



Rafael
Letnik 55/2, Božič

Letnik 55/2, Božič 2020

1

Rafael



letnik 55/2, Božič 2020
SLOVENSKO DUŠNO
PASTIRSTVO V AVSTRALIJI
SLOVENSKI MISIJON V
SYDNEYU:
p. Darko Žnidaršič, OFM,
311-313 Merrylands Road,
Merrylands NSW 2160
Poštne pošiljke na: PO BOX 280,
Merrylands NSW 2160
(02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692
Email: darko.znidarsic@parracatholic.org;
slomission.sydney@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm
SLOVENSKI MISIJON V
MELBOURNU:
p. Simon Peter Brelec OFM,
p. David Šrumpf OFM
19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101.
(03)9853 7787
Email: p.simonpeter@gmail.com
p.david.ofm@gmail.com;
slomission.melbourne@gmail.com
Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101.
Isti naslov za uredništvo »MISLI«
E-mail: slomission.misli@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm.
SLOVENSKI MISIJON V
ADELAIDI:
p. David Šrumpf OFM
Holy Family Slovenian Mission, 47 Young Ave.,
West Hindmarsh, SA 5007
Poštne pošiljke na: PO Box 156, Welland, SA 5007
Za telefonski pogovor prosimo, pokličite v
Melbourne - Kew na zgornje številke.
(08) 8121 3869, (08) 8346 9674
Email: slomission.adelaide@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm.





IZ VSEBINE
TE ŠTEVILKE
3 Papež Frančišek: “Gospod, ne pusti nas
na milost in nemilost viharju!”
6 Pope’s Special “URBI ET ORBI”
Blessing (Devin Watkins)
8 30 let samostojne Slovenije
9 Spominjamo se - Rafael pred 50 leti
(+ p. Valerijan Jenko OFM)
12 + P. Hugo (Anton) Delčnjak: Enkrat
misijonar - večno misijonar
(Sonja Jakop)
16 + Nadškof Alojz Uran
(p. Darko Žnidaršič)
18 Prejem zakramentov; Naši pokojni
21 Bolezen z namenom (Michaela Rekl)
22 Jožko Kragelj, