tega mnogo uničenih.
Nekoliko iz teh ozirov, a nekaj zbog tega, ker so Srbi ljuti na Arnavte, ker niso izpolnili nad. je postopanje napram njim brezobzirno in ranjen Arnavt je opravičeno vzkliknil: Srbi ste naši pokončevalci!
Po načrtu balkanskih zveznih držav pred vojno naj bi Albanija postala avtonomna pri razdelitvi Turčije. A zdaj je videti, da balkanski zavezniki osvajajo predele Albanije in samo skozi Albanijo more Srbija dospeti do davno postavljenega cilja: do morja. Danes srbski državniki odkrito izjavljajo, da avtonomne Albanije ne bo. V predlogu Rusije pa stoji, da bo.
Bližnja bodočnost nam pokaže, kako se bo razvijalo to vprašanje, a je zapleteno vsled italijanskega in avstrijskega apetita na Albanijo. Vsled dogodkov zadnjih dni je albansko in arnavtsko vprašanje dospelo do kritičnega položaja: ob mirnem razvoju bi bilo ono, kakor tudi turško in balkansko vprašanje bolje in popolnejše rešeno brez vojne, z revolucijo.
S. J.
SLIČICE Z BOJIŠČA.
(Od našega posebnega izvestitelja.)
dolgem ležanju v nezavesti sem se ponoči prebudil. Ne vem, kje sem. Tipam na eno, na diugo, na tretjo stran. Ko zagrabim na eni strani človeka za glavo, na drugi za roko — spoznam, da sem na bojišču med mrtvimi. Malo posedim, ker zaslišim razgovor. Pomislil sem: ali se naj javim? Ali so Turki ali Srbi? Medtem mi pride na misel, da se prištevam že med mrtve, pa zakličem: Fantje! Na ta glas se odzovejo naši, ki so pobirali ranjence, dvignejo me, pošljejo v bolnico in evo me, zdaj sem ozdravil.
\ *
V	Skoplju smo srečali kmečkega poslanca iz srbske narodne skupščine, ki nam je začel pripovedovati: Slišal sem, da mi je padel na Kumanovu edini sin, pa sem odšel na bojišče, da ga poiščem. Oj, bratje, ljudje, kako strašno izgleda tam! Hodil sem po bojišču, pa nisem mogel dalje, ne da bi bil stopil temu na glavo, onemu na nogo, onemu na roko. Trupla z izkrivljenimi ustanicami leže, da je strašno pogledati. Arnavtskih in turških trupel je na kupe in kadar človek to pogleda, mu od groze ostekle oči. Z menoj je šel tovariš, pa se je moral na pol pota vrniti z bojišča, ker ni mogel gledati teh strašnih prizorov. Sina nisem našel. Zdaj grem v Veles, da poiščem svojih šest stričnikov.
Ko so Srbi napadali Novi Pazar, je general Živkovič v teku bitke zapovedal odstop. Ko so to Arnavti opazili, so poleteli naprej; prav to pa je želel Živkovič, da jih pobije s topništvom. Ampak eden vojak ni hotel poslušati povelja, da se umakne, temveč je sam začel streljati iz topa na krdelo Arnavtov. Medtem se dvigne ranjen vojak in mu prične podajati streljivo. Ta top je toliko napravil, da so se morali Arnavti vrniti, ko pa so topničarju prihiteli na pomoč ostali topovi, so Arnavti bežali in pu-sili veliko množino svojih na bojišču. Ali tudi topničar je bil ranjen in je zdaj v belgrajski bolnici.
Vsled njegovega junaštva ga je vprašal general Živkovič, česa si želi.
Vojak veli: »Želim, da ml daš ta top!«
»Ampak to ne more biti«, odgovori mu general. »Kaj hočeš druzega?«
Slednjič sta se pogodila, da vrežejo v top njegovo ime.
Skoplje, 8. novembra.
Ranjen rezervni častnik mi je pripovedoval:
Boril sem se na Kumanovu, stal sem v najhujšem ognju. Ko inc ie pogodil stiel, sem se zgrudil in se onesvestil. Nad 24 ur sem ležal v nezavesti. Tisti, ki pobirajo ranjence, mene niso odnesli, ker me je bil zdravnik zaznamoval s tremi črkami, kar je pomenilo, da gotovo umrem in me zato ni treba naglo odnesti, kakor tiste, ki so bili zaznamovani z eno črto ali z dvemi, kar je pomenilo, da niso smrtno ranffem' in jih ie treba zcinvviti. — Po
V	bitki blizu srbske meje je stal Arnavt brez zavetja in meril na srbske vojake. Vsak strel pogodi po enega vojaka, tako dobro je meril. To je bilo preveč nekemu topničarju, pa prosi oficirja, naj mu dovoli izstreliti top na Arnatvta.
»Ali pa veš, da velja strel iz topa 60 dinarjev«, ga vpraša oficir.
»Vseeno, plačal bom.«
Oficir mu brez tega dovoli, topničar naravna top, ga izstreli in Arnavt se razleti v sto kosov.
Četi vojakov na Kumanovu oficir zapoveduje: »Nazaj!« Četa leži, ne gane se. Zopet zapoveduje nazaj in se čudi, ker ga vojaki ne ubogajo. Vojaki so bili — mrtvi.
#
Blizu srbske meje opazijo srbski vojaki skupino Arnavtov. ki beži od njih v bližnji gozdič. Meneč, da jih nameravajo Arnavti iz-nenaditi z napadom, začno nanje streljati. Ampak Arnavti se niso odzvali. Vojaki še naprej streljajo v gozd, ali pozneje so se uverili, da so bili vsi Arnavti — pobiti.
KLANJE V LOZENGRADCU.
Grozna obtožitev je poročilo o bitki pri I.ozengradu. Poročilo je poslal strežaj nemškega »Rdečega križa« in je odposlal tako, da ni prišlo v roke bolgarskim cenzorjem, ki pregledajo tudi vsa zasebna pisma. Po bitki pri Lo-zengradu je moral iti strežaj v Rusčuk ob Donavi po obveze in tukaj se mu je posrečilo, da je oddal pismno na rumunsko pošto. Poročilo so priobčile »Leipziger Neueste Nach-richten«. Najznačilnejša mesta podajamo:
... Besno, hitro streljanje iz lozengrajskih vinogradov je ustavilo na severni strani bolgarsko prodiranje. Bolgari so se morali tudi kmalu umekniti, ker so udrli bašibozuki in Kurdi iz svojih skrivališč in barbarsko uničili vse, kar so videli m dosegli. Iz utrdb pa so streli iz topov redčili vrste umikajočih. Ne-številno granat se je razpočilo sredi med bolgarskimi infanterijskimi četami, prinašajoč pogubo in smrt. Vzlic vsem plamtečim nagovorom bolgarskih oficirjev in njihovih junaških zgledov, ni bilo mogoče pripraviti bolgarskih vojakov k naskoku močno utrjene turške črte. Nastal je odmor, ki smo ga porabili hitro za naš žalostni posel. Razdeljeni na več oddelkov, smo preiskali bojno polje. Kakšno grozno opustošenje, kakšno strahotno razdejanje! Jok irt stok, zadnji vzdihi. Kamorkoli smo se ozrli, strupeni plini od smodnika, grozni smrad po krvi, smrt in beda. Srečni oni, ki so bili takoj mrtvi, ko Jih Je zadel smrtonosni svinec, ker neusmiljeno, sirovo so pohabili kurdski vragi uboge ranjence. Iztaknili so Jim oči, odrezan nosove in ušesa, preparali trebuh. Proti večeru so ponovili Bolgari napad na utrdbe, ker so upali, da presenetijo Turke. 'Ali že po prvih strelih, so zablesteli po vseli titr^h sijajno beli svetlobni sto?°:	’	’’	'rjev	irt
razsvetlili bojišče	^	j16 1“u.1 *■	,'m
Bolgari z groznimi izgubami. Pri tretjem naskoku so osvojili naskakovale! teren. Vnel se je je strahoten boj, od moža do moža, po vin-skih goricah. Ponehavalo Je streljanje, s svetlimi bajoneti so osvajali Bolgari vinograde, med tem ko so srdito branili Turki vsako ped zemlje, branili so se z jatagani, handžarji, nozi in puškinimi kopiti, s tatarskimi koli, pestim in zobmi. Koliko Bolgarov smo našli potem, ki so imeli pregriznjen vrat. Mnogo ujetih Bolgarov so Kurdi nasadili na kole.
A. K. GREEN:
Sosedov dom.
! >alje.)
Nemara je gospod Gryce v resnici tako mislil, kakor sem razložila, dasi se je kazal, kakor da brezpogojno zaupa Ruti Oliverjevi. In zato še vedno ni pristal na to, da Howard van wVrnam za zločin ne prihaja več v poštev. /'irn° je čakaj, ja Ruta Oliverjeva s svojim
nnf11^01 vse to ’n je u*:,a^ ^a j° na Podlagi tega prisili do odločilne izpovedi. Jaz
Pa nisem verjela na Howardovo krivdo in se ^'sern hotela izpreobrniti, dokler niso bile poru-^Ue ostale možnosti. Druga možnost pa je bila ta:
Ko je Ruta Oliverjeva opazila v prvem |n v drugem vozu tuje moške, o katerih je leh-slutila, da sta Franklin in Howard van Burjam, med katerim je omahoval sum, ji je bilo jasno, da ji nič več ne pomaga, da jo bodo 'zkušali in silili vanjo. Jasno ji je bilo, da je nič ne reši, da bo ta zadeva, ki jo je navdajala i blazno grozo, predmet nadaljnih poizkusov, ^ato je sklenila, da napravi konec; tudi požrt-v°valnost za moža, ki je zagrešil zločin in jo Spletel anj. je imela meje. Ali pa nameravala §e nadaije molčati in porabiti štirinajst-nevni odlog za beg.
Po vsem tem, kar mi je gospod Gryce °I'avil o njenem vedenju, o njenem izrazu, o ‘jJenem glasu, ko je stala pred kriminalnim 'adzornikom, in po vtisu, ki ga je napravila 0llje, njsem prav verjela na to razlago. Temačna odločnost je le izražala, da je pripraven a na obupen boj z justico za moža, ki ga je vedno ljubila. Ali je Howarda v resnici po-'n^a in je bil morilec, ali pa je resno namerama izpolniti kriminalnemu nadzorniku in go-l0du Orycu dano obljubo. ni °b tej domnevi je ostal še vedno nepojas-cu nenadni oreobrat v nienem vedeniu Da ie
hotela ovaditi morilca, ki ga je še vedno ljubila, le iz želje po miru, se je upiralo vtisku, ki ga je napravila name.
Vzlic temu sem ostala pri domnevi, da namerava izpolniti svojo obljubo. Da se zaglo-bim v dušno stanje Rute Oliverjeve, ki je skočila k neznanemu ji Howardu v voz in sklenila, da izda resničnega morilca, sem si še enkrat natanko predočiia oni prizor pred hišo gospodične Spicerjeve. Morda je na tej sliki, ki mi je stala pred očmi, vendarle ostalo kako nezadostno opazovano mesto, ki bi pojasnilo in razložilo njen nenadni preokret. Stala sem tedaj na stopnišču, gospod Gryce za menoj; videla sem Ruto Oliverievo, da je stopila k prednjemu vozu, se obrnila in zavila po stopnicah: potem se je napotila k drugemu vozu in ko je odprla duri, se je sesula. Ampak zdaj sem se domislila, da sem videla hkrat; od leve strani voz z gospodično Spicerjevo, njeno nečakinjo in ženinom. Kaj, če ga je opazila tudi Ruta Oliverjeva in spoznala osebe? In če je stopila urno k Ho \vardu v voz, da bi se skrila pred njimi.
Ampak zakaj je izbegnila gospodični Spi-cerjevi, ki se je hotela od nje posloviti? To bi se navsezadnje dalo razložiti. Ko je ^opazila gospodično Spicerjevo na povratku iz mesta in ne, kakor ji je dejal gospod Gryce, je nemara domnevala, da njeni izjavi o zločinu ne verjame in da jo skuša ujeti v past. Nemara je domnevala, da ve za to zvijačo tudi gospodična Spicerjeva in da veruje na njeno sokrivdo ali je vsaj ne izključuje; iz sramu in iz ieze se ji ie ognila. Vrhutega gospodična Spicerjeva ni bila sama, temveč v družbi zaročencev. Na begu pred gospodično Spicerjevo ni bila sama, temveč v družbi zaročencev. Na begu pred gospodično Spicerjevo jo je nemara pograbila sveta jeza na moža, ki mu je toliko časa prizanašala. Stoprav sedaj je spoznla, da vali z molkom sokrivdo nase in da njenim zatrdilom o nedolžnosti nihče ne verjame, kar ie doslej domnevala. Končno ii je pogled na srečno dvoiico
obudil nemara spomin na lastno nesrečo in jezo na tistega, ki jo je zakrivil.
Sama sem si priznala, da so vse te misli gola ugibanja, vendar sem slutila v svoji duši, da se približujem pravi poti. Ko sem razmišljala, kakšen vtisk je v teh okoliščinah zbudil v Ruti Oliverjevi pogled na presrečna zaročenca, sem se domislila besed, ki sem jih izrekla napram gospodu Grycu: Ruta Oliverjeva je z ozirom na izjave o nevarnosti zakona nedvomno omožena ženska. Misel, ki se mi je ponovno usiljevala, da je morilec njen mož, me je čez dalje bolj prevzemala — razlogov sama nisem poznala.
Če je ta domneva, ki mi je ob njej zastala v žilah kri, prava in če se je Ruta Oliverjeva odločila da izroči svojega soproga policiji kot morilca, čemu si je izgovorila natančno določen rok in zakaj si je včeraj kupila obleko?
Nehote sem izračunila še enkrat natančen datum dne, ko je nameravala izročiti morilca policiji. Dan je bil, ko je gospodična Spicerjeva priredila svoji nečakinji v slovo valeto, dva dni pred poroko gospodične Althorpe. Plesna toaleta, njeno zatrdilo:	»Da,	na	bal	poj-
dem!« vse to sem začela spajati, da mi ni bilo več obstanka in nemirno sem hodila po sobi semintja. Nedvomno je Ruta Oliverjeva slišala o večeru gospodične Spicerjeve. In če je namenoma navedla ne le dan, temveč tudi uro, ko se je slavlje začelo, ali je bilo to gol slučaj. Ali se je nameravala udeležiti slavlja in tam izpolniti obljubo. Tam, med najodličnejšo m najbogatejšo gospodo new-yorško, ali bo tam morilec gospe van Burnamove in soprog Kute Oliverjeve?
Komaj sem do konca zasnovala to misel, sem jo že zavrgla kot nezmiselno blodnjo. I ri-znala sem, da me razmišljanje^ dovedlo nikamor in da je bolje, ako ležem v postelj, nego da se ukvarjam s takimi fantazijami.
Ampak nič ni pomagalo: vseveno se mi ie vračala ta misel. Premišljala sem, če ne bi
kazalo da za vsak slučaj obvarujem gospodično Spicerjevo eventualnega škandala; premišljala sem, ali ne bi sprejela povabila gospodične Spicerjeve, ki sem ga že nameravala odkloniti. Potem sem v duhu ponovila dolgo vrsto zvenečih imen, ki sem jih nedavno pisala na vabila. Ampak domalega vsi. ki so bili vabljeni, so mi bili le imenoma znani, pa sem se pomudila edino pri gospodu Stonu, ki sem ^ poznala na videz. Ampak ko se mi je MZdelo sumjivo, da si je ravno tisti dan po umoru dal Plezati brke, sem se prepričala, da me Je zapustila bistroumnost, s katero sem se sicer ponašala; legla sem v postelj in ustavila nadahno razmi-
šljevanje.	.
Naposled sem zaspala. Ampak dremanje je bilo nemirno in strašne sanje so me mučile; vse sanje so se kajpakda gibale okolo umora gospe van Burnamove in odkritje morilca, iri gospod Grvce, oba brata van Burnama, Kuta Oliverjeva in gospod Stone so igrah vazno vlogo v njih.
Osemintrideseto poglavje.
Na vse zgodaj zjutraj je prišel gospod Gryce; izvedel bi bil rad uspeh včerajšnjega dne Natančno sem mu poročala; zdelo se im ie dasi je svojo košarico na vse strani sukal in’ ogledoval, da ga nadlegujejo ob teh nerazumljivih pojavih enake zadrege kakor mene — četudi jih ni priznal. To me je osokolilo in zaupala sem mu svoje misli. Izprvi se mi je zdel nasmešek, s katerim je ogledoval košarico, nekoliko porogljiv, kakor da se norčuje iz P°“ škod, ki jih je savn prizadjal. Ampak čim dalje scin dospela v svojem pripovedovanju, tem očitnejše je postajalo roganje in nič več nisem dvom'1'' da velja mojim razlagam. Vzlic emu sem nadaljevala do tiste točke, da se je Klit 0’i\	zgrudila v hipu, ko se je mipeviala
gosn^dična Spicerjeva. Za hip je prenehal vrtiti
košarico.	.
(Dalje.)
Sedaj je bilo treba naskočiti še mesto samo. Rezerve so prišle na vrsto, čez drn in strn, čez zidovje in jarke, preko vinskih goric so drli proti utrdbi. Teren je bil poln zaprek, tukaj se je sovražnik še enkrat postavil v bran. In zopet se je razljutil strahoten boj, od moža do moža, v neprodirno temni noči. Razvnelo se je grozno klanje na obeh straneh. Ce so Bolgari še tolikokrat v rednih kolonah navalili, vendar so jih Turki vselej odbili in jih napodili iz vinogradov in jih zasledovali z bajoneti. Bajoneti, noži, liandžari in hajduški koli So vršili grozno delo. Kri je tekla v potokih. Bolgarske izgube so bile neizmerne, največje V dosedanjem boju. Med tem so dospela oja-čenja. Artiljerija je še vedno bombardirala mesto, in infanterija je nastopila še enkrat v kolonah. Danilo se je že, ko so Bolgari naskočili zadnje turške postojanke. Z obupnim pogumom so se branili Turki še nekaj ur, ker prodiranje Bolgarov je bilo silno otežkočeno vsled eksplodiranja min, ki so jih položili Turki in ki so grozno gospodarile med Bolgari. Med sedmo in osmo uro zjutraj pa so navalili Bolgari od treh strani — severa, severovzhoda in zahoda — v mesto. Usoda Lozengrada je bila odločena.
Hafnerjeva pravda.
(Konec.)
Cez nekaj časa potem v letu 1907. je tožil Koprivnik Radkovičevko na priznanje lastnine tega koščka zemlje pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. (Akt C I 1/7). Marija Radkovič je pooblastila Mateja Hafnerja, dajo v tej pravdi zastopa, in ga informirala, da se je zaradi v tožbi omenjenega sveta s tožnikom Koprivnikom že poravnala, da je Koprivnik dotični svet izrecno na njeno last priznal in mu povedala, da sta bili takrat dve priči navzoči, ter ga prosila, da to v pravdi ugovarja. To je bilo pred obravnavo v pravdi C I 1/7.
Mate Hafner je zastopstvo prevzel, v pravdi obravnaval, gorenjega ugovora pa ni navedel, ni trdil, kar bi moral glede te poravnave trditi. Pri obravnavi se je s Koprivniko-vim zastopnikom dr. Slancem sprl in ni navedel tega ugovora. Marija Radkovič je pravdo zgubila. Morala pa bi jo dobiti, če bi bil Hafner gorenji ugovor navedel. Zoper razsodbo je vložila priziv, kateri je pa bil brezuspešen.
Potem je v imenu Marije Radkovič tožil na obnovo postopanja proti Koprivniku. Akt C I 13/7, C I 38/7. Te pravde je zgubil — v dveh instancah.
Marija Radkovič je imela ogromne stroške koH so se z vknjižbo na njeno ženitno doto in njeno posestvo zavarovali. Posestvo je bilo tudi po izvršbi prodano.
Marija Radkovič, katera je imela ogromne stroške, je nato Mate Hafnerja pri okrajni sodniji v Kostanjevici (pravda C I 113/9) tožila na ugotovitev, da mu Je pred obravnavo v Ko-privnikovi pravdi C I 117 kot informacijo tudi povedala, kako se je s Koprivnikom poravnala, da je Koprivnik takrat izrecno priznal, da je omenjeni teren last Marije Rakovič in ste se stranki radi priznanja lastnine poravnali, Hafner tega ugovora v pravdi ni navedel in je Marija Radkovič vsled njegove krivde pravdo izgubila.
Mate Hafner se je bal, da pravdo izgubi, ker v tem slučaju bi ji imel vse stroške, ki jih je plačala, povrniti. Hafner je bil takrat od okrožrega sodišča novomeškega obsojen in suspendiran. Moral je varčevati. Proti Radko-vičevi tožbi je tedaj sklenil se tako zagovarjati, 'da se poprime dokaza, da se Marija Radkovič in Koprivnik nista tako poravnala, kot Radkovič trdi, da se je glede lastnine spornega terena dogovorilo, da je Koprivnik priznal, da je Marija Radkovič lastnica prepirnega sveta in obljubil postaviti mejnike, ampak da se je poravnala le pravda zaradi motenja posesti, da sta se le glede pokošnje poravnala in je to slednje poskušal s pričami. Če se mu ta dokaz posreči, potem o malomarnosti od njegove strani v pravdi C I 1/7 ne more biti govora, potem mu Radkovič take informacije sploh dati ni mogla. — In že je imel pričo v mislih, ki naj bi mu pomagala. Marija Teršelič je bila takrat Hafnerju okoli 14.000 K dolžna. V njeni decfcii stvari po svoji materi je delal kot sodni komisar in se tu-'di pozneje za Marijo Teršelič zavzel in mu je bila ona velika dolžnica.
Hafner je vložil pripravljalni spis, v katerem je prosil, d$ se Marijo Teršelič in nekega gotovega Jurija Pavloviča iz Izvir št. 16 k obravnavi povabi. K obravnavi, katera je bila o tej Radkovičevi tožbi dne 4. 12. 1909 je okrajno sodišče v Kostanjevici povabilo kot priči Marijo Teršelič in Jurija Pavloviča iz Izvir št. 16.
Ko je Marija Teršelič dobila povabilo kot priča, se je Mate Hafner k njej v Šutno peljal, 'da ž njo glede njenega pričevanja govori. Hafner jo ni dobil doma. Možu Marije Teršelič^ Janezu Teršeliču je naročil, da naj svojo ženo Marijo Teršelič takoj k njemu pošlje. Marija Teršelič je prišla v Kostanjevico in Hafner jo le poklical v svojo sobo, vrata zaklenil in Mariji Teršelič razložil, da ga Marija Radkovič toži in da }e on njo (Teršelič) za pričo dal, da bo 'dokazala, da se je takrat, ko sta se Koprivnik in Radkovič na hodniku pred sodiščem poravnala, le o tem govorilo, da se tožba radi motenja posesti poravna, da je šlo le za nekaj pokošene trave, ne pa da je Koprivnik priznal, da je prepirni teren last Marije Radkovič in da
je nazadnje naredila tako, kot da hoče Hafnerja ubogati. Pri eni tej priliki je Hafner Mariji Teršelič tudi obljubil, da ji bo nekaj od svoje terjatve odpustil, če bo tako pričala, kakor ji je on rekel. Zagrozil ji pa je tudi, da bo zaprta, ako bi rekla, da je bilo dogovorjeno priznanje lastnine.
Ko je Marija Teršelič že imela povabilo, da bo v pravdi Marije Radkovič contra Hafner kot priča zaslišana, se je enkrat pri sodniji na hodniku sodnijskega poslopja z imenovanim Francetom Petrovčičem sešla. Fr. Petrovčič jo je prosil, da naj Hafnerju v tej pravdi pomaga, da naj pri sodniji pri obravnavi reče, da se je takrat, ko sta se Koprivnik in Radkovič poravnala, le od pokošene trave govorilo in od motenja posesti, da se od priznanja lastnine in postavitve mejnikov ni ničesar omenilo. Ko je bila Marija Teršelič s tem Francetom Petrovčičem drugikrat sama v eni sodnih sob, jo ie Petrovčič zopet prosil, da naj tako govori, da bo Hafner pravdo dobil, kar se bo pa le tedaj zgodilo, če bo rekla, da Koprivnik in Radkovič glede lastnine prepirnega kosa zemlje nista nobene poravnave sklenila, ampak sta jo le glede motenja posesti, radi ■ okošene trave.
Dokaz temu priča: Marija Teršelič, sedaj posestnica na Pristavi okr. Krško.
To je oni Franc Petrovčič, ki je v Celju kot Hafnerjeva oprostilna priča izpovedal, da sem mu jaz rekel, da hočem Hafnerja uničiti, pa ga naj že morem tako ali tako.
To je pa tudi oni Mate Hafner, kateri ni zmožen priče li krivemu pričevanju zapelja-vati.
Marija Teršelič je bila potem v pravdi C I 113/9 dne 4. 12. 1909 (razpravni zapisnik C I 113/9/4) kot priča zaslišana. Bila je vprašana, kako poravnavo sta Koprivnik in Radkovič glede prepirnega sveta sklenila. Pričala je resnico in ravno tako Juri Pavlovič; oba sta izpovedala, da se je poravnava mej Koprivnikom in Radkovičevko sklenila tako, da je Koprivnik priznal lastnino do prepirnega prostora, odstopil posest in obljubil postaviti mejnike. Tedaj pa je Hafner predložil sodniku neko od njega pisano dozdevno protokolacijo govora z Marijo Teršelič. — Priznal je, da je z Marijo Ter Selič govoril o stvari. Ta spis slovi:
Marija Teršelič izpove:	Pred obravnavo
smo se menili na ganku, Kodrič me pozna in mi je pred obravnavo pravil, da se bodo tožili, po obravnavi je pa rekel, da se ne kaže pravdati, ker bo izguba in je škoda komisijona.
Prosil me je Kodrič, da naj pripeljem Radkovičevko, ki je že odšla po štengah, nazaj. Sla sem za njo in jo pripeljala nazaj. Potem smo ji prigovarjali, da naj se poravna jaz in Kodrič in neki sodni sluga.
Kodrič je rekel, da se ne bo pravdal, 'da ne mara, da bi bil komisijon in da raj stroške plača. Pogovarjali so se tudi radi neke trave, katere ravno ne vem.
Stari, namreč Koprivnik ni nič govoril. Kodrič je rekel, zdaj se ne bomo tožili, bodemo prijatelji in so si v roke segli.
Radkovič je tudi pravila, da takrat, ko so pismo delali, je ona mislila, da naj gredo mapo pogledat. Pa niso šli, ker je bila tema. Koliko je za travo zahtevala, ne vem, tudi ne vem, koliko ji je dal.
Original leži v aktu C I 113/9. Sodnik je priči v ;no tega spisa prebral in ona je rekla: ne vem, če sem tako govorila, vem le to, da je notar rekel, da bom zaprta, če bom tako govorila, kakor sem mu povedala, da sem slišala, tudi ne vem, če sem pred kakimi tremi tedni potrdila to izjavo kot resnično. Torej je Hafner priznal, da je Marijo Teršelič tudi drugikrat zaslioaval v tej stvari. Razpravni sodnik^ zdai Mariji Teršelič ni verjel in tudi Pavloviču ne in tožbo Marje Radkovič zavrnil.
Uboga Marija Radkovič je tako ob svoje malo premoženje prišla, v pravdah s Koprivnikom so bili narasli ogromni stroški, te bi bil moral Hafner plačati, če bi bil sodnik v pravdi C I 113/9 Mariji Teršelič in Pavloviču verjel.
Tako je Mate Hafner v svoji pravdi z Marijo Radkovič delal. Z zapisnikom, katerega je predložil sodniku, je imel namen, sodnika pripraviti do tega, da ne verjame Mariji Teršelič, če bi ista resnico govorila, mu ne hotela pomagati iz zagate s krivim pričevanjem.
Naj se pogleda tudi pismo, katero je pisal Hafner Matiju Košar ju-Jordanu!
Dokaz vsemu temu: Marija Teršelič, po sestnica v Pristavi, katero je moj zagovornik prosil, da k obravnavi pride in katera je tudi tukaj v Novem mestu. Akti okrajne sodnije ko-stanjeviške: C I 1/7 in C I 113/9 se nahajajo pri okrajnem sodišču v Novem mestu.
Hafnerju se je njegova zvijača, da je svoj spis, kojega vsebina se je z izpovedjo Marije Teršelič križala, v pravdi C I 113/9 civilnemu sodniku predložil, dobro obnesla.
Hafner je bil na Marijo Teršelič jezen, ker
Potem sta pledirala dr. Pegan in dr. Slane, o nadurnem posvetovanju senata razglasi predsednik ob 9. zvečer razsodbo: da se vzkllc Vlate Hafnerja zavrne in Urbana Zupančiča oprostilna obsodba potrdi.
Vzklicno sodišče se je prepričalo na pod-agi predležečih dokazanih dejstev, da je Mate Hafner res zapeljaval Urbana Zupančiča h krivemu pričevanju dne 11. 10. in 12. 10. 1907 In se je tedaj Urbanu Zupančiču posrečil dokaz resnice.
Ljubljana in Kranjsko.
Občinski svet ljubljanski bo imel danes ob šestih zvečer redno sejo v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje.
III. Volitev enega člana: a) odseka za uboge, b) obrtnega odseka, c) klavničnega ravnateljstva. IV. Personalno pravnega odseka poročilo o nekej prošnji za zagotovitev domovinstva v mestni občini ljubljanski. V. Finančnega odseka poročila: 1) o dopisu županovem glede prispevka mestne občine za ranjence v vojni na Balkanu. 2) O dopisu županovem glede neke spremembe sklepa občinskega sveta glede pogojev za prepustitev c. k. državne obrtne šole. 3) O dopisu mestnega magistrata glede 47. žrebanja mestnega loterijskega posojila.
4) O ponovni ponudbi akad. slikarja R. Jakopiča glede nakupa njegovega umetniškega paviljona. 5) O prošnji najemnika kopališča v Koleziji, Ivana Grila, za delni odpis najem-ščine. 6) O prošnji ravnateljsva dekliškega liceja za kredit za nabavo glasovirja. 7) O sa-mostalnih predlogih obč. svetnikov Jegliča in Likozarja glede draginjske doklade mestnim učiteljem. VI. Stavbnega odseka poročili: 1) O prošnji Franca Kunovarja za razdelitev pare. št. 391/1 kat. obč. sv. Petra predm. I. del pri pokopališču pri Sv. Križu na sedem stavbišč.
2) O prošnji Viktorja Orla za odškodnino^pri znižanji Nadvoivode Friderika ceste. VII. Šolskega odseka o samostalnem predlogu obč. svetnika Jegliča glede uporabe šolskih telovadnic izključno le v šolske namene. VIII. Policijskega odseka poročila: 1) O delovanji »Gasilnega in reševalnega društva« za II. in III. četrtletje 1912. 2) O dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za kmetijsko-kemično preskuševališče. 3) O prošnji Jakobine Kastner glede imenovanja uličice mej »Ton-halle« in njeno hišo. 4) O samostalnem predlogu obč. svetnika Brandta glede imenovanja nove ulice za nemškim jubilejnim gledališčem. IX. Direktorija mestne zastavljalnice poročili:
1) O proračunu mestne zastavljalnice za leto 1913. 2) O razpisu službe cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici. X. Samo-stalni predlogi: 1) Obč. svetovalca A. Rojine glede takojšnjega pričetka del za zgradbo III. mestne ljudske šole. 2) Obč. svetovalca Josipa Marinka za spremembo določil glede prometa z vozovi za gnoj 3) Obč. svetovalca Jožefa Reisnerja: a) glede imenovanja prometnih cest na Barju b) glede regulacije ceste na Barju od Rdečega križa do šole. B. Tajne seje: 1. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-pravnega odseka poročili: 1) o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za stalno opokojitev, 2) o prošnjah za razpisano službo šolskega sluge na c. kr. višji realki. IV. Finančnega odseka poročilo o pros-nji vdove nekega magistratnega uradnika za nadaljno prejemanje miloščine. V. Stavbenega odseka poročilo glede dovolitve stavbne doklade za ureditev Nadvojvode Friderika ceste. VI. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje prejemkov. VII. Obrtnega odseka poročilo za razne obrtne koncesije. Zupan: dr. Ivan Tavčar.
Klerikalna obstrukcija. Slovenski klerikalci so minuli teden v proračunskem odseku uprizorili neumno obstrukcijo, da demonstrirajo — proti Čuvaju. S svojo obstrukcijo so se nezmerno osmešili pred vsem svetom: to Je reč, ki jo klerikalci še nadalje lehko uganjajo na svoj račun in ljudem v zabavo. Ampak s svojo glupostjo diskreditirajo tudi boj proti pustolovcu Čuvaju na Hrvaškem, katerega stališče je omajano in ki izgine — po zatrdilu »Osterr. Volkszeitung« — takoj po de-legacijskem zasedanju s površja. Dočim je dr. Šušteršič v delegacijah napram skupni vladi,
— Pri koncertu »Glasbene Maticc« v torek, dne 19. novembra bodo sodelovali: klavirski virtuoz, domač umetnik gosp. Anion Trost, virtuoz na harfo gosp. Alfred Holy, člart orkestra dunajske dvorne opere, dr. Pavel Grošelj (deklamator), pevski zbor »Glasbene Matice« in orkester Slovenske Filharmonije pod vodstvom kapelnika g. P. Teplyja. Vstopnice za koncert se z običajnimi cenami od danes naprej prodajajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Umrli so v Ljubljani: Jera Klemenčič, zasebnica, 75 let. — Tomaž Štendler, posestnik, 40 let. — Jera Pečnik, kuharica, 75 let. — Mirko Rojc, prevoznikov sin, 3 leta. — Martin Oven poljski dninar, 46 let. — Mihael Petrovič, delavec, 23 let.
— Gimnazijca sta pobegnila. V soboto je od roditeljev pobegnil 131etni Stanko Bajec, dijak II. gimnazijskega razreda in se dosedaj še ni povrnil. Dečko ima kratke hlače, sivo čepico in temno pelerino. Z istega zavoda je pobegnil tudi študent Jožef Zupančič.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 37 Hrvatov in 27 Makedoncev. — Na Dunaj je šlo 28 Kočevarjev, iz Nemčije Je pa prišlo 45 Hrvatov. — V Ljubno je šlo 17 Slovencev, na Dolenjsko pa 28 Hrvatov. — V soboto je šlo vi Ameriko 30 Hrvatov, nazaj Je pa prišlo 100 Bolgarov. — Iz Švice je prišlo 30 Makedoncev. 200 Italijanov se je povrnilo s Štajerskega, 50 se jih je odpeljalo domov pa s Kranjskega.
— Podržavljeuje ljubljanske policije. Za nastanitev podržavljene ljubljanske policije je vzela državna uprava v najem za več let hišo stavbenika Filipa Supančiča v Šubičevi ulici. Strankam v tej hiši je odpovedano stanovanje za februar termin.
— Nedvlgnjen dobitek. Zadnji teden avgusta, t. 1. je stavil nekdo v novomeški loteriji dve kroni, in sicer na številke: 16, 61, 47, 74, vzdignjene pa so bile tisti teden številke 47, 61, 72, 87, na katere je stavitelj zadel terno v znesku 1819 K 68 h. katerih do danes še ni vzdignil. Cas za vzdig poteče koncem tega meseca.
— Smrtna nezgoda hlapca. Dne 8. novembra, v petek, je peljal iz Zalegaloga Gie-gurjev hlapec, 24letni Andrej Veber, domačin, kakor po navadi druge dni žaganice v Škofjo Loko Odšel je od doma okrog pol štirih. Ko pride do vasi Studeno. občine Selca, zavre voz na klancu in hoče iti ob vozu. A naenkrat se sicer dobra os pri vozu prelomi in voz fanta tako stisne, da je takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Selce.
— Truplo v Ljubljanici. V Ljubljanici so dne 5. t. m. dobili truplo 50 do 60^ let starega
1 ________      I	m,	\T
moškega ter ga prepeljali v mrtvašnico v Ste-fanjo vas. Utopljenec je ležal kakih šest tednov v vodi.	,	,	,
— Nezgoda na dolenjskem kolodvor«
Ko je v soboto ziutraj na dolenjskem kolodvori* hotela iti v vlak 50letna posestnica Jerica Zoretova iz Rudolfovega, je padla z druge stopnice ter obležala na tleli nezavestna. Pxa- , nesli so jo v čakalnico, kjer je čez nekaj cdsa j
spet prišla k sebi.	v	^	!
— Voz ga je do smrti pritisnil. Jože Groznik, posestnikov sin iz Pungerta ob Temenici je peljal 7. t. m. poln voz žita v mlin. Med potjo se ie pa voz zvrnil nanj.mu zk»mil desno nogo v kolenu in ga pristilnil čez prsa. Peljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je pa že drug dan vsled poškodbe umrl.
— Izgubila je delavka v tobačni tovarni Terezija Koširjeva srebrno žepno uro. ■— Cvetko Trafenik je izgubil denarnico, v kateri je imel 50 K denarja — Posestnica Frančiška Jerajeva je izgubila bankovec za 10 K.	N
gospodična je izgubila denarnico	c
vsoto denarja; neki gospod pa bankovec ^ 20 K. — Natakar Ivan Totnše je izgubil denarnico, v kateri je imel 24 K denarja.
