Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 574. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Slika na naslovnici: Josip Jurčič – portret (med letoma 1865 in 1881). Foto Ernest Pogorelc. Javna last. Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:JurcicJosip_foto-Pogorelc_(2).jpg (8. 3. 2021). Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav črt ma stavčni člen p po ov ve ed d ek ok v vr rs st te e b be es s sedi g glag go ol l glagol k g a o gg v ve ez zn ni ik k k stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor poved vejica oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intona glagol glagol zaimek prislov v vn n no o o d d do o ol l lo o oč č či i il l lo o o priredje beseda veznik osebni zaimek stavek priredje Slovenščina v šoli vrste bes sedil 2 2021 Letnik XXIV ISSN 1318-6388 Vsebina ZA UVOD Mag. Mirjam Podsedenšek I Sredi oblačnega … I 1 RAZPRAVE Dr. Helena Dobrovoljc I Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev I 2 DIDAKTIČNI IZZIVI Tjaša Lajmsner Paklec I Vloga neverbalnega komuniciranja v prepričevalnem pogovoru I 15 Klavdija Kodrun in dr. Andreja Tinta I Uporabnost Toulminovega modela v šolski praksi I 19 Martina Kokelj I Pouk na daljavo in raba frazema v nekaterih neumetnostnih besedilih I 26 Nataša Podhostnik I Obravnava Linhartove Županove Micke na igriv način pri pouku na daljavo I 32 Tatjana Grah Marić I Obnova neumetnostnega besedila – časopisnega članka – v 6. razredu osnovne šole kot primer celostnega razvijanja in vrednotenja znanja pri pouku slovenščine I 39 Tina Esih I Literarno – turistično zgodovinska pot po Minattijevih stopinjah I 45 Polona Tomac Stanojev I V OBJEMU čarov(nije) poezije, ki povezuje in navdušuje Medgeneracijsko bralno – literarno druženje ob izbrani (in) poeziji Neže Maurer I 50 Nežke Černe Gec I Obravnava pesmi iz sklopa V svoji deželi s svojo govorico v poklicnih šolah I 54 PREDSTAVITVE Bojana Modrijančič Reščič I Didaktika pouka književnosti – slovenščine dr. Bože Krakar Vogel I 59 Dr. Marija Žveglič I Slovenščina tudi v Evropski šoli I 64 Miha Lazić I Haiku I 65 ZA UVOD metafora pisec poved svobodni verz stavek bd bd a pravljica črtica vejica stavek p man pesnik samostalnik osebek izvor priredje stavčni člen o ov ve ed d vejica oseba ek esej oklepaj v e e b be es s sedil c ntonac ag go ol l glagol k g predmet o prislovno določilo lji p priredje priredje a o g z zn ni ik k k Or a nžn o n e bo žanje zlato žito toplega popoldneva. Miha Lazić Sredi oblačnega, burjastega dneva iščem besede, ki, se zdi, žarijo iz enkratnega dijaške- ga haikuja mladega dijaka. Z njim poniknejo vsi tihi pomisleki, dvomi in iskanja njegovega učitelja, nenehno izpraševanje samega sebe »Sem jih naučil dovolj …«, saj hodijo in gredo mimo nas v pravo življenje, kjer je v svobodi lahko skrita tudi ustvarjalna prihodnost, če jo znaš in zmoreš najti pri delu z drugimi in tudi za druge. Med prispevki te, druge številke, je ravno tako, kot med mladimi, veliko kolegov učite- ljev, ki želijo – kot mladi – iskati in najti odgovor na vsakodnevna strokovna vprašanja  in zato pišejo. Posebno dragoceno pri tem je, kako misel zapisati, da bo razumljena in tudi pravilna – s tem pa most spoznanja in misli tudi drugega. Kaj o tem meni strokovnjakinja in raziskovalka Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik, dr. Helena Dobrovoljc, in kaj je kaj v novem slovenskem pravopisu, predstavi v preglednem znanstvenem prispevku z zanimivim naslovom Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev. Članki v Didaktičnih odzivih kažejo na prizadevanja avtorjev, da bi osvežili vedenje o vlogi nebesednega pogovora; pa tudi o uporabnosti Toulminovega modela v šoli, pri retoriki, in govorjenju sploh. Kako se je mogoče kljub vsemu pogovarjati nekoliko drugače, nam pokažeta prispev- ka Martine Kokalj in Nataše Podhostnik, kjer je prva spregovorila o poučevanju fra- zema v neumetnostnih besedilih – pri pouku na daljavo, slednja pa je na tak način poučevala Županovo Micko Antona Tomaža Linharta. Tina Esih je oblikovala Literarno-turistično-zgodovinsko pot, po Minattijevih stopnjah in tako, izvirno, skušala nadaljevati tudi tradicijo slovenskih literarno-zgodovinskih učnih poti. Literatura nas lahko vedno znova nagovori, medgenaracijsko povezuje. Prispevek Polone Tomac Stanojev kaže, da je izkušnje, pridobljene pri projektih, zlasti pa pri projektu Objem, mogoče vedno stkati tudi s poznavanjem izvirne slovenske poezije, avtorjev in recepcijske zmožnosti bralcev, ali pa nas uči izreči in povedati vse tisto, kar nezavedno nosimo v sebi. To nam odkriva tudi Nežka Černe Gec v članku s pomen- ljivim naslovom V svoji deželi s svojo govorico, dr. Marija Žveglič pa le dokazuje, da je slovenščina živa tudi v Evropskih šolah. Naj nas beseda res povezuje in poveže! Slovenščina v šoli 2 XXIV. letnik leto 2021 ISSN 1318-864X Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana Predstavnik: dr. Vinko Logaj Uredništvo: mag. Mirjam Podsedenšek (odgovorna urednica), dr. Lara Godec Soršak (Pedagoška fakulteta Ljubljana), Mira Hedžet Krkač (Zavod RS za šolstvo), mag. Mojca Honzak (Osnovna šola Riharda Jakopiča v Ljubljani), dr. Boža Krakar Vogel (Filozofska fakulteta v Ljubljani), dr. Maja Melinc Mlekuž (Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko), Bojana Modrijančič Reščič (Šolski center Nova Gorica), Vlado Pirc (Zavod RS za šolstvo), dr. Igor Saksida (Pedagoška fakulteta Ljubljana), dr. Miha Vrbinc (Deželni svet za Koroško) Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, OE Nova Gorica (za revijo Slovenščina v šoli), Erjavčeva ulica 2, 5000 Nova Gorica; tel. 05/330 80 79; mirjam.podsedensek@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Katja Križnik Jeraj Prevod povzetkov: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s. p. Oblikovanje: Simon Kajtna Prelom: ABO grafi ka d. o. o., zanj Igor Kogelnik Tisk: Tisk Žnidarič d. o. o. Naklada: 470 izvodov Naročila: ZRSŠ – Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana; faks: 01/300 51 99; zalozba@zrss.si Letna naročnina (3 številke): 35,00 € za šole in druge ustanove, 26,25 € za individualne naročnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence; za naročnike iz tujine 40,00 €; cena posamezne enojne številke v prosti prodaji je 13,00 €; v cenah je vključen DDV Mirjam Podsedenšek I odgovorna urednica Sredi oblačnega … eže! I 1 etafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor odvisnik vejica oseb intonac priredje oseb met poved sv vejica roman b poudarek esej vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek p beseda pik ka a p pe es sn ni ik k s s sa am mo ostal ln nik k osebek k k i izv vo or r o o od d d dvis sn ni ik k p p p p p p p p pr r r r r r r ri i i i i i i is s s s s s sl l l l l l lo o o o o o ov v v v v v v vn n n no o o o o o o d d d d d d d do o o o o ol l l l l lo o o o o oč č č č č či i i i i il l l l l lo o o o o o p p pr ri i ir re e ed d d dj j j je e e p po ov ved vejic ca a ese ej j j vrste b be es se edil p p p p I 2 Dr. Helena Dobrovoljc I Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Ljubljana in Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev Orthography 8.0 – Guidelines and Solution Suggestions Izvleček V prispevku so predstavljene okoliščine nastajanja normativnih priročnikov, med katere na Slovenskem uvrščamo tudi pravopis, in spremembe pogledov na ko- difi ciranje v zadnjih desetletjih. Posebna pozornost je namenjena Pravopisu 8.0, predlogu novih pravopisnih pravil, katerega poglavja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU od decembra 2019 objavlja na portalu Fran v obliki, primerni za javno raz- pravo. Abstract T Th e article describes the circumstances of creating normative manuals, including Slovenian Orthography, as well as the perspective shift s in the last decades regarding codifi cation, with a special focus on Orthography 8.0, which includes suggestions for new orthography rules. Its chapters have been published since December 2019 by the Orthography Commission of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) and the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts on the Fran portal in a form appropriate for public debate. Ključne besede: norma, kodifi kacija, knjižni jezik, pravopis Keywords: norm, codifi cation, literary language, orthography RAZPRAVE I 3 et sv b j p p p p p 1 Uvod: okoliščine nastajanja normativnih priročnikov 21. stoletja V 1 slovenščini so priročniki knjižnega jezika, torej slovnice, slovarji knjižnega jezika in pra- vopis, imenovani tudi normativni priročniki, saj jezikovne prvine presojajo s perspektive sprejemljivosti za rabo v knjižnem jeziku oziroma norme knjižnega jezika. Zaradi zavedanja, da je tudi knjižni jezik v skladu z vedno znova aktualnim praškim načelom »prožne ustalje- nosti« (Mathesius 1929) odprt za jezikovne spremembe, normativne priročnike posodablja- mo in s tem ohranjamo knjižni jezik v funkciji skupnega jezikovnega idioma, ki jezikovno skupnost povezuje in predstavlja navzven, hkrati pa se nanj orientacijsko sklicujemo. Medtem ko je prvi slovnični opis slovenščine nastal že v obdobju protestantizma in so se slovnice v naslednjih stoletjih obvestilno širile, pa o pravopisu kot samostojnem priročniku govorimo šele od izida Levčevega šolskega Slovenskega pravopisa 1899. Od tedaj so v različ- nih intervalih (1920, 1935, 1937, 1950, 1962, 2001) izhajali pravopisi kot priročniki, ki so se (podobno kot v večini slovanskih jezikov) po zgledu prvega specializirali za vprašanja rabe začetnice, stave ločil, pisanja skupaj ali narazen ter pisanja prevzetih besed in zvez. 2 Koncep- tualno je pravopis dvodelen in je sestavljen iz pravil in slovarja, ki sta organsko povezana, 3 saj slovar nadgrajuje in gradivsko razširja pravopisna pravila (Lengar Verovnik 2004: 254). Vse do druge svetovne vojne so bili pravopisni slovarji oblikovani kot nabori zapisovalno zahtevnih ali (zaradi tujega izvora) nezaželenih besed, saj je potrebo po pomenskorazlagal- nem slovarju uspešno zadovoljeval Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894/95). Po letu 1945 pa so se zaradi nove ureditve in hitrega civilizacijskega razvoja ter s tem povezanih potreb družbe pravopisni slovarji informativno čedalje bolj širili, s čimer se je rahljala vez med slovarjem in pravili. Pri zadnjem, tj. Slovenskem pravopisu 2001 (dalje SP 2001), ki je izšel že po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1970–1991; dalje SSKJ) in pri katerem potrebe po širjenju tovrstne obvestilnosti ni bilo, pa je bil koncept tega slovarja (Toporišič 1994) preusmerjen od pravopisnih pravil v slovnična vprašanja (glasoslovne, oblikoslovne, besedotvorne, vezljivost posebnosti), gradivsko pa ponazoritve niso bile podrejene pravi- lom, temveč so bile naslonjene na leksikalni prikaz v SSKJ. Po izidu SP 2001 so se na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odločili še za pripravo njegove kratke različice – Slovarja pravopisnih težav (Dobrovoljc, Jakop 2011: 8–9). Zasnova tega naj bi bila empirična in problemska: uslovarjena bi bila le leksi- ka, ob kateri gradivo izkazuje uporabniške težave pri rabi v knjižnem jeziku. Vendar pa je delo kmalu pokazalo, da hkratna naslonitev na obstoječa pravila v SP 2001 in aktualiza- cija zgolj gradiva nista združljivi. Aktualna raba, ki jo je bilo tedaj že mogoče preverjati v elektronskih besedilnih zbirkah, 4 je odražala neusklajenost s priročniki, med drugim tudi na neusklajenost med aktualnima kodifi kacijskima priročnikoma (SSKJ in SP 2001). Ta kodifi kacijska dvotirnost je bila posledica različnih (jezikovnonormativnih oziroma slov- ničnih) izhodišč obeh del (več v Dobrovoljc, Lengar Verovnik 2021). Zato je bilo vodstvu inštituta predlagano, da se pravopisna pravila posodobi, in SAZU je leta 2013 ustanovila standardizacijsko telo, danes imenovano Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. Dr. Helena Dobrovoljc I Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev I str. 2-13 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). 2 Pravopis je navadno obvestilen za pisne, pravorečne, interpunkcijske, oblikoslovne norme, manj sistematično pa tudi norme drugih jezikovnih ravnin. (Mønnesland 1998: 1103) 3 V večini jezikov je pravopisni slovar kot fi zična pojavnost izdan/natisnjen vedno v paru s pravopisnimi pravili (hrvaški, srbski, franco- ski, nemški, poljski pravopis), pri nekaterih pa je medsebojna odvisnost slovarja in pravil nakazana tudi z odločitvami glede slovarske mikrostrukture, npr. sklicevanje na posamezne člene pravil v slovarju. 4 SSKJ in SP 2001 sta gradivsko izhajala iz iste listkovne kartoteke. O pravopisu kot samostojnem priročniku govorimo šele od izida Levčevega šolskega Slovenskega pravopisa 1899. Konceptualno je pravopis dvodelen in je sestavljen iz pravil in slovarja, ki sta organsko povezana, saj slovar nadgrajuje in gradivsko razširja pravopisna pravila. I 4 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 Posodobitev pravopisa sloni na empirično preverljivih podatkih, pri čemer je knjižni jezik opredeljen kot dinamična in raznolika jezikovna zvrst. Ob pravilih kot njihova preverba in razširitev nastaja pravopisni slovar – ePravopis, v katerem so uslovarjena ponazarjalna gesla iz pravil, pravila in slovar pa skupaj tvorita Pravopis 8.0. 5 Sočasno s pravopisnim slovarjem se od leta 2016 na Inštitutu za slovenski jezik pripravlja tudi drugi rastoči slovar knjižnega jezika, tj. eSSKJ. Vzporedno nastajanje obeh slovarjev iste ustanove omogo- ča na eni strani poenotenje rešitev na vseh prekrivnih področjih (zapis, izgovor, naglas, slovnična umestitev in slovnične kategorije), po drugi strani pa se oba slovarja lahko spe- cializirata za svoje področje: eSSKJ kot pomenskorazlagalni slovar z gradivom ponazarja najbolj značilno slovnično-pomensko rabo leksemov v knjižnem jeziku, ePravopis pa gra- divsko razširja pravopisna pravila (zato uslovarja tudi lastna imena) in se osredinja na mesta, pri katerih se pojavljajo normativne zadrege (Dobrovoljc, Lengar Verovnik n. d.). 2 Pravopis 8.0: smernice in metodologija Z vstopom v elektronsko dobo se je v procesu posodabljanja normativnih priročnikov najbolj spremenila faza gradivskih raziskav. Če je bila doslej v skrbno izbranem in nad- zorovanem, pogosto tudi lektoriranem gradivu pozornost namenjena predvsem kanoni- ziranim piscem literarnih del, 6 v omejenem obsegu tudi znanstvenim in publicističnim avtorjem, se je s korpusnimi zbirkami opazovanje uresničevanja sistema knjižnega jezika lahko razširilo na vse avtorje oziroma besedilne zvrsti in položaje sporazumevanja. Zara- di digitaliziranega gradiva so se raziskave lahko oprle na empirično preverljive podatke, pri raziskovanju pa so bila v ozadje potisnjena druga dejstva, npr. kakšen je družbeni status ali izobrazba tistega, ki je besedo zapisal. Na dejstvo, da knjižni jezik ni monoliten, so opozarjali raziskovalci skozi celotno 20. stoletje: tako je npr. že Bahtin (1981) jezi- kovno raznolikost oz. heteroglosijo pripisal različnim načinom vrednotenja, pojmovanja in doživljanja sveta; nasledniki praške lingvistične šole pa so ob opazovanju jezikovne variantnosti začeli poudarjati sinhrono dinamiko sistema (Dolník 2010) kot naraven rezultat jezikovne interakcije in različnih družbenih dejavnikov. Elektronske možnosti gradivskih poizvedb pomagajo to dinamiko zajeti in opisati z vidika jezikovnih izbir. Vse bolj aktualno postaja prepričanje, ki so ga razvili pedagogi (Larsen-Freeman 2000: 103), da tudi slovnice in pravopisa ne smemo podajati zgolj skozi predstavo strogo formalnega in enovitega sistema, v katerem vrednotimo izrazne možnosti kot pravilne in nepravilne, temveč naj se bogat jezikovni potencial prikazuje s stališča izbiranja ustreznih možnosti. 7 Podobno se je tudi koncept sodobnega pravopisa nadgradil v smeri uzaveščanja jezikovnih možnosti in vzpostavitve priročnika kot informativnega servisa, ki namesto omejevalnih in- formacij o jezikovnih pojavih ponuja nabor možnosti, ki jih knjižni jezik dopušča in iz katere- ga lahko uporabniki izbirajo v skladu z vsakokratnim jezikovnim položajem. Pri tem upošte- vamo načela teoretikov knjižnega jezika, ki so že ob kritiki neorganskih kodifi kacij opozarjali (npr. Toporišič 1967: 117): »Je namreč neusmiljeni zakon, ki ga jezikoslovni predpisovalec mora upoštevati: njegovi predpisi se v splošnem morajo ujemati z dejanskim stanjem jezika.« Vse bolj aktualno postaja prepričanje, da tudi slovnice in pravopisa ne smemo podajati zgolj skozi predstavo strogo formalnega in enovitega sistema, v katerem vrednotimo izrazne možnosti kot pravilne in nepravilne, temveč naj se bogat jezikovni potencial prikazuje s stališča izbiranja ustreznih možnosti. Posodobitev pravopisa sloni na empirično preverljivih podatkih, pri čemer je knjižni jezik opredeljen kot dinamična in raznolika jezikovna zvrst. 5 Ime 8.0 je izbrano v maniri e-dobe: gre za osmi pravopis po vrsti, zato 8, hkrati pa decimalno številčenje omogoča označevanje poten- cialnih nadaljnjih različic. 