i
Sinice / napotki za določanje v naravi
// Tomi Trilar
Sinice, ljudsko imenovane siničke, so splošne razširjene, gnezdijo tudi v gnezdilnicah in pozimi jih lahko opazujemo na krmilnicah, zato so dobro poznane in priljubljene med ljudmi.
Družina sinic (Paridae) je velika družina majhnih ptic pevk (Passeriformes), ki se pojavljajo na severni hemis-feri in v Afriki in v katero prištevamo 58 vrst iz 9 rodov. Vse naše vrste sinic so do nedavna pripadale rodu Parus, ki pa so ga razdružili na mnoge rodove in naše sinice sedaj pripadajo rodovom Poecile (močvirska in gorska sinica), Lophophanes (čopasta sinica), Periparus (menišček), Cyanistes (plavček) in Parus (velika sinica). Občasno se v Sloveniji pojavlja še žalobna sinica (Poecile lugubris), ki je razširjena v vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu. Na severu Evrope se pojavljata še sinji plavček (Cyanistes cyanus) in laponska sinica (Poecile cinctus). Vse druge vrste niso razširjene v Evropi.
Sinice so majhne čokate gozdne ptice s kratkim močnim kljunom. Velike so od 10,5 do 14,5 cm. Samcev in samic ne moremo ločiti na prvi pogled, le pri veliki sini-ci (Parus major) ju razlikujemo po debelini črne črte na prsih in trebuhu, ki je pri samcu zelo široka. Sinice so zelo prilagodljive, spretne in hitro učeče se ptice. Radovednost, sposobnost učenja in spretnost velike sinice in plavčka (Cyanistes caeruleus) še posebej potrjujejo poročila iz Velike Britanije, kjer so se naučile pre-kljuvati plutovinasti zamašek na steklenicah za mleko, ki so jih raznašalci mleka vsako jutro puščali pred hišami. Nato so se spretno nagnile v vrat steklenice in pojedle smetano. To so počele tako pogosto, da so bili mlekarji, zaradi pritoževanja strank seveda, prisiljeni zamenjati način pakiranja in dostave mleka. Sinice gnezdijo v duplih. V duplo nanosijo droben mah, globelico pa posteljejo z dlakami ali perjem. So
sekundarne duplarice; izjemi sta gorska sinica (Poecile montanus) in čopasta sinica (Lophophanes cristatus), ki tudi gnezdita v duplu, vendar si ga sami izdolbeta v trhel, od gliv načet les. Menišček (Periparus ater) pa za gnezdenje uporablja dupla nizko pri tleh, a tudi štore, špranje zidov in celo opuščene rove malih sesalcev v tleh. Pozimi so sinice klateži, ki se pogosto spreletavajo v mešanih jatah in prihajajo tudi po ponujeno hrano na krmilnice. Izjema je gorska sinica, saj odrasle ostajajo pozimi zveste svojemu gnezditvenemu območju. Mladostni osebki pa se le redko pridružijo mešanim sini-čjim jatam in le redko jih opazimo na krmilnicah.
Velika sinica je ena najbolj razširjenih vrst in verjetno tudi med najbolj pogostimi vrstami ptic v Sloveniji. Gnezdi v vseh mogočih bivališčih, v vseh tipih gozdov in grmišč, v vrtovih, parkih, sadovnjakih, vse do drevesne meje, kjer je le dovolj dupel za gnezdenje in žuželčje hrane za zarod. Plavček je pogost v listnatih in mešanih gozdovih, logih in sadovnjakih, izogiba pa se čistih sestojev iglavcev. Menišček živi pretežno v iglastih in mešanih gozdovih od nižin do drevesne meje, najdemo ga tudi v parkih in listnatih gozdovih s primesjo iglavcev. Močvirska sinica (Poecile palustris) je splošno razširjena nižinska vrsta, ki je vezana na listnate gozdove z bogato podrastjo, kjer prevladujeta hrast in bukev. Gorska sinica je sestrska vrsta močvirske sinice in se z njo včasih tudi križa. Zaradi njune velike podobnosti ju lahko razlikujemo le po izbiri gnezdišča ter po petju in oglašanju (razlikovanja se lahko naučite s pomočjo zvočnega ce-deja Gozdne ptice Slovenije, ki ga je izdal Prirodoslovni muzej Slovenije). Na splošno velja, da se gorska sinica pojavlja v višjih nadmorskih višinah kot močvirska.
Veliko užitkov pri opazovanju !
1: Plavčka lahko velikokrat vidimo na drevesu, kjer se spretno giblje po vejah in med listjem, ko išče hrano. V zimskem času ga bomo lahko opazili na krmilnicah, rad pa se prehranjuje tudi na lojnih pogačah in loju. foto: Gregor Bernard
//letnik 16, številka 04, december 2010
DOLOCEVALNI KOTIČEK
21
Sinice
Ilustracije Jan Hošek
sivočrno teme
ozka črna proga
samica
rumena
modrikasto obrobljena letalna in krovna peresa
mladostna
rumenkasto lice
bela lisa na zatilju
sivkasto modro
izrazita dvojna perutna proga
plavček (Cyanistes caeruleus) velikost: 11-12 cm
bivališče: listnati in mešani gozdovi,
sadovnjaki, parki
samec in samica sta si podobna
menišček Periparus ater velikost: 10,5-11,5 cm bivališče: mešani in iglasti gozdovi samec in samica sta si podobna

\
prrirt holi
gorska sinica (Poecile montanus) velikost: 11-12 cm
bivališče: sredogorski in gorski gozdovi samec in samica sta si podobna
zamolklo črna
večji podbradek
čopasta sinica (Lophophanes cristatus) velikost: 11-12 cm bivališče: iglasti in mešani gozdovi samec in samica sta si podobna
A?
Jr
svetli robovi peres
Udi
■ú
svetleče črna
močvirska sinica (Poecile palustris) velikost: 11-12 cm bivališče: gozdovi, žive meje, loke samec in samica sta si podobna

/t jrtj
J* lJ
__
manjši podbradek
Objavo ilustracij so omogočili: avtor ilustracij Jan Hošek, ČSO (Česka společnost ornitologicka) - češki partner BirdLife International in Alena Klvanova, urednica revije Ptači svet, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Risbo Sinice si lahko ogledate tudi na spletni strani revije Svet ptic.