»Kinematograf Ideal«. Spored za torek, 12., sredo 13. in četrtek 14. novembra 1912 1) Zurnal Pathe. (Kinemografska poroula.) Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd. 2) Mali nalček (Pravljica v dveh delih. Učinkovitost z Mirkom. Kolorirano.) 3) Ščinkovec. (Znanstveno. Kolorirano.) 4) Železna roka proti beli rokavici. (Detektivska drama v dveh delili Nadaljevanje I. dela.) - Samo zvečer - 5) Mo-ric v zadregi. (Komična učinkovitost s Princem. V soboto Most čez prepad. (Zruši se most
-------------------- .	..	...	.	„	1	r, vioVnm vred) Prihodni torek Pohlep po zla-
katera ima odločilen vpliv tudi na sramotne	Kolorirano.)	2)	Maks	hoče	večji
razmere IrrvaSke. krotek kakor luni«. razd,- | ‘^t(J/,Sč“Sj„kovitos,.) ___________________________
rajo parlamentarni abecedarčki Jarc, Gostinčar in hrvaški pravaši na Dunaju svoje zločinske bedastoče in podirajo parlament. »Delo« klerikalnih obstrukcionistov je vladi nadvse ljubo in ga s svojo pasivnostjo te podpira. Obstrukcija klerikalcev nudi vladi priliko, da raz-žene parlament in da se znebi ljudske kontrole v teh nevarnih časih, ko nas vsaka ura I lehko posadi v katastrofo in ko brezvestni mo-
x iciiuči jc uu 11«	_____________—, —* gotci rožljajo že z orožjem. Kakšen dobiček
tako govorila kot je on hotel. Ko je Marija n?! bo za ljudstvo na Hrvaškem in v Avstriji,
5- __________________  __	v.	a_____1	t	ctvlcm	krizi	mri-
Teršeličlž sodne sobe šla, je prišel Hafner za njo in ji na hodniku rekel: pa bi vsaj prej pove dala, da boste tako govorila, pa bi vas ne dal za pričo. Poznala me še boš baba!
Prosim Marijo Teršelič o gorenjih dejstvih zaslišati in rekvirirati navedena pravdna akta kostanjeviške sodnije: C I 1/7 in C I 113/9, ki sta sedai nri okrajni sodniji v Novem mestu.
To dokazuje, kakšna priča Je Franc Petrovčič za Hafnerja, — in dokazuje, kako je Hafner tudi v enem drugem slučaju delal, ko je šlo za njegov lastni blagor. Torej mora vendar gotovo biti, da je Hafner tudi mene h kri-
je obljubil mejnike postaviti. Hafner je silil v njo vemu pričevanju zapeljal, da se kazenske In jo prosil, da naj kot priča reče, da je takrat le pravde pred porotniki zaradi žaljenja časti ob-
za nekaj trave šlo in se ni ničesar o lastnini ali priznanju lastnine govorilo. Marija Je Hafnerju rekla, da ne more tako pričati, ker Je Koprivnik lastnino priznal in obljubil mejnike postaviti. Hafner je Marijo Teršelič štirikrat — enkrat tudi v stanovanju — nagovarjal in jo prosil.
varje, ki bi mu povzročila veliko škodo.
Zapopadek te vloge je dr. Slane sodišču povedal in prosil; da se zasliši priča Marija Teršelič in dobe spisi kostanjeviške sodnije, ki leže sedaj pri okrajni sodniji v Novem mestu. Sodišče Je sklenilo, da ne bo zaslišalo Ma-
rda mu naj s svojim pričevanjem pomaga, da naj I rije Teršelič, ker si lahko že iz danega napi avl iako priča', kakor on hoče. Marija Teršelič se »sodbo o Petrovčiču in Hafnerju.
če demolirajo klerikalci v sedanji krizi ljudsko zbornico in če odtegnejo ljudstvu edino možnost, da brzda imperialistično megalomanijo dunajskih krogov? Da je ta obstrukcija najvišja budalost, je povedal tudi dr. Šušteršič, češ da delo njegovih pristašev v proračunskem odseku »ni neinteresantno«.
— Klerikalci beže. Prerokovali smo. da Klerikalni jugoslovanski »iredentizem«, če hočemo radikalne geste klerikalcev tako imenovati. ne bo imel dolgega obstanka. Snoči smo dr. Šušteršiča že zasačili na imenitni retiradi; nalogo Jugoslovanov vidi »v posvečanju posebne pozornosti za vzdrževanje dinastičnih čustev našega naroda, ne da bi se vsled momen-tanih žalostnih razmer v posameznih jugoslovanskih deželah dali zmotiti«. Iz teh besed je razvidno, da je veliko ilirsko carstvo, ki ga je klerikalni poglavar še pred nekaj dnevi ustanavljal, kaj hitro razpadlo in da od klerikalcev v sedanjem času ne smemo pričakovati niti resnega odpora zoper balkanske pustolovščine yelikoavstrljskega krožka.
postati. (Komična
Štajersko.
— Žrtev razmer. (Dopis iz Gotovelj.) Leta 1908 je odšel od nas k vojakom v Pulj Martin Jordan Pri vojakih ga je napadla jetika. Neka časa so ga zdravili v vojaški bolnišnici; videč da mu Je vojaška suknja vse življenske sile izsesala iz telesa, so ga v juliju 1911 poslali domov. Meseca novembra je položila zavratna bolezen mladeniča, upanje staršev, v postelj in leto dni pozneje, dne 9. novembra t. 1. je izdihnil, na veliko žalost svojih staršev. Militarizem ga ima na vesti!
— Vlak povozil konja. Iz Brežic nam poročajo: Dne 6. t. m. se je zgodila^ nesreča pra_ pri tisti čuvajnici kakor leta 1909, samo da s bili takrat mrtvi trije ljudje, zdaj pa je smrtna žrtev železniške nezgode konj. Nesreča se P zgodila tako. Grajski hlapec v brežiški Attemsovi giaščini je peljal štedilnik v dobrovsko hosto graščinskemu lovcu. V hosti se je ko™ nenadoma splašil. Dirjal je eno uro daleč. Mm1 čuvajnice je pravkar privozil osebni vlak > Zagreba, ki pride v Brežice ob 9. dopoldn • ko je splašeni konj na vso sapo pridirjal, Pr' skočil ograjo in se zaletel naravnost v c voz vlaka, ki pa je konja pahnilo s tako sno . stran, da je podrl dva stebra pri
ograji in je tudi razpolovil zavoro. Zavora-
konju zapičila v zadnji del telesa m ga razmrcvarila, pa tudi drugače je bil konj Uboga žival se je vila v groznih mukah, kler je ni konjederec ustrelil.
Trst.
— Protestni shod zoper vojne hujskače sklicuje politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu v nedeljo 17. t. nt. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Kakor povsod, tako bo demonstriralo v nedeljo tudi tržaško slovensko zavedno delavstvo svojo odločno voljo zoper vsakršno vojno liujskarijo, zoper vsakršne korake, ki bi nteguili povzročiti ljudsko klanje in ovirati fazvoj in napredek narodov. Zaradi tega po-?ivljamo sodruge na delo, da bo nedeljski shod resnična manifestacija delavstva, ki hoče mir, delo in živlienje.
— Shod strankinih pristašev, ki bi se imel vršiti v sredo 13. t. m. bo v soboto 16. t. m. v »Delavskem domu«, ul. Madonnina 15 (zelena dvorana). Dnevni red: 1. Poročilo. 2. Izvolitev delegatov za dež. konferenco. 3. Slučajnosti. Z ozirom na bližajočo se konferenco ie ta shod izredno važen. Zato je potrebno, da Se ga udeleže vsi v velikem številu — tudi fcato. da si izvolijo delegate, ki jim bodo najbolj po godu.
— Vse skupine, ki so dobile vabilo na deželno konferenco, so naprošene, da pošljejo •mena delegatov potičnemu odboru najkasneje do 17. t. m.
— Podružnica »Ljudskega odra« v Sv. Križu priredi v nedeljo, dne 17. novembra, ob 4. popoldne v dvorani g. Maganje v Sv. Križu Veselico s petjem in dramatično predstavo: »Doktor Robin«. Vstopnina na veselico 50 vinarjev. — Sedeži 20 vin. — Po veselici plčs 'do polnoči. Vse sodruge, zlasti tržaške, vabimo, da se udeleže veselice v velikem številu.
Blamaža nemških nacionalcev
Buren shod v Gorici.
Hudo blamažo je doživel v Gorici nemški Nationalverband s poslancem Heinom na čelu. Shod, ki se je vršil v Gorici v nedeljo, je taka lekcija nemškim nacionalcem, da bi smeli opravičeno pričakovati, če bi ne vedeli da načelju-iejo tem nezavednežem brezvestneži Heineje-Vega in Kroyjevega kalibra, da se skratka ne Prikažejo več med živim svetom. Klavrna vloga nemških nacionalnih poslancev in njih pajdašev, ki so v prvi vrsti zakrivili izdajstvo železničarjev in poslabšanje socialnega zavarovanja, se je pokazala v pravi luči. Blamirali m osmešili so se do kosti.
Društvo nemškonacionalnih železničarjev *v Gorici je sklicalo v nedeljo popoldne javen shod z dnevnim redom: sedanji splošni položaj. Na tem shodu je imel referlrati glasoviti nemški radikalec poslanec Heine. Za ta shod Se je delalo veliko šuma. Naši sodrugi železničarji pa, ki so imeli že zdavnaj likvidirati fcvoje račune s poslancem Heinejem, niso se-lVeda držali rok križem. Povabili so na ta shod svoje pristaše in tajnika železničarske organizacije sodruga Kopača. Ob naznanjeni uri sta ulil zares obe 'dvorani gostilne »pri treh kronah« nabito polne. Toda kakšen čudež! Med iem ko so nacionalci čepeli vsi skupaj pri eni [nizi, je vse ostalo občinstvo bilo sestavljeno « samih socialnih demokratov, ki so nekako borogliivo pričakovali začetek »velike maše«.
•	Shod je otvoril pristni german Pintar, ki je Predlagal izvolitev predsedništva. Socialni demokratje so glasovali za predlaganega so-druga Teuschbergerja. Obraz »Einberuferja«
je začel krčiti. Predlagal je izvolitev namestnikov in zapisnikarjev, ali tudi tu so bili izvoljeni naši sodrugi in sicer Mozetič in Golouh. Potrt je prepustil predsedništvo našim kodrugom. Med tem pa se je izvedelo, da poslanca Heineja ... ne bo na shod; poslal je Svojega namestnika, nekega Ganglmeierja z Dunaja.