6 Tako npr. v SSKJ najdemo avtorske citate, ki so s perspektive pomenskih razlag sicer zanimive, pomembne tudi za razumevanje del kanoniziranih piscev, a bi po sodobnih kriterijih ne bili uvrščeni v splošni enojezični slovar, kvečjemu v avtorski ali stilistični slovar. Npr. besede bezgalnik (slaba puška), drvalnik (prostor za drva), poviškati (‚poujčkati‘) so izrazi, uporabljeni v enem ali več delih Cirila Kosmača, priznanega stilista, ki jih v korpusih ne najdemo več. 7 Diane Larsen-Freeman (1995, 2000) je v okviru slovnice jezikovnih izbir v več delih poudarila predvsem spremembe miselnega procesa pri učencih, če slovnična dejstva razumejo kot s predpostavko jezikovne izbire, saj se s tem pristopom v pedagoškem procesu lažje uzavešča in krepi bogat jezikovni potencial. RAZPRAVE I 5 V skladu s tem načelom tudi praški teoretiki knjižnega jezika, vzpostavljajo hierarhijo načel, kateri je primarna (1) jezikovna ustaljenost (konvencija, kolektivna navada), sledi ji (2) ak- tualna raba (z upoštevanjem tipov diskurza in funkcionalnih potreb skupnosti), na tretjem mestu je (3) ocena stopnje skladnosti z obstoječim jezikovnim sistemom (Daneš 1977). Metodološko poteka prenova pravopisa problemsko, saj izhaja iz detektiranja uporabni- kovih jezikovnih zadreg in analize njihovih potreb. Te zadrege je mogoče izluščiti: (a) iz referenčnih uravnoteženih korpusnih virov kot pisne, oblikovne, besedotvorne dvojnice, ki pričajo o variantnosti v rabi (Dobrovoljc, Jakop 2011: 147–149), (b) iz specializiranih korpusov, npr. zbirke popravljenih šolskih besedil Šolar (Kosem, Može, 2011: 256; Tinta 2019); (c) z analizo vprašanj v Jezikovni svetovalnici ali na spletnih forumih (Dobrovoljc, Krek 2012; Dobrovoljc, Lengar Verovnik, Bizjak Končar 2018). Izmed naštetih je bila za temeljno problemsko izhodišče novega pravopisa izbrana empi- rična metoda, ki analizira normativne zadrege jezikovnih uporabnikov, kakor se izkazujejo skozi vprašanja, objavljena v spletni Jezikovni svetovalnici 8 (https://svetovalnica.zrc-sazu. si/), ki od leta 2012 deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Vprašanja uporabnikov so bogat in verodostojen vir normativnih zadreg, saj je očitno, da tudi pedagogi, jezikoslovci, lektorji, prevajalci svojih težav zaradi različnih razlogov po- gosto ne morejo rešiti s pomočjo dostopnih priročnikov ali pa ugotavljajo, da je stanje v priročnikih v nasprotju z realno jezikovno prakso. Svetovalnica tako ne evidentira le (a) težavnih mest v sistemu, med katerimi so nihanja o primernosti rabe jezikovnih sredstev za knjižni jezik (posamezne tradicionalne prepovedi so bile v preteklosti pogosto uvedene pod vplivom purizma in jezikovnega logicizma ali pa subjektivnih stilnih navad), (b) temveč tudi kodifi kacijske vrzeli, ki so v obdobju prenove pravopisnih pravil zelo relevantne, saj kažejo na dileme, ki jih drugi priročniki (še) ne prinašajo (Dobrovoljc idr. 2020). 2.1 Pravopis 8.0: objava za javno razpravo Doslej so bila v zavihku Zbirke na portalu Fran objavljena štiri poglavja prenovljenih pra- vopisnih pravil Pravopisa 8.0, pripravljena v razširjeni obliki, primerni za spletno javno razpravo: decembra 2019 poglavji »Pisna znamenja» in »Krajšave«, marca 2021 pa »Veli- ka in mala začetnica« in »Prevzete besede in besedne zveze«. Vsako pravopisno poglavje je notranje členjeno: (1) Osnovno pravilo podaja najbolj značilne primere. (2) Razdelek »Posebnosti« prikazuje odstopanja kot izjeme ali kot zajema skupino odstopanj v podskupino glede na osnovo pravilo (Slika 1). (3) S pisalom je označen slogovni napotek, ki predstavlja dejstva, pomembna za lažje razumevanje osnovnega pravila, ali nakazuje okoliščine, s katerimi se srečujemo pri manj formalnem sporazumevanju. (4) Pravila so pogosto med seboj povezana s sklici, ki uporabnika preusmerjajo k pra- vilu s podobno ali povezano problematiko. (5) Z modro barvo so označena vsa tista ponazorila v pravilih, ki naj bi bila tudi slovar- sko predstavljena in so v spletni varianti povezana z ePravopisom na portalu Fran. Rešitve so do potrditve in uskladitve pravil zgolj na ravni predlogov (zato jih spre- mlja oznaka »predlog«), osnovanih ob pregledu gradiva, in se lahko še spremenijo. 8 V okviru naloge Slogovni priročnik projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku je bil že oblikovan nabor za uporabnika problematič- nih mest v jezikovnem sistemu (Dobrovoljc, Krek 2012). Ta ontologija je bila pripravljena na osnovi spletne svetovalnice ŠUSS – Odgo- vori na jezikovna vprašanja, kjer gre za klasični sistem odgovorov na vprašanja, in spletnega foruma med.over.net oz. njegovega dela »Al‘ prav se piše ...?«. (Krek idr. 2013). Dr. Helena Dobrovoljc I Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev I str. 2-13 Metodološko poteka prenova pravopisa problemsko, saj izhaja iz detektiranja uporabnikovih jezikovnih zadreg in analize njihovih potreb. I 6 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 Slika 1: Struktura pravopisnega pravila v Pravopisu 8.0. 2.2 Pravila Pravopisa 8.0 po poglavjih 2.2.1 Pisna znamenja Poglavje o rabi pisnih znamenj (črk, števk, številk, matematičnih znamenj, znamenj, upo- rabljenih v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah ter posebnih, npr. izpostavnih znamenj ipd.) je obvestilno razširjeno na več področjih. • Slovenska abeceda tuje črke oziroma črke z diakritičnimi (ločevalnimi) zna- menji, ki jih pogosteje uporabljamo (q, w, x, y; ć, đ), uvršča na posebna mesta v abecedi, vse druge tuje črke uvrščamo, kot da ne bi imele diakritičnih znamenj. Črkovne iztočnice so tudi slovarsko razširjene (Slika 2). Slika 2: Razširitev črkovnih iztočnic v ePravopisu (primer črke D). RAZPRAVE I 7 • Pri prevzemanju tujih pisno nepodomačenih besed (npr. znamka Hållö, ime François) ne opuščamo ločevalnih znamenj in tujih črk ne zamenjujemo z do- mačimi. • Zveze črk, števk in ločil, ki imajo vlogo simbola ali oznake (B12, a5, A4, A++), so najpogosteje pisana stično. • Pri zapisovanju števil z besedo imamo več zapisovalnih možnosti, ki so odvisne od vloge v besedilu in razpoložljivega prostora, zato so v poglavju podani naj- bolj značilni zapisi datuma, ure in časa (trajanja) ter tisočic. • Pri govornem uresničevanju zapisanih številk sledimo zapisu (npr. branje letnic ali decimalnih zapisov). • Rimske in arabske števke niso povsem arbitrarno zamenljive: v nekaterih polo- žajih uporabljamo le rimske (npr. kot del imena papežev in vladarjev: Jožef II.). • Raba pike med posameznimi enotami je lahko tehnična ali vrstilna (III.a). • Pri matematičnih in logičnih znamenjih se ravnamo po normi v strokovnih be- sedilih, sicer pa upoštevamo stičnost, ki sledi zapisovanju z besedami (ena in/ plus