Iz velikih dni boja za naše življenje
Prvi začetki Ijudske oblasti
Leto 1985, ko praznujemo 40. obletni-co osvoboditve se počasi, pa vendarie zanesljivo preveša v naslednje leto, od katerega nas ločijo še slabi trije meseci. V naših prispevkih smo spremijali to leto zaključnih bojev in končne zmage. Zato se danes pomudimo v času, ko pa je bila gnnada nalog in pričetek novega, boljše-ga življenja.
Ne morem pozabiti, kako mi je pred nedavnim rekla neka aktivistka. »Vojna je veliko gnojno rano le zarezala, gnoj pa je še dolgo tekel!« In še kako prav je imela.
Vrnimo se štirideset let nazaj, v čas jeseni 1945. Osvobodilna fronta je pred-stavljala močno revolucionarno avant-gardo skupaj s KP in SKOJ. Pred njimi so bile važne naloge. K revolucionarni preobrazbi slovenske družbe je sodila ljudska oblast. Vse te osnovne oblike je OF vsebovala že v času NOB, saj se je razvila do povsem izdelanega sistema, ki je segal od oblastvenih organov sloven-skega narodno osvobodilnega sveta, pa vse do njegove baze, krajevnih narodno-osvobodilnih odborov.
Ta široka mreža organov ljudske obla-sti, ki se je utrjevala in zorila polna štiri leta je bila le izraz hotenja slovenskih ljudskih množic. Oblast je bila v rokah
tistega dela slovenske družbe, ki se je za te nove in pravičnejše dmžbene odnose tudi borila.
Ljudska oblast je v času trdega boja neprestano sproti izvajala socialne ukre-pe in uveljavljala široko demokracijo, kar je obenem pomenilo strogo budnost nad vsemi narodnimi izdajalci in okupa-torjevimi pomagači, ki so še poskušali načeti svobodo. Oborožene sile jugoslo-vanskih narodov so varovale državne meje in uničevale poslednje ostanke na-rodnih sovražnikov.
Ne smemo še mimo izredno pomemb-nega momenta, ki se je teh jesenskih mesecih pred štiridestimi leti pričel v ce-loti izražati.
Slovenska družba je nedvomno doži-vela veliko spremembo v družbi in poli-tični podobi, ne smemo pa mimo novega duhovnega in kulturnega izraza.
Slovenski narod se je uspel otresti grenkih sledov preteklosti, ki niso dopuš-čali svojega zorenja kulture, neprestano so nam vsiljevali tuj jezik in tujo kulturo. Geslo osvobodilnega gibanja, da smo iz »naroda hlapcev postali narod junakov« je pravilno in ima globoko vsebino.
Dobili smo svojo lastno slavno polpre-teklost, katere pa ne smemo nikdar po-zabiti in niti za hipec zanemariti.
PRIPRAVILA: MOJCA ČERNE