Vestnik. Smrtna kosa. V Studenieah tik Maribora je umrl dne 13. t. m. upokojeni učitelj Frane Snuderl. Bolehal je več let. Bil je navdušen za svoj rod, odkritega značaja, zaradi česa se mu je mansikaj podstavljalo od gotove nasprotne strani pod noge. Držal se je dobro, posebno sedaj v Studenicah, kjer je dokaj storil za probujo Slovencev. Dne 15. t. m. je bil tam jako slovesno pokopan. — Spavaj mirno! Zaradi bolezni je dobil do 1. aprila dopust tovariš Iv. M a 1 n a r i č , nadučitelj pri Sv. Križu na Dolenjskem. V krajni šolski svet t TrnoTem pri Ilirski Bistrici so bili izvoljeni 18. t. m. naslednji uapredni možje: Ivan Urbančič mesar, Ivan Valenčič št. 11, oba iz Trnovega, dalje Auton Tomšič, župan, in Anton Žnidaršič, tvorničar, oba iz llirske Bistrice, Aleksander Špelar iz Kosez, za namestnika Budolf Valenčič in Albert Domladiš. ,,Dogodbica brez — morale". Prejeli smo in priobčujemo: Slavno uredništvo! nUčiteljski Tovariš" z dnn 21. gmdna t. 1. je priobčil članek ^Dogodbica brez — morale". V tem članku je polno neresnic in je brez dvoma inšpiriran, da bi se netilo sovraštvo proti moji osebi. Dopisnik, ki se skriva pod agido BLux", je bil v marsičem napačno poučen, zakaj mene pri obravnavi zaradi razširjanja šole, ki se je vršila pred šolskim poslopjem, niti bilo ni, kersemimelpouk. Tudi ni vse ljudstvo proti razširjitvi šole, amp<ik le nekateri, ki so res nekoliko ropotali proti moji osebi, kakor sem čul pozneje, največ pa to iz osebuega sovraštva do mene. 0 kakem nemiru po obravnavi pa nisem slišal. — Naj se tudi potrdi, da nisem jaz pisec omenjenega članka.*) Franc Ks. Trošt, nadučitelj. *) To potrjujemo 1 Uredništvo. Gregorčičeve ulice t Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je prekrstil podaljšane Hilšerjeve ulice v Gregorčieeve ulice. GregordičeTa knjižnica v Trstu. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu ustanovi ljudsko knjižnico pod irnenom Simon Gregorčičeva knjižnica. Ljudsko Imetjc. ,,Slovenska Zadruga" piše: Te dni Čitamo v nemških listih, da so angleški in za njimi nemški štatistiki dogilali, kako bogati so ljudje v nekaterih omikanih državah. Dognali so, da so baje Angleži najbogatpjši; zakaj na Angleškem pride baje ua enega človeka 6000 mark imetka, na Francoskem 5000 mark, v Zedinjenih državah v Ameriki 4700 mark, na Nemškem 3100 mark, v Italiji 2100 mark, v Avstriji tudi 2100 mark, na Buskem pa le 1200 mark. Koliko je ta štatistika vredna, o tem je težko soditi. Vendar si upamo soditi, da so morebiti glede Avstrije pravo zadeli. Ce verjamemo tej štatistiki, bi prišlo torej v naši državi na vsakega prebivalca imetji okroglo 2000 kron. Temu številu pritrdi pisec teh vrstic iz sledečih razlogov: On biva v okraju na Slovenskem, ki se utegne glede imetja med srednje v deželi in v Avstriji sploh prištevati, skoro 30 let in premišljuje že skoro 25 let premoženjske razmere prebivalstva tega okraja, primerjaje jih 8 premoženjskimi razmerami v nekaterih najboljših in zopet v nekaterih najslabših okrajih na Slovenskem. Ta sodnijski okraj (krški) ima okroglo petnajst tisoč ljudi. Bogatinov nima veliko, graščakov malo in drugih veleposestnikov ni skoro nič. Pisec pozna pivrnoženjske razmere od kakih dvatisočsedemsto do tritisoč posestnikov in dosti več posestnikov v okraju ne bo. Ako jih je 3000, pride že na vsake 4 ljudi en posestnik. Od teb 3000 posestmkov premore menda le eden okroglo 2 milijona gld., 1 znabiti pol milijona 3 znabiti po 200.000 gld., 3 po 100.000 gld., 