pet je enako šest ali 1 + 5 = 6). Za ponazoritev enobesednosti (petdesetod- stotni popust) uporabljamo med nečrkovnimi znamenji vezaj (50-%). • Znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, npr. poševnico, ključ- nik, afno itd., uporabljamo v skladu standardi, ki tako komunikacijo zagotavljajo. • Izpostavna znamenja pišemo v skladu z normo v posameznih strokah – v ma- tematiki, kemiji, jezikoslovju (npr. zvezdica kot oznaka za vzpostavljeno besedo ali nesprejemljivost), v leksikonih (npr. zvezdica kot oznaka za rojstvo). Izpostavna znamenja pišemo v skladu z normo v posameznih strokah – v matematiki, kemiji, jezikoslovju (npr. zvezdica kot oznaka za vzpostavljeno besedo ali nesprejemljivost), v leksikonih (npr. zvezdica kot oznaka za rojstvo). Slika 3: Prikaz rabe besede poševnica in znamenja v ePravopisu. Dr. Helena Dobrovoljc I Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev I str. 2-13 I 8 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 Podrobneje je raba pisnih znamenj prikazana v pravopisnem slovarju, npr. ob prikazu poševnice (Slika 3). 2.2.2 Krajšave Pravopisno poglavje »Krajšave« je novo in združuje ter nadgrajuje podatke, ki so bili v SP 2001 razpršeni pri različnih poglavjih – ne glede na to, ali je šlo za kratice (OZN), okrajšave (itd.), simbole (SG) ali formule (NaCl). Podobno kot pri pisnih znamenjih se pravopis pri simbolih in formulah ravna po (najpogosteje) mednarodnih dogovorih, ki so uveljavljeni v strokah (npr. za pisanje kemijskih elementov, merskih enot) ali v upravi (av- tomobilske oznake držav, pokrajin in mest). Zaradi naraščanje rabe kratic je več pozor- nosti namenjeno njihovemu slovničnemu vedenju in integraciji v besedila, ki je odvisna od njihove govorne uresničitve. Uvedena je nova delitev na: (1) črkovalne kratice, pri katerih vsako črko izgovorimo z ustreznim glasom in samoglasnikom a ali e (EKG [ékagé]) ali z ustreznim glasom in polglasnikom (SSKJ [sə ̀ səkəjə ̀ ]) ali na oba načina (DDV [dédẹvé/d ə ̀ dəvə ̀ ]), 9 (2) nečrkovalne kratice, ki se izgovarjajo kot »navadne« besede (NUK [núk]). Nečrkovalne kratice zaradi opisane izreke začnejo prehajati med navadno besedje in za- vest o njihovem kratičnem izvoru se sčasoma izgubi: covid/kovid, mrsa, emšo, aids; Unicef, Ajpes ... Nekaj več posebnosti je pri črkovalnih kraticah, pri katerih je v predlogu novih pravil opozorjeno: • da prehajajo med navadne besede le z zapisom, ki odraža izgovor (DVD > de- vede); • da je njihovo sklanjanje odvisno od izgovora, in sicer tiste s polglasniškim izgo- vorom (SSKJ [sə ̀ səkəjə ̀ ]) najpogosteje sklanjamo kot samostalnike prve moške sklanjatve, ki podaljšujejo osnovo z j (SSKJ SSKJ-ja), tiste, ki se ne izgovarjajo polglasniško (OZN [ózẹèn], pa ne podaljšujejo osnove, tj. OZN-a); • da nekatere prevzete kratice ohranijo izvirni izgovor (npr. BBC [bíbisí]). Posebno poglavje, ki je namenjeno slovničnim lastnostim kratic, izpostavlja dve pogosti uporabniški zadregi, ki sta rešeni v predlogu novih pravil nekoliko drugače kot doslej, in sicer spol kratice in rabo kratice pred samostalnikom. Kratica namreč nastane iz večbe- sedne zveze, okrnjene na črko ali več črk. Jedro te zveze je poljubnega spola. Npr. pod- stava kratice NUK je ime Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je samostalniška zveza z jedrom ženskega spola, medtem ko se kratica NUK najpogosteje vede kot moškospolska (v NUK-u). Gradivo izkazuje tudi ženskospolsko kratico NUK (spol razberemo iz pridev- nika – ljubljanska NUK). 10 Obe možnosti sta sprejemljivi za knjižno rabo. Precej bolj izstopajoča pa je sprememba, ki jo napovedujejo »globlji premiki v novejši slovenski skladnji« (Lengar Verovnik 2018). Gre za pojav, opažen tudi v novejših slovar- jih knjižnega jezika, da se zveze dveh samostalnikov (golf + igrišče) ne pojmuje več kot zloženke, temveč kot zvezo, v kateri je prvi samostalnik v pridevniški funkciji, s čimer se upravičuje tudi besednozvezni zapis (Kern 2012). Enako je zato pri kraticah, ki so v zvezi s samostalnikom, predlagano pravilo (II/19): »Kratice v besednih zvezah nastopajo 9 S piko pod e -jem ali o -jem v ePravopisu označujemo ožino nenaglašenih samoglasnikov e in o, ki jih Slovenska slovnica (Toporišič 2000) ne pozna drugačnih kot le širokih, aktualne raziskave pa kažejo, da je dosedanjo teorijo o stalnem naglasu na zadnjem zlogu, pa tudi o širini nenaglašenih e in o, treba ovreči (Weiss 2020). Poleg tega naj bi bil izgovor teh e-jev in o-jev izveden z manjšo intenziv- nostjo, kar upravičuje ožino, ki jo v eSSKJ (2016–) na portalu Fran že tako zapisujejo. 10 Pojav je bil sicer zabeležen že v SP 2001, in sicer ob kratici SAZU, ki je v knjižnem jeziku bodisi ženskega bodisi moškega spola. Posebno poglavje, ki je namenjeno slovničnim lastnostim kratic, izpostavlja dve pogosti uporabniški zadregi, ki sta rešeni v predlogu novih pravil nekoliko drugače kot doslej, in sicer spol kratice in rabo kratice pred samostalnikom. RAZPRAVE I 9 kot nesklonljive samostojne enote (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV opre ma ).