1.25 Drugo	UDK 903.7(497.4Kresnice)
Prejeto: 27. 5. 2011
Božena Dirjec
univ. dipl. arheol., Ul. Pohorskega bataljona 219, SI—1000 Ljubljana e-pošta: bozena.dirjec.@amis.net
Rimska najdba iz Kresnic
IZVLEČEK
Članek obravnava najdbo rimskega oltarja v Kresnicah leta 1975 in ga primerja z znanima rimskima spomenikoma iz Verneka.
KLJUČNE BESEDE Kresnice, Vernek, rimski oltar
ABSTRACT
A ROMAN FIND AT KRESNICE
The article deals with the find of a Roman altar at Kresnice of1975 and compares it to the two known Roman monuments in Vernek.
KEY WORDS
Kresnice, Vernek, Roman altar
BOŽENA DIRJEC: RIMSKA NAJDBA IZ KRESNIC, 369-370
¿011
Rimski oltar iz Kresnic (foto: Božena Dirjec).
Spomladi leta 1975 so v Kresnicah urejali sipino na desnem bregu reke Save. Pri tem so z delovnim strojem izkopali večji obdelan kamen, ki je bil prepoznan kot rimski oltar. Kamen so na sipini nasproti Starega gradu v Verneku našli Avgust Martinšek, Janez in Božena Dirjec.
Oblike rimskega oltarja so lepo ohranjene, višina je 70 cm, širina 36 cm in debelina 30 cm. Zgoraj in spodaj ima profilirane robove, enega zgoraj in spodaj štiri. Zgornji levi rob je poškodovan. Napis ni ohranjen, ker je kamen ležal v produ in vodi. Zadnja stran spomenika je grobo obdelana.
Najdba sicer ni presenetljiva, saj sta poznani najdbi rimskih spomenikov iz Verneka, vasi nasproti Kresnic, na levem bregu reke Save. Tu so leta 1842 ali 1843 našli Savusu posvečen oltar v strugi Save nasproti železniške postaje v Kresnicah. Oltar so prenesli na vrt Antona Cireija iz Verneka, v bližini cerkve sv. Janeza Krstnika.1 V vasi je še hiša in vrt Cirerjevih oz. Cerarjevih, kot se danes pišejo.
Kamen iz Verneka je v celoti ohranjen, napis je dobro viden, ker je ležal z napisno stranjo v savskem produ. Spomenik je datiran v 1. ali 2. stoletje,2 sedaj ga hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Napis: Savo Aug(usto) / sac(rum). / P(ublius) Rufrius / Ve+rus / v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). V pre-
Mullner, Emona, str. 363.
Sašel Kos, The Roman Inscriptions, str. 294.
vodu: Posvečeno vzvišenemu Savusu. Publij Rufrij Ver je izpolnil zaobljubo rad in po pravici.3
Drugi spomenik, posvetilo neznanemu geniju, so našli leta 1863 v zidovju ruševin Starega gradu v Verneku.4 Kamen ni v celoti ohranjen, napis je poškodovan. Datiran je v 2. ali 3. stoletje,5 danes ga hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Napis: [---?] Genio [---?Ma]rtiani NT[---] / [v]oto sus(cepto) / [E]ucarpus v[il(icus)---?] / [---? Ap]puleianus[s ---]. V prevodu: ...Geniju...?Marcijana (sta dala postaviti / je dal postaviti) po opravljeni zaobljubi oskrbnik Eckarp ... Apulejan...6
Najdeni spomeniki nam dajo misliti, da je bila v Verneku čolnarska vlečna postaja ali da je Sava tu imela več brzic in je bila za plovbo nevarna. Pred-namci so se reki priporočali, da bi jo srečno prepluli. Savusu posvečene oltarje so našli na različnih mestih ob Savi. Vodne poti so bile v rimskih časih za prevoz večjih tovorov cenejše in prikladnejše in so predstavljale najbolj naravno komunikacijo med naselji in deželami.7 Promet po reki Savi je bil pomemben že v prazgodovini, v antiki se je še po-večal.8
Danes si je najdeni rimski oltar iz Kresnic mogoče ogledati na trati pred hišo Martinškovih v Kresnicah, št. 23. Objavljen je bil v Varstvu spomenikov (21, 1977, str. 231) in v knjigi Helene Hauptman Od Verneka do Oble Gorice. Gradovi in graščine v občini Litija (Litija: Villa Litta, 2001, str. 28), slikovno pa do sedaj še ni bil predstavljen.
LITERATURA
Mullner, Alfonz: Emona. Ljubljana : Slovensko bi-
bliofilsko društvo, 1996. Sašel Kos, Marjeta: Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije. Rimski spomeniki. Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2004. Sašel Kos, Marjeta: Promet v antiki - trgovci, vojaki in razbojniki. "Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. Ljubljana : Modrijan, 1999. Sašel Kos, Marjeta: Reka kot božanstvo - Sava v antiki. Ukročena lepotica. Sava in njene zgodbe. Sevnica : Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, 2009. Sašel Kos, Marjeta: The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia. Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 1997.
3	Sašel Kos, Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije, str. 96.
4	Mullner, Emona, str. 364.
5	Sašel Kos, The Roman Inscriptions, str. 294.
6	Sašel Kos, Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije, str. 96.
7	Sašel Kos, Promet v antiki — trgovci, vojaki in razbojniki, str. 259.
8	Sašel Kos, Reka kot božanstvo — Sava v antiki, str. 43.