4 po 50.000 gld., 8 po 40.000 gld., 20 po 20.000 gld., 30 po 10.000 gld., 50 po 8 000 gld., 60 po 7.000 gld., 70 po 6.000 gld., 80 po 5.000 gld., 90 po 4.000 gld, 100 po 3 000 gld., 120 po 2.000 gld., 150 po 1000 gld., 200 po 900 gld., 300 po 800 gld, 400 po 700 gld., 500 po dOO.gld, 600 po 400 gld. itd. (Vrednost imetja se pa vedno izpremiDJa; dandanes raste.) čisto imetje pa ne bo znašalo od vseh teh Ijudi čez 3,000.000 gld. Ako ne bi bila posestva zadolžena, bi znašala vrednost od 6 do 8 milijonov, tudi do 10 milijonov gld. Toda vknjiženi in nevknjiženi dolgovi znašajo od 3—7 milijonov, kar bi se itak vse vsaj približno dognati dalo. — Zemljiške knjige, v katerih so dandanes večinoma zabeleženi le dolgovi denarnih zavodov, znana osebna posojila pri domačih zavodih in poznanje osebnih in krajevnih razmer — vse to in drugo so pomočki, s katerimi bi se dalo dognati kolikortoliko, kako stoje premoženjske razmere v posameznih vaseh in v celih okfajih. Iz sej c. kr. okr. šol. sreta za goriško okolfco % dne 10. lu 12. dt-cembra 1906. G. Vilhar Frane, ueiteljvoditelj v Kronbergu, je 'dobil dopust do kouca I. sem.; namestuje ga gč. Olga Furlaoi. — V Puštalah pri Oepovanu se ustanovi ekspozitura, kadar se dobi primerno zemljišče za šolo. V Bukovici se ustanovi dvorazredaica. — S 1. jan. 1907 se pomaknejo v I. plačni razred gg. Križman Ign., nadučitelj v Dorubergu; Pavlin Leop., nadučitelj v Sovodnjah; učitelji: Leban Franc na Trnovem pri Gorici; Šušraelj Josjp v Bavnici; Možina Ant. na Brjah; gS. učiteljici Vergna Ida v Št. Audrežu; Krajaik Franja v Kanalu; v II. plačni razred gg. učitelji: Filipič Karel v Kalu; Oeschia Jos. v Podgori; Plesuičar Pavel in Brie Jos. v Bihembeigu; Drovenik Jos. v Benčah; Gorjup Al. na Vrhu pri Kanalu; Zorn Franc v Vrtovinu; Kunc Iv. vjtalu; Likar Lad. v Ozeljanu; učiteljice gč. Plesničar Sof. v Sv. Križu; Fajgplj Gec. v Šempasu; Prinčič Olga v Cerovern; Strel Jadviga na Lokvah. — Potrdil se je sklep računa za 1. 1905 in ustanovil preudarek za 1. 1907. — Pooblastilo se je predsedništvo, naj vzame za mehanična pisarniška opravila okr. šol. sveta enega diurnista. — Po ogledu za šolo ponujanega zemljišča se v seji pomooženega okr. šol. sveta sklene, ali se bo zidala šola v Lokavcu s stanovanjem ali brez njega. Enemu učitelju se je dalo 100 K podpore, drugemu se je dovolil predujem 150 K. Sklenilo se je priporoeiti pri c. kr. dež. šol. svetu prošnjo nekega učitelja za odpust iz službe. Bešilo se je več prošenj in vlog zasebnega in krajnega pomena in dovolile so se razne naprave in poprave. Legat za belgrajsko narodno gledališče. Belgrajski meščan Antonije Miljkovič je sporočil v svojem testameutu belgrajskemu ,,Narodnemu gledališČu" 30.000 dinarjev. Tojeza utemeljiteljem belgraj. gledahšča največji dar, ki je namenjen tej kulturni ustanovi. Srbski svobodni zldarji. Srobodno zidarstvo se je v zadnjera času že močno razširilo tudi na Srbskem in šteje med svoje pristaše ninogo uglednih oseb, ki delujeje v javnosti. Te dni je izšla v Belgradu knjiga nSlobodno zldarstvo, njegov cilj in princip, njpgcva sedanjost in prošlost". Knjiga obspga 110 strani in stane 1 dinar. Brošura je pisana dokaj popularno in se framasoni nadejajo, da bodo z njo dobili moogo novih privržencev. Emetijska mednarodna razstava bo mpseca marca 1907 v Nici. Zanimiva bo zlasti zaradi zgodnjib cvetic in zelenjave. ŽiTinorejske zadruse na Predarelskem. Leta 1906. je bilo na Predarlskem 19 živinorejskih zadrug z 903 člani in 1765 deleži. Meseea maja je bilo vknjiženih pri teh zadrugah 1405 samic in samcev, torej skupaj 1431 kornado?. Statistika mlekonosnosti se je vodila le pri 12 zadrugah. Pri teh zadrugah ima 1 krava povprečno 3456 1 mleka na leto. Večina živine je poleti na planinah. Poštne pristojbfne se ZTišajo. Listi poročajo, da stopijo z novim letotn v Avstriji nove povišane poštne tarife v veljavo. Pristojbine za pisma se od 10 zvišajo na 12 vinarjev. 