« Nekatere kratice so namreč že primarno le pridevniške (UV ‚ultravijoličen‘), druge pa imajo tako vlogo le pred samostalnikom (TV spored ‚televizijski spored‘). Kot pojasnjuje tudi Lengar Verovnik (2018), je opustitev vezaja smiselna tudi zaradi zvez tipa CRP hitri test in prirednih zvez (EU in bilateralni projekti), »saj izpustnega vezaja v takem primeru ni mogoče uporabiti, ker ista prvina ne more biti hkrati samostalniška odnosnica in del zloženke« (n. d.). Precej manj slovničnih zadreg je pri drugih tipih krajšav, tj. okrajšavah, formulah in simbolih. Slednjim je več prostora namenjeno zaradi seznanitve splošnega uporabnika z normami v strokovnem jeziku, pri okrajšavah pa se srečujemo z naraščanjem njiho- vega števila in vrst, saj se ob imenih vse pogosteje zapisujejo okrajšani ne le poklicni ali izobrazbeni, temveč tudi družbeni, družabni in statusni nazivi (akad., ga., p., pl., sv., st., ml.). Čeprav velja, da so okrajšave nastale le zaradi navade ali prostorske gospodarnosti, zato jih ob branju sproti razvezujemo, se nekatere vendarle izgovarjajo tudi črkovalno (d. o. o. > deoo) in kot take prehajajo tudi s slovničnim vedenjem med navadno besedje (imeti svoj deoo). Zaradi sprememb pri zapisu nazivov po bolonjski reformi je obsežen razdelek namenjen pisanju okrajšanih izobrazbenih, akademskih in znanstvenih nazivov – pred imenom in za njim. 2.2.3 Velika in mala začetnica Zgradba poglavja o začetnici sledi tradicionalnemu prikazu začetnice v slovenskih pra- vopisnih pravilih in štirim osnovnim položajem (prva beseda v povedi; lastna imena; iz- razi spoštovanja; svojilni pridevniki iz lastnih imen), a je zaporedje pravil spremenjeno, saj so že v poglavju o veliki začetnici sproti prikazana odstopanja oz. zapisi z malo za- četnico. V poglavje o mali začetnici so tako vključene le kategorije, pri katerih se v rabi pojavljajo težnje (zaradi tujih zgledov ali drugačnega pogleda na problematiko), da bi jih pisali z veliko. Novost je poglavje »Posebnosti pri rabi velike in male začetnice«, ki je namenjeno novim pisnim navadam npr. v elektronski pošti, posebnostim pri imenih – tj. velika začetnica sredi besede (InterCity) ali mala začetnica na začetku besede (eDavki) ipd. Izhodišče prikaza začetnice je problem večbesednih ali večdelnih imen, ki so prikazana pri vseh treh imenskih skupinah – imenih bitij, zemljepisnih imenih in stvarnih imenih. Če so enobesedna imena problematična redko, najpogosteje zaradi pomenskih prenosov (npr. Giganti – gigant; Abraham – abraham; Kalvarija – kalvarija), je pri drugi skupini iz- hodišče nove predlagane ureditve skladenjska zgradba imen. Oblikovane so tri skupine: (1) Večdelna imena, pri katerih sta obe samostalniški sestavini skladenjsko neodvisni in ju pišemo z veliko začetnico: Janez Novak; Pika Nogavička, Martin Krpan, Ljublja- na Bežigrad; Drava Ptuj. (1.1) V zvezah z neobvezno oz. izpustljivo občnoimensko identifi kacijsko sestavino kot jedrom skladenjske zveze pišemo z veliko začetnico le imena, ki so imenski pri- lastki in so pogosto večdenotativni, npr. evangelist/apostol Marko; potok/slap Savica; mesto/grad/hidroelektrarna Brežice. (2) V večbesednih imenih, pri katerih gre za skladenjsko podredno zvezo in nejedrne sestavine niso samostojne, je zapis prve sestavine navadno neproblematičen, več te- žav pa je pri neprvih polnopomenskih sestavinah, ki so podvržene presoji o lastno- imenskosti, npr. Logarska dolina, Tihi ocean, Trnovski gozd – Kamniško-Savinjske Alpe, Nova Gorica, Spodnja Idrija, Sežanski Kras. Čeprav velja, da so okrajšave nastale le zaradi navade ali prostorske gospodarnosti, zato jih ob branju sproti razvezujemo, se nekatere vendarle izgovarjajo tudi črkovalno (d. o. o. > deoo) in kot take prehajajo tudi s slovničnim vedenjem med navadno besedje (imeti svoj deoo). Dr. Helena Dobrovoljc I Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev I str. 2-13 I 10 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 (2.1) Samostalniške besedne zveze z lastnoimenskim jedrom pogosto nastopajo s pri- devniško identifi kacijsko enoto, ki je pisana z malo začetnico (sveti Jurij, stari Slo- vani; slovenska/hrvaška Istra; avstrijska Koroška), v nekaterih primerih pa se pojavl- ja tudi dvojnična norma (zeleni/Zeleni Jurij), ki ima lahko pomenskorazlikovalno ozadje (vzhodna/Vzhodna Afrika). V javnosti je po objavi poglavij največ pozornosti vzbudil predlog novega pravila o pi- sanju začetnice pri neprvih sestavinah zemljepisnih imen. Pravila za zapis večbesednih zemljepisnih imen tipa Šmarna gora in Zidani Most so se namreč spremenila v vsakem od dosedanjih pravopisov: v prvi polovici prejšnjega stoletja (SP 1899, SP 1920) so veliko za- četnico neprve sestavine podrejali samostojnosti neprve sestavine (Škofj a Loka – Grem v Loko), kasneje (SP 1950, 1962) pa so se odločili za presojo, ali je geografski pomen neprve sestavine (dolina, gora, grič) prekriven z dejanskim pomenom, npr. Šmarna gora – Kranj- ska Gora (več v Dobrovoljc, Černivec 2021). Ker je bilo presojanje pomenske prekrivnosti za večino uporabnikov prezahtevno, so v 70. letih (odločitev SP 2001) imena razdelili na naselbinska in nenaselbinska: prva naj bi pisali z veliko začetnico v vseh sestavinah, izjema pa so bile enote, ki izražajo pomen naselje (tj. mesto, vas, selo, selce, vasca, vesca, naselje), pri drugi skupini je ostalo pravilo, ki zahteva presojo lastnoimenskosti, nespre- menjeno do danes. Pri pripravi novih pravil je bil leta 2015 obujen predlog geografov (Komisija za standardi- zacijo zemljepisnih imen Vlade RS) in etimologov, ki ga je podprlo tudi več jezikoslovcev, da bi vsa zemljepisna imena pisali z veliko začetnico v vseh sestavinah (razen pri predlo- gih in veznikih), npr. Blejsko Jezero, Logarska Dolina, Ivanje Selo, Babji Zob ... Po posve- tu strokovnjakov (brošura Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom, 2020) in izvedbi preliminarne ankete ter glasovanju vseh sodelavcev Pravopisne komisije se je ta odločila za delno reformo v okviru delitve na dve skupini – na krajevna in nekrajevna imena: 11 prva bi se tehnično zapisovala v vseh polnopomenskih sestavinah z veliko začetnico, pri nekrajevnih imenih pa bi pravilo ostalo nespremenjeno. Preučitev vseh predlogov je nam reč pokazala, da so narečni in starinski izrazi za naselja, kot so selce, vasca, trg, danes neaktualni ali da jih poznamo v drugem pomenu (npr. trg ‚trško naselje‘ – ‚del mesta‘) in jih je zato težko pojasniti tistim, ki se pisanja v knjižni slovenščini učijo (npr. razlikovanje med Dolenje selce proti Dolenje Brdo ali Dolenje Dole), in da tudi opisnost teh imen ni taka kot pri večini nekrajevnih imen (Novo mesto – Bohinjsko jezero – Stari trg). 12 Med novostmi poglavja o pisanju začetnice je poleg razširjenega razdelka, v katerem je pojasnjen mehanizem za razlikovanje med lastnim imenom in občnim poimenovan- jem, tudi pravilo o pisanju nadomestnih imen (Stvarnik, Prerok, Otok), perifraznih po- imenovanj (goriški slavček, dežela vzhajajočega sonca) in skrajšanih imen (Brda, Unija). Posebna pozornost je posvečena doslej prezrtim imenom vzpetin, saj se je ob njih v spe- cializirani literaturi oblikovala drugačna norma kot pri drugih zemljepisnih imenih, saj je prva, pridevniška sestavina pogosto dodana obstoječemu imenu kot razlikovalni dodatek (Mala Mojstrovka – Velika Mojstrovka; Kamniški Dedec – Lučki Dedec). Novost so imena okolišev in regij, pri katerih je predlagano poenotenje vseh tipov – razvojnih, statističnih in kohezijskih regij (npr. Osrednjeslovenska regija, Termalna Panonska regija). Opozor- jeno je na protokolarne prakse (začetnica spoštovanja, npr. njegova/Njegova Eskcelenca). 11 Terminološka sprememba je utemeljena v Dobrovoljc idr. 2021 in Lengar Verovnik 2020. Polega tega se v Pravopisu 8.0 zaradi lažjega razlikovanja uveljavlja razlikovanje lastno ime – občno poimenovanje. 12 Po končani javni razpravi (15. 4. 2021) bo komisija pregledala vse prispele pripombe in mnenja ter uredila poglavje v skladu s končno odločitvijo. Pravopisna komisija se je odločila za delno reformo zemljepisnih imen v okviru delitve na dve skupini – na krajevna in nekrajevna imena: prva bi se tehnično zapisovala v vseh polnopomenskih sestavinah z veliko začetnico, pri nekrajevnih imenih pa bi pravilo ostalo nespremenjeno. RAZPRAVE I 11 Uvedene so nove kategorije, npr. poimenovanja pripadnikov evolucijskih stopenj (nean- dertalec, Homo sapiens), pripadnikov glasbenih skupin (Modrijani – Modrijan Blaž), jedi (prekmurska gibanica, Melbina breskev) in iger (kavboji in Indijanci; črni Peter). Kljub bla- gemu in sporadičnemu premiku v rabi je ohranjena mala začetnica pri vseh vrstah časov- nih poimenovanj – dnevih, mesecih, letih in posebnih dnevih oz. praznikih (ponedeljek, marec, pomlad; dan državnosti, velika noč, božič; dan Zemlje, dan Rudolfa Maistra; druga svetovna vojna, versajski mir) ter poimenovanjih nagrad in odlikovanj (oskar, pulitzer, zlati boben, zlati znak za zasluge). 2.2.4 Prevzete besede in besedne zveze Pravopisno poglavje o prevzetih besedah in besednih zvezah je prenovljeno v struktur- nem, ponazarjalnem in terminološkem pogledu. T erminološka para tujke – izposojenke za občne besede in prevzeta imena – polcitatna imena za lastna imena, ki v strokovni javnosti nista bila dobro sprejeta (prim. Snoj 2014), sta zamenjana z novima opisnima terminoma – pisno podomačena in pisno nepodomačena beseda. S tem je izpostavljena za pravopis bistvena razlikovalna značilnost: zapis v skladu s slovenskim izgovorom. Poudarjeno je, da je najbolj zaželena oblika prevzemanja občnih poimenovanj prevajanje, a je prevodna ustreznica odvisna od tistih, ki besedo uporabljajo, ne od jezikoslovcev. Prevzemanje je interpretirano kot proces, ki ni odvisen od izvornega jezika ali izobrazbene stopnje upo- rabnika (strokovni izrazi – ljudske izposojenke), temveč od besedilnega konteksta, npr. norma strokovnih besedil (newton, watt) se lahko razlikuje od publicistične (njuton, vat). Pri prevzemanju imen bitij je v ospredju načelo identifi kacijske nedvoumnosti, zato se razen redkih izjem (imena papežev in nekaterih svetnikov, svetopisemska imena in zgo- dovinska imena vladarjev in rodbin ter vsa prečrkovana imena) zapisujejo v izvirni obliki (Clooney, von der Leyen). Nekoliko drugače je pri imenih zemljepisnih danosti, pri kate- rih je opozorjeno, da občnoimenske sestavine sicer prevajamo, a je smiselno, da se ravna- mo po že objavljenih seznamih slovenskih eksonimov, s čimer zagotovimo, da se v rabi ne pojavlja več različic imena za isto pojavnost. V večbesednih imenih, zlasti zemljepisnih in stvarnih, prevajamo občnoimenske sestavine (Veliki koralni greben), lastnoimenske pa zgolj prilagodimo slovenščini (Baltsko morje, Obala popra). Pri stvarnih imenih so prvič opisane skupine imen, ki jih ne prilagajmo ali prevajamo (npr. imena časnikov, revij, splet nih portalov, računalniških aplikacij, znamke, lastniška imena, imena podjetij). Glede na SP 2001 je najbolj izpopolnjeno poglavje, ki podaja splošna načela za prevze- manje – v zapisu ali v glasovju. Medtem ko se pri zapisu ohranja vse posebnosti tujih pravopisov (ločevalna znamenja, posebne črke) tudi v tvorjenkah iz imen, se začetnica prilagaja slovenskemu eksonimu, npr. Death Valley > slov. Dolina smrti. Pri prilagoditvah glasov in naglasa pa sledimo načelu, da prevzete besede izgovarjamo z glasovi slovenskega knjižnega jezika, čeprav mesto naglasa iz izvornega jezika načeloma ohranjamo. 13 Pravilo sproži mnogo vprašanj pri glasovih, ki jih slovenščina nima (zaokroženi samoglasniki, nosniki, mehčani in mehki soglasniki), zato so v poglavju podane splošne smernice, opo- zorjeno pa je, da bo razmerje črka – glas podrobneje predstavljeno za vsak jezik posebej. V prikazu bodo zajeti pisava, izgovor (naglasno mesto ter razmerje med črkjem in glaso- vi), preglednica z zapisom in izgovorom z ustreznimi slovenskimi glasovi ob upoštevanju slovenskih jezikovnih zakonitosti ter zgledi. 13 Upoštevana bo, kar bo najbolj razvidno iz slovarja, tudi v jezikovni skupnosti prevladujoča izreka, npr. namesto Freud [frójd-] zdaj [frôjd-], namesto góng zdaj gông in podobno. Dr. Helena Dobrovoljc I Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev I str. 2-13 Uvedene so nove kategorije, npr. poimenovanja pripadnikov evolucijskih stopenj, pripadnikov glasbenih skupin, jedi in iger. Glede na SP 2001 je najbolj izpopolnjeno poglavje, ki podaja splošna načela za prevzemanje – v zapisu ali v glasovju. I 12 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIV I 2021 Povzetek Predstavljena poglavja pravopisnih pravil Pravopis 8.0 prinašajo predloge, ki so obliko- vani v skladu z načeli (1) evolucijskega oz. razvojnega vidika postopnega prilagajanja knjižnega jezika naravnemu, (2) jezikovne sistematizacije, ki omogoča uč enje pisanja, (3) upoštevanja vseh generacij pišočih in (4) usklajenosti z naravo in sistemom slovenskega knjižnega jezika. Pravopisna komisija bo nadaljevala z rednim objavljanjem pravopisnih pravil na spletu v obliki, primerni za javno razpravo, končna redakcija pa je proces, ki vključuje pregled pripomb javne razprave in posvet z recenzentsko širšo skupino komisije in potrjevalni protokol. Do končne potrditve celotnih pravil se pišoči ravnamo po pravi- lih, predstavljenih v Slovenskem pravopisu iz leta 2001. Viri in literatura Bahtin, Mihail, 1941 (1981): Discourse in the Novel. Th e Dialogic Imagination: Four Essays. Trans. Michael Holquist and Caryl Emerson. Austin: U of Texas Press. 