»Sodni dan« je začel z najlepšim uvodom. Predsednik ptvarja shod in da besedo sodrugu Steinerju, ki Je v kratkem temeljitem govoru očrtal postopanje Nationalverbanda in njih zastopnikov napram zahtevam železniškega ufp 'n delavstva sploh. Omenil Je glasova-Jdavčno obremenitev ljudstva; potem Sklicevanje na § 14 in vse nalašč uprizorjene nacionalistične homatije v parlamentu in izven njega, z namenom, da se ovira vsako ljudstvu koristno poslovanje parlamenta. Končal je s Poštenim > f c j« na naslov teh izdajalcev.
Za njim je prevzel besedo sodr. Kopač, ourno pozdravljen od velikega števila navzo-ojh. Pričakovati je bilo, da bodo dobili nasprot-P'ki zdaj svoj zasluženi delež. In govornik jim Je zares posvetil! Nobene žaljive besede. Unici' jih je s pikrim sarkazmom, ki je zvenil iz dolgega, jedernatega govora. Že po pr-:vm zadetih besedah je bil položaj sklicateljem Shoda in Heinejevcga zastopnika docela prevr-Jijen. Oblil jih je porogljivi in veseli smeh. Govornik je opisal točno, z neovrgljivimi konstatacijami in dokazi nelepo zgodovino Natio-halverbanda. Očrtal je razvoj in boje železničarske organizacije od početkov pa do danes. Pobil je nasprotnike s citati Iz nemško hacionalnih listov, kar je obudilo posebno veselost med navzočimi. Okrtačil je na poseben hačin Heineja in Kroya.
Za njim se je javil k besedi omenjeni P&nglmeler. Ni bil pač v najlepšem položaju. WaJraje bi si bil želel hrupa, ki bi mu odvzel haloga zagovarjati stvar, katero mu je bilo nemogoče zagovarjati. Z mrzlo tišino so pričakovali navzoči njegov poskus branitve; bilo je hač treba govoriti Ali zbral je nesrečno pot! jKler ni šlo z argumenti, je začel s sofizmom, ki le oa vsled pikrih medklicev dosegel ravno napoten uspeh. Premlel je tudi staro frazo o pdlerjevih in Ellenbogncrvih milijonih. Mo-J® ie Pa priznati koristi železničarske skupne jKanlracije na razredni podlagi in da niso sh* ' Kroy, Steinwender in drugi naclonall-ja*7ni Poslanci zadostno zastopali Interesov de-V8tva. Skušal je ločiti delovanje nemškona-
cionalne organizacije od nemškonacionalnih poslancev!
Ganglmeierjeva jeremijada je zopet dala povod ugovorom sodr. Kopača. In ugovor je bil tak, da se je Ganglmeier docela obupan nad svojo stvarjo vdal. Niti skušal ni se braniti, četudi mu je bila zajamčena prosta beseda. Ker se ni prijavil k besedi nasprotnik, so mu posvetili še nekoliko opazk sodr. Steiner, Kremžar in drugi. Predsednik je zaključil shod ob 9. zvečer. Shod je trajal 5 ur. Sodrug Kopač sam je govoril nad 3 ure. K govorom na shodu se še vrnemo..
Državni zbor.
Dunaj. 11. novembra.
Današnja seja je bila posvečena Hochen-burgerju in njegovim imenitnim odlokom o vplivanju sodnikov. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je odgovarjal na interpelacijo nemških poslancev s severnega Češkega zaradi jezikovnih homatij pri sodiščih. Odgovor ni zadovoljil ne nemških ne čeških nacionalcev. Potem je govoril Rusin Dnistrianskij poltretjo uro čisto pravilni obstrukcijski govor. Ko je krščansko socialni poslanec Pantz v vprašanju na predsednika nastopil proti slovenskih klerikalcev obstrukciji v proračunskem odseku, je prišlo do hrupnih prizorov med nemškimi nacionalci in slovenskimi klerikalci, ki so jim priskočili tudi češki radikalci na pomoč.
*
Podajemo poročilo.
Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob treh. Med vlogami se nahaja rekrutna predloga za leto 1913.
Odloki justičnega ministra.
—Ministrski predsednik grof Stiirgkh odgovarja najprej na interpelacijo nemških strank zaradi izpolnjevanja predpisov o rabi nemškega uradnega jezika v notranji službi državnih oblasti na Češkem in izjavi, da se ponekod v resnici rabi češki jezik, ampak te razmere so bile že ob nastopu sedanje vlade. Od tega časa se raba češkega jezika ni prav nič razširila.
V	teku spravnih pogajanj pa ni hotela vlada prav nič izpreminjati, kar bi utegnilo biti v korist oziroma v škodo eni izmed obeh narodnosti. Vlada pa bo vse storila, da se vnovič prično spravna pogajanja in se završe z ugodnim uspehom.
Mladočeški poslanec dr. Korner dokazuje v dveurnem govoru, da sta nemški in češki jezik v vsej kraljevini Češki enakopravna. Z ozirom na spravna pogajanja izjavi, da je jezi-kovni_ odlok velika ovira pogajanj in bi ga Nemci morali sami odpraviti.
Poslanec Sviha napada justičnega ministra.
Rusinska obstrukcija.
Poslanec Dnistrianskij govori poltretjo uro navadni obstrukcijski govor. Potem se seja prekine.
Veliki kravali.
Krščansko socialni poslanec Pantz opozarja v vprašanju na predsednika na zločinsko obstrukcijo klerikalnih Jugoslovanov v proračunskem odseku In ki jo je najbrž vlada sama pripravila. Odnošajl med vlado In voditeljem obstrukcionistov, deželnim glavarjem dr. Šušteršičem, so itak dovolj znani.
To neprijetno razkrinkanje hudo zbode posl. Jarca in zavpije na posl. Pantza: Proti Stiirgkhu nastopate zategadelj, ker Vaš brat ni bil imenovan za koroškega deželnega predsednika !
Poslanec Pantz zavrača očitek. V teku njegovih nadaljnih izvajanj napravi poslanec Jarc medklic proti mladonemcem. nakar mu zakliče posl. dr. Schiirff: Vi, tepec!
Poslanci Jarc, dr. Benkovič in dr. Verstovšek planejo na Schllrffa, sujejo ga s pestmi in pehajo. Slednjič ga rešijo nemški nacionalci iz mučnega položaja, dočim uprizarjajo slovenski klerikalci in češki radikalci velik hrup.
Predsednik pokliče dr. Schiirffa k redu.
Hrupni prizori se ponove, ko kritizira ru-sinski poslanec v vprašanju na predsednika sumarično glasovanje v proračunskem odseku. Rusini in slovenski klerikalci obsipljejo načelnika proračunskega odseka s klici kakor: Čuvaj! Tisza!
Hrup traja precej časa.
V	vprašanju obžaluje poslanec dr. Schiirff svoje žaljive izraze.
Konec seje tri četrt na deset zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Zadnje vesti.
Vojna na Katkami.
PRED ODRINOM.
Stara Zagora, 11. novembra. Bolgari so dosegli 7. in 8. novembra pred Odrinom velike uspehe. Boji so se pletli v kotu, kjer se iztekata Marica in Arda. in kjer imajo Turši še vedno močne postojanke. Bitka se je pričela ob .sedmih zjutraj. Ob dveh popoldne so Bolgari z bojanetnim naskokom zavzeli Kartaltepe. ob desnem bregu Arde. Na levem bregu so pa ob štirih pričeli naskokovati Beščice. Boj je trajal še vso noč, dokler niso Bolgari osvojili skoraj vse postojanke, ki so zaradi tega zelo važne, ker z njih lehko neposredno obstrelja-vajo s težkimi topovi Od/in.
TURKI PRIČNO Z OFENZIVO?
Berlin, U. novembra «Vossische Zeitung« poroča iz San Stefana: Železniško postajo v Čorlu so Turki razstrelili. V noči od sobote na
nedeljo se je slišalo močno streljanje iz topov od Dardanel. Turki bodo prekoračili čatalško črto.
Carigrad, 12. novembra. Del turške armade, ki je bil v Čorlu, je v soboto prodiral do Ljule Burgasa. Nastala je bitka z Bolgari, pri kateri so imeli Turki mnogo izgub. Listi poročajo, da je glavno turško taborišče zopet v Čorlu, kar je dokaz, da bodo pričeli Turki z ofenzivo. Izza turško-ruske vojne znani maršal Fuad-paša je imenovan za poveljnika prvega dela, Vahri-paša za poveljnik drugega dela vzhodne armade. Maršal Tatar Osman-paša je imenovan za naslednika Abdulah-paše.
BRAMBA CARIGRADA.
Carigrad, II. novembra. Dvor je najbrž opustil namero, da zapusti Carigrad, če se približajo Bolgari. Veliki vezir je javno izjavil na konferenci poslanikov, da dvor ne zapusti Carigrada, ker je vlada sklenila, da zabrani z vsemi sredstvi pohod bolgarske armade v turško prestolico.
Carigrad, 11. novembra. Porta objavlja naslednji komunike: Od balkanskih držav začeta vojna ni privedla do zaželjenega uspeha. (?) Vzhodna armada je čutila potrebo, da se umakne na čatalško obrambno črto, kjer dovr-šuje svojo koncentracijo. Slednjič poziva komunike turško časopisje, naj daje prostor le resnim člankom.
TURKI ZOPET V RODOSTU.
Carigrad, 12. novembra. Križarka »Mes-sudije« je bombardirala Rodosto in s tem omogočila izkrcanje 3000 mož. Bolgari so zapustili Rodosto.
SRBI IN ČRNOGORCI NA POTI V DRAČ.
Belgrad, 12. novembra. Predstraže tretje srbske vojske so dospele na jadransko obalo ln se združile s Črnogorci. Obe vojski prodirati skupno proti Draču. Drug oddelek srbske vojske prodira čez Kras, a je pot vsled meter visokega snega jako težavna. Srbi upajo, da zavzamejo Drač že ta teden. Arnavti se srbski vojski na njenem pohodu ne ustavljajo.
POSLANSTVO PREDSEDNIKA BOLGARSKEGA SOBRANJA.
Budimpešta, 11. novembra. Včeraj je predsednik bolgarskega sobranja dospel v Budimpešto in obiskal v svrho razgovora vnanjega ministra grofa Berchtolda in nemškega poslanika na Dunaju.	—
SRBIJA ODPRAVI KAPITULACIJE.
Skoplje, 12. novembra. Avstrijski, angleški. francoski in ruski konzul so sporočili, svojim vladam, da je srbska vojaška ohlast v zasedenem kosovskem vilajetu odpravila konzularno sodstvo za podanike tujih držav.
SRBSKO PRODIRANJE.
Belgrad, 12. novembra. Prodiranje srbskih čet je zelo otežkočeno, ker je nastopilo skrajno slabo vreme. Mnogo vojakov je v sneženem metežu poginilo.
TURŠKI V JETNIKI GRŠKE ARMADE.
Atene, 12. novembra. Skupno število turskih vjetnikov znaša zdaj 29.000. K temu pride še 2000 vjetnikov, ki so jih bili poslali iz Črne
gore.
BOMBARDIRANJE TARABOŠA.
Cetinje, 12. novembra. Črnogorci nadaljujejo z bombardiranjem na Taraboš, ne da bi Turki odgovarjali na ogenj. Tudi Skader bombardirajo. Okolo Taraboša ie zapadel visok sneg.
NEVARNE AVDIJENCE.
Dunaj, U. novembra. »Ungarische Kor-respondenz« poroča, da se je cesar včeraj posvetoval z vnanjim ministrom Berchtoldom, načelnikom generalnega štaba Schemuo, z vojnim ministrom Auffenbergom in s sekcijskim načelnikom Doruvaryjem .
PRESTOLONASLEDNIK FRANC FERDINAND PRI CESARJU V AVDIJENCI.
Budimpešta, 11. novembra. V političnih krogih vzbuja veliko pozornost včerajšnja av-dijenca prestolonaslednika Franca Ferdinanda pri cesarju.
ŽANDARJI NA SRBSKI MEJI.
Szegedln, 12. novembra. Na srbski meji je zbranih 2000 orožnikov, da čuvajo mejo* Vsak dan morajo poročati svojim poveljstvom o dogodkih, ki jih opazijo.
HUJSKANJE VLADNEGA ČASOPISJA.
Dunaj, 11. novembra. »Montags Revue« piše: Srbija postavlja zahteve, ki bi se izpolnile le ob popolni impotenci Avstrije in Italije. Avstrija je nepreklicno (!!) označila svoje stališče v albanskem vprašanju. To stališče je neizpre-menljlvo (!!).
ITALIJA MOBILIZIRA?
Berlin, 12’ novembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Benetk; Italija bo nastopila združeno z Avstrijsko - Ogrsko proti Srbiji, ako bodo hoteli Srbi osvojiti kako pristanišče ob Jadranskem morju. Vsi italijanski polki planinskih lovcev ln velik del artlljerlje so dobili že povelje, za mobilizacijo in čakajo le še na ukaz, da se vkrcajo.
RUSIJA MOBILIZIRA?
Pariz, 12. novembra. »Matln« poroča Iz Peterburga, da vojna cenzura Onemogočuje vse ,yesii o ruskih vojnih pripravah. Časopisje piše,
da vlada ne sme mirno gledati, ako nastopi Avstrija proti Srbiji.
Peterburg, 12. novembra. V diplomatičnih krogih smatrajo položaj za jako resen. Zadnji ministrski svet je sklenil več važnih stvari z ozirom na zapletljaje na Balkanu. Nasproti demantiranju brzojavnega ageutstva trdovratno krožijo vesti o ruskih vojnih pripravah.
KONFERENCE V BELGRADU.
Belgrad. 12. novembra. Avstrijsko-ogrski poslanik Ugron je imel po svoji vrnitvi iz Budimpešte pet četrt ur trajajoče posvetovanje s Pasičern. Ugron je zastopal stališče Avstrijsko-Ogrske, ki nikakor ne more dopustiti, da bi balkanske države razdelile Albanijo, med se in da bi Srbija osvojila pristanišče ob jadranski obali. Pašič je odgovoril, da,bo to izjavo predložil vladi, a da ima malo upanja, da bi se stališče Avstrijsko-Ogrske upoštevalo.
Belgrad, 12. novembra. Po konfereci Pa-siča in Ugrona se je sešel ministrski svet, kjer je vladalo splošno mnenje, da ne sme vlada' stopiti po končani vojni pred ljudstvo z izjavo, da sc odreka pristanišču ob jadranski obali. Ministrski svet se bo v tej zadevi še enkrat posvetoval.
Belgrad. 12 .novembra. Angleški poslanik' Paget in ruski poslanik Hartwig sta imela s Pasičern dolgo konferenco. Oba poslanika sta zatrdila Pasiču, da bodo njihove vlade podpirale vsako utemeljeno zahtevo Srbije.
NEVARNOST SEDANJEGA POLOŽAJA.
Berlin, 12. novembra. »Voss. Zeitung« poroča iz Belgrada: V dobro poučenih krogih trdijo, da namerava Avstrija nastopiti samostojno v albanskem in jadranskem vprašanju in da postavi že v nekaj dneh Srbijo pred odločitev.
VELEVLASTI IN BOLGARSKA VLADA.
London, 12. novembra. »Times« poročajo iz Sofije, da nameravajo velevlasti napraviti skupen korak v Sofiji; ruski in angleški poslanik sta že dobila direktive od svojih vlad, ostali poslaniki jih dobe vsak hip. Neverjetno je, da bolgarska vlada sprejme posredovanje vel vlastl.
ANGLEŠKA VLADA O ORIENTSKEM VPRAŠANJU.
London, 12. novembra. Angleška vlada vztraja na stališču, da zadeva rešitev orient skega vprašanja vso Evropo. Ministrski predsednik Asquith bo predlagal velesilam, da naj se odloži vprašanje srbskega pristanišča ob Jadranskem morju, dokler nc bodo končane vse sovražnosti na Balkanu.
AVSTRIJSKO - NEMŠKA SOCIALNA DEMOKRACIJA PROTI VOJNI.
Dunaj, 11. novembra. Dunajski socialni demokratje so priredili velikansko demonstracijo proti vojni, zborovali so v Zofijinih dvoranah.
V	zborovalne prostore pa je mogel le najneznat-nejši del demonstrantov, okolo 300, vsa druga množica, nad 30.000 mož in žen, pa je zabasalo bližnje ulice. Govorili so poslanci sodrugi El-lenbogen, Renner In Schuhmeier, ki so zahtevali da se Avstrija za nobeno ceno ne sme vmešavati v balkanske homatije. Po shodu so odkorakale socialistične množice z rdečimi zasta vami in štandartami čez Ring. Impozantna de monstracija, ki se je izvršila popolnoma mirno, je napravila velik vtisk.
Gradec, 11. novembra. Demonstracije proti vojni se je udeležilo 10.000 ljudi. Govoril je državni poslanec sodrug Seitz, ki je v strastnem govoru ljuto napadal vojne hujskače. Njegov govor je od časa do časa prekinil orkan burnih protestnih vzklikov proti'vojni. Mogočna demonstracija se je končala mirno.
Dunaj, 11. novembra. Iz vseh večjih avstrijskih mest prihajajo glasovi o velikih socialističnih demonstracijah za mir.
IZREDNI MEDNARODNI SOCIALISTIČNI KONGRES ZA MIR.
Dunaj, 12. novembra. Izredni mednarodni socialistični kongres se bo vršil od 24. do 26. novembra v Bazlu.
PORAZ ANGLEŠKE VLADE.
London, 12. novembra. (Spodnja zbornica.) Pri posvetovanju o homeruli je bila včeraj Angleška poražena z večino 22 glasov. Sprejel se je izpreminjevalni predlog opozicije, ki se tiče vsega finančnega dela zakona, z 228 proti 206 glasovom. Zbornica se je odgodila.
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA.
15 mrtvih.
Černovice, 12. novembra. Blizu avstrijske meje ha ruski m.ejl se je pripetila v pred-snočnji noči velika železniška katastrofa. Ob 10. ponoči iz Ruske Novosielice v Odjeso odhajajoči vlak je moral pred postajo Ribnica skozi predor. Ko je privozil vlak v sredino predora, je padla nanj več centov težka skala in razbila lokomotivo, poštni voz in tri vozove. Petnajst oseb je bilo mrtvih, devetnajst težke ranjenih.
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Budimpešta, 12. novembra. Na progi Bu-dimpešta-Reka je skočil med postajama Eresl in Szazhalombatha s tira tovorni vlak. Sesti vagonov se je prevrnilo in so se razbili. Kmalu nato je zavozil v ponesrečni vlak tovorni vlak' št. 1016, ker v megli ni bil opazil nezgode. Lokomotiva prvega vlaka je eksplodirala. Prvi trije vagoni so razbiti. En železničar je mrtev, eden smrtno nevarno ranjen, več deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Osebni promet se yzdržuje s prestopanjem.
Novice.
*	Reja kuncev kot sredstvo zoper draginjo mesa. Občina Sclioneberg pri .Berlinu je pričeto krepko akcijo zoper vedno naraščajočo draginjo mesa. Občina je ukrenila že marsikaj, kar zasluži splošno pozornost. V svoji režiji ima tržnico za morske ribe, ki deluje od vsega začetka tako izvrstno, da je danes že vsa glavnica amortizirana in obrestovana, čeprav prodajajo po resnično nizkih cenah. Dalje se občina uspešno bavi s prašičjercjo na lastnem posestvu. *Na tem posestvu bo sedaj občina napravila tudi farmo za rejo kuncev. A rejo kuncev hoče pospeševati tudi še na drug način. Poleg farme za kunce, bo občina tudi v Schonebergu samem napravila poizkus, da bodo poedinci redili kunce s pomočjo občine. Mestna uprava je stopila v zvezo s priznanimi strokovnjaki, da se tako ogne vsem dragim eksperimentom.
1esto je odstopilo schoneberškemu društvu za kunčjo rejo 50 oralov zemlje, je dalo na lastne stroške ograditi. Zemljo so razdelili na parcele po eno četrtino orala, vse parcele skupaj imajo 32 duri, glavna ograja pa tri velike. Na mestne stroške so zgradili tudi štiri vodnjake. Društvo je moralo obliubiti. da razdeli parcele med svoje olane. Vsak član mora na svoji parceli urediti rejo kuncev in se kolikor mogoče intenzivno pečati z njo. Da se bodo tudi žene poprijele tega dela, sme vsak lastnik parcele porabiti eno četrtino svojega kosa za zasebne potrebe. Na vsaki parceli mora biti 16 plemenskih zajk in en plemenski zajec. Rejci morajo gledati na to, da zrede vsako leto 240 za klanje godnih zajcev. Ako jih več zrede, tedaj smejo nadštevilne porabiti doma. Rejci se zavežejo, da prodajo onih 240 kuncev lia zahtevo mestni občini. Cena za funt kunčjega mesa se določi od slučaja do slučaja med rejcem in načelstvom društva, vendar mora biti cena nižja kakor je na trgu. Za napravo hlevov prispeva občina vsaki parceli 8^ K. Hlevi in parcele ostanejo občinska [ast. Rejec mora imeti hleve traino v najboljšem stanju. Dalje da občina na vsako parcelo 60 K za nabavo plemenskih kuncev. Kadar opusti rejec parcelo, tedaj mora povrniti občini 60 kron ali pa ji pustiti primerno število živali. Društvo kunčjih rejcev je moralo izročiti mestni občini hranilnične knižice za garancijo v vrednosti 2400 K. Kontrolo nad vso rejo bo izvrševal niagistrat in komisija za ogledovanje hlevov društva kunčjih rejcev. Kunčje meso se lx> prodajalo v mestni tržnici za morske ribe. Prodajali se ne bodo posamezni kosi. ker bi to povečalo režije, temveč celi kunci. Društvo zato ne sme zrejati kuncev, ki bi tehtali nad šest funtov. Z vsemi temi odredbami upa občina tako znižati ceno kunčjega mesa, da ga bo lehko ku-povnln fiidi nainbožneiše prebivalstvo.
Sleparstvo z redilnimi sredstvi in oderuštvo pri zdravilih.
Roparski pohod v največjem slogu se vrši na žepe avstrijskega prebivalstva z različnimi redilnimi sredstvi pod pokroviteljstvom naših oblasti in zdravnikov.
Naše postave so tako pomanjkljive in naše prebivalstvo tako naivno, da lehko vsak, ki spravi v promet prav veliko potiskanega papirja, napiavi kupčijo.
V	prvi vrsti spravljajo v promet pod imenom redilnih in krepčevalnih sredstev različne preparate, ki so odvzeti vsaki državni kontroli in s katerimi stiskajo iz žepov prebivalstva. zlasti revnejšega, lepe miljone.
Za primer vzemimo samatogen, ki ga priporočajo s tako veliko reklamo. Sanatogen pripravljajo iz ostankov mleka in je pravzaprav posušen sir. Nima prav nič več redilnih snovi kako>- najnavadnejši švicarski sir. am-t>ak le s to razliko, da stane škatljica sanato-gena z deset dekagrami, ki odgovarja redilnim snovem porcije sira za 30 vinarjev, 4 K 50 vinarjev.	v
Zelo znan je preparat »Samotoze«, ki je baje iz mesa pripravljeno krepčilno sredstvo, prodajajo ga za visoko ceno 7 K. Redilna vrednost tega »zdravila«, ki je iz vsega drugega prej nego z mesa. ni niti tolika, kakor redilna vrednost bifteka, ki stane 60 do 70 vinarjev. Isto čudodelno sredstvo prodajjo tudi s primesjo železa in je hvalijo kot vprav čudotvorno sredstvo in lehkovernim pripovedujejo, da ozdravi skoraj vse bolezni in da izboljša splošno počutje. Prav toliko so vredna različna druga sredstva:	biozin. biocetin, bionialz, higiana,
kina-vino, krvno vino. okrepčevalno pivo itd.
Reelen tvorničar, ki izjdeluje redilne preparate se ne boji javnosti ter jasno in določno pove. iz česa je njegov preparat in kako ie naplavljen. Ali oizdelovatelji prej omenjenih preparatov se skrbno čuvajo pred napovedjo snovi, iz katerih so pripravljena toliko hvaljena sredstva in tudi ne izdajo način proizvajanja iz strahu, da ne bi ljudje prišli do prave ocenitve teh >zdravil«.
Miljoni in miljoni gredo vsako leto v inozemstvo, ne da bi vlada le z mezincem genila. Nujna je torej zahteva, da se izroče vsi preparati, o katerih trdijo, da imajo redilne snovi, posebnemu zavodu v preiskavo. Snovi, iz katerih so preparati, bi morale biti označene, na ovitku v obliki da jo razume občinstvo, in cena bi morala biti sorazmerna s stroški proizvajanja.
Kemične tovarne kradejo prav tako ljudstvu denar iz žepa, čeprav si izberejo pot čež lekarne. Najboljša primera za to je slavni pre-
parat aspirin. Kilogram aspirina stane proizvajalca 7 K. Aspirin izdelujejo v mnogih tovar nah in ga prodajajo za omenjeno ceno. Seckr pa je pričela izdelovati tovarna isti preparat, le da ga ie dala zavarovati s posebno znamko, in prodaja kilogram po 50 do 55K. Z reklamo dopoveduje tovarna ljudem, da je njen preparat najboljši, da so vsi drugi z imenom »aspirin« za nič. Seveda ni po tem nikakršno čudo, če plačuje ta tovarna delničarjem po 120 do 150 odstotkov dividende. In ta tovarna proda približno vsako leto na Avstrijskem za 2 trilijona K svojega izdelka. Ali oblasti kaj vedo o tem? Nič! Majhne tatove obešajo, velike izpuščajo.
Odgovorni urednik Fran BartL
Tzcfnln in zalaga založba »Zarje«.
Tu-!. .,	»■„ Tickarna« v T luhHanl.
Najnovefše! Najnovejše
Maksim Gorkij
= „Mati“.™
Cena K 4’—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Or
-W/WV\A-
jS>
V kratkem začnemo raz-
pošiljati
Žepni
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkpvne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plaiam vojne takse. — Poštni ln brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic In brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za . Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. —
Pisatelj Ivan Cankar (slika/. Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob sloletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi.
Cena posameznim Izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih.
^
Tobakarne ozir(*na prodajalne „Zar|e“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulic,a Madonnina st. 2,
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Pima Oa-serma)
Pipan, ulica Ponte dolin Fabra. Gramaticopulo, Piazza Harriera.
Bruna, ulica del Rivo Raitinger, Riva Grumoia št 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru,
Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Roian.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Prazza Oaserma.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 20. Wenc Neža, Via Broletto.
Segolin Rosa Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano.
ZASTONJ
ni
IH€
tnpak za, 1 K 80 vin. dobiš ,,Zarjjo“ ves Vsak delavec mora biti nanjo naročen.
Št. 36984.
Razpis
ustanove za ljubljanske mestne reveže.
Mestni magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti »Cesarja Franca Jožefa jubilejske ustanove za reveže«, in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K.
.	, ustanov imajo pravico oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.	’	°
Prošnje za podelitev jedne teh ustanov je oddajati na vložnem zapisniku mestnem magistrata do vštetega 30. novembra t. I.	p	mednega
. . . *r°sl,.c‘ ima>° v Prošnji natančno navesti, o čem da žive, ali ima o kak reden dohodek in kakšne so rodbinske razmere (število nepreskrbljenih otrok, zdravstveno stanje.)
2*£e&txil ms g*istra,t lj^ToljarLSlsi
dne 9. novembra 1912,
Zupan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.
•JIHlll NOINV *5|H0ZS ubjj : fiajipoA
BDOJodud 0S moSc|q uijsj|oqfcu z oqzaj)sod oudoj DofBfjABjoSez •n^azAod uiau^sod od ipn* u(|!§odze.i es oljez
ai(iti>)U9i^ igm|i;iiiti;.!« a ‘uiiu lufBO ‘fBUlOipaiu
OBUSOO <[03|0S ‘OBAO5lUI|0d ‘BUJS^p OOBluy ‘jdJBAHV
= '9}SJA eAJd AOljBJA lUIBUlSjJO ==
01 BŽ0qo B3ijn ‘msJi a
A0fj05[It OJcfOIBZ Ul
ouafojn 0A0n mi ofoAs nA}suioqo *d uiBaojodud mnsidpoj
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo ie vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem
casu.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalna
pogodbe, posebno za življenje In proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje ln prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi z preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljcnske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za Izboljšanjem In os®-mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni iondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do seda) izplačala svojim članom »v J skega oddelka K 2,495-719. KapitsUj in žltod pa }e do sedaj izplačala K 109.356-861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje In poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE« VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.