300.000 Hrvatov je zdaj v Ampriki, kar tvori skoraj osmi del vsega prebivalstva Hrvaške in Slavonije. Hrvatje se izseljnjejo v Ameriko, v Hrvaško in Slavonijo se pa naspljujpjo Nemci, da pomagajo polagoma graditi most do vztočne Azije! Eoliko znosijo č<*bele. Pri zadnjem štetju so naštpli v Avstriji 995.281 panjev, iz katerih se dobi v enem letu 56.881 meterskih stotov medu in 3293 met. stotov voska. Ako se računi med povprečno po 1 K, vosek pa po 3 K pri kilogramu, znaša to skupno vrednost 6,666.500 K. Ako bi se hotelo ves vosek in raed ene letine odpeljati, bi potrebovali 602 železniška voza, ako bi naložili v vsakega 10.000 kilograraov. Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor po 20 polnih voz, bi potrebovali 30 tovornih vlakov. In čebelice so vse to znosile po praških in kapljicah. DobrotTornost. Milijon dolarjev za mirovne n a m e n e je podaril znani ameriški milijonar Oarnegie. — 2 4 milijonov za dobrodelne namene je zapustila v Londonu žena znanega oderuha Lewisa. Uživanje opija je kitajski cesar prppovedal v svoji državi. Vodja ogrskih klerikalcev, urednik dr Gyurky, je osleparil razne duhovnike za več stotisoč kron ter pobegnil. Nove poštne znamke t Srbiji. Srbi.ja dobi v kratkprn ncve poštne znamke. Dotične načjte je izdelal načplnik ksilografiije v ,,Državni tiskarni" Petar Aničic in jih že izrcčil poštni upravi. Načrti so izdelani izredno ukusno in so se o njib strokovnjaki izra^ili jako pohvalno. Trganje planinskih evetic prepovedano. Švicarski državni svet je izdal naredbo, ki prppoveduje redke planinske cvetice trgati, prodajati, kupovati in izvažati. Orožniki, gozdni čuvaji in carinski stražniki imajo ukaz, povsod paziti, da se Daredba izvršuje. Prestopek se kaznuje z globo 100, drugič z 200 franki, oziroma tudi z zaporom. Noto čloTvško pleme. Profesor Klaatch, sloveč prirodoslovec, trdi, da je našel v severni Avstraliji neko žensko, ki je imela noge in roke popolnoma take kakor opica. On je trdnega prepričanja, da spada ta ženska k onpmu plemenu, ki je ua najnižji stopnji razvoja. Učenjak misli, da je to jako važua iznajdba za biologe. Častnikarstro bodočnosti. MBevue Bleu" piše, da bo časopisje bodočoosti brezplačno. časopisi bodo imeli po lOstrani več, toda uič več novie kakor danes, temuč le toliko več slik in inseratov. Isti inserati se bodo ponavljali na več straneh, kakor je to v Ameriki že sedaj navada ter rode lepe uspphe. V začetku bodo še uprave zahtevale, da jim naročniki povrnejo vsaj poštne stroške, toda zaradi tekmovanja se bodo morale tudi temu oiipovedati, in pošiljal se bo časopis brezplačno vsakomur, ki bo naznanil upravi svoj naslov. Vse stroške bodo pokrivali inserati in donašali seveda še dobiček. Volilni stroški. Pri volitvah za novojorškegaguvernatorja je propadli kandidat Hearst oficijalno naznanil, da ima 258 370 dolarjev stroškov, dočim je njegov protivnik, izvoljeDi republikanec izdal le 620 dolarjev. Današnja šterilka ima za prilogo naznanilno pismo BUčiteljske tiskarne". Zavedno učiteljstvo naj to prilogo uvažuje!