259–422. Daneš, František, 1977: K dvěma základnim otázkám kodifi kace. Naše řeč. 3–13. Dobrovoljc, Helena idr., 2020: Kje pa vas jezik žuli?. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Dobrovoljc, Helena, Černivec, Manca, 2021: Skozi trnje do pravopisnih nebes?. Predstavitev procesa prenove pravopisnega pravila na primeru »Novo Mesto«. Lengar Verovnik, Tina (ur.): Pravopis na zrnu graha. Ljublja- na: Založba ZRC. (v tisku) Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša, 2011: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC. Dobrovoljc, Helena, Krek, Simon, 2012: Normativne zadrege – Empiri čni pristop. Meddisciplinarnost v slo- venistiki. Obdobja 30. Ur. Simona Kranjc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 89–97. Dobrovoljc, Helena, Lengar Verovnik, Tina, 2021: Normativna merila in pravorečni izzivi pri prenovi pravo- pisa. Snoj, M. idr. (ur.): Razprave SAZU. Prispevki s Prvega slovenskega pravorečnega posveta. Ljubljana: SAZU. (v tisku) Dobrovoljc, Helena, Lengar Verovnik, Tina, Bizjak Končar, Aleksandra, 2018: Spletna jezikovna svetoval- nica za slovenski jezik ter normativne zadrege uporabnikov in jezikoslovcev. V: Bizjak Končar, Aleksandra (ur.). Škrabčevi dnevi. Zbornik prispevkov s simpozija 2017. Nova Gorica: Založba Univerze. 52–69. Dolník, Juraj, 2011: Teória spisovného jazyka so zreteľom na spisovnú slovenčinu. Vydavateľstvo: VEDA. ePravopis, 2014–: Slovar slovenskega pravopisa. Spletni rastoči slovar. Dostopno na: www.fran.si. (25. 2. 2021). eSSKJ, 2016–: Slovar slovenskega knjiž nega jezika. Dostopno na: Spletni rastoči slovar na www.fran.si (25. 2. 2021). Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostopno na: https://svetoval- nica.zrc-sazu.si/ (20. 2. 2021). Kern, Boris, 2012: Med besednimi zvezami in medponskoobrazilnimi zloženkami – slovarski vidik. V: Jakop, Nataša, Dobrovoljc, Helena (ur.), Pravopisna stikanja. Razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC. Dostopno na: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1416/5952/1231-1 (20. 2. 2021). Kosem, Iztok, Može, Sara, 2011: Rešitve slovničnih zagat na dosegu miške; analiza napak v besedilih učencev in dijakov za potrebe elektronskega slovničnega vira. Meddisciplinarnost v slovenistiki. Obdobja 30. Ur. Simo- na Kranjc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 249–257. Krek, Simon, Dobrovoljc, Helena, Dobrovoljc, Kaja, Popič, Damjan, 2013: Online style guide for Slovene as a language resources hub. V: Kosem, Iztok (ur.), et al. Electronic lexicography in the 21st century : thinking out- side the paper : proceedings of eLex 2013 Conference, 17-19 October 2013, Tallinn, Estonia. Ljubljana: Trojina, Institute for Applied Slovene Studies; Tallinn: Eesti Keele Instituut. 2013. 379–391. RAZPRAVE I 13 Larsen-Freeman, Diane, 2009. Th e Grammar of Choise. Teaching and testing grammar. Th e handbook of lan- guage teaching. Blackwell. Lengar V erovnik, Tina, 2004: Norma knjižne slovenščine med kodifi kacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950– 2001. Družboslovne razprave. 46/47. 241–258. Lengar Verovnik, Tina, 2018: Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih: novosti in spremem- be. Jezikoslovni zapiski. 2. 43–54. Mathesius, Vilem, 1983 (1929): Functional linguistics. Praguiana. Some Basic and Less known Aspects of the Prague Linguistic School. Ur. J. Vachek. John Benjamins Publishing Company. 121–142. Mønnesland, Svein, 1998. Emerging Literary Standards and Nationalism. Th e Disintegration of Serbo-Croa- tian. Actas do I Simposio Internacional sobre o Bilingüismo. 1103–1113. Pravopis 8.0. Dostopno na: https://www.fran.si/pravopis8 (20. 2. 2021). Pravopisne kategorije ePravopisa. Dostopno na: https://fran.si/spt-kategorije. (20. 2. 2021). Snoj, Marko, 2014: Citatno, polcitatno, podomačeno. V: Dobrovoljc, Helena, Verovnik, Tina (ur.), Pravopisna razpotja. Razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC. Dostopno na: https://omp.zrc-sazu.si/ zalozba/catalog/view/1219/5156/1266-1 (20. 2. 2021). Slovenski pravopis, 2001: Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU – Založba ZRC. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1070–1991. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) – Državna založba Slovenije (zal.). Tinta, Marjana, 2019: Korpus Šolar in zanesljivost ocenjevanja šolskih pisnih nalog na različnih stopnjah šolan- ja. Magistrsko delo [na spletu]. Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko. Dostopno na: http://repozi- torij.ung.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=4787 (20. 2. 2021). Toporišič, Jože, 1967: Kaj je v knjižnem jeziku prav?. Jezikovni pogovori II. Ljubljana: Cankarjeva založba. 114–121. Toporiši č, Jože, 1994: Teoreti čna podstava slovarja novega SP. Slavistična revija. 42(4). 455–473. Toporišič, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. Weiss, Peter, 2020: Naglaševanje črkovalnih kratic v slovenščini. V: 1. slovenski pravorečni posvet: zbornik povzetkov: Ljubljana. Dostopno na: https://www.sazu.si/uploads/fi les/zbornik/Zbornik712.pdf (20. 2. 2021). Dr. Helena Dobrovoljc I Pravopis 8.0 – smernice in predlogi rešitev I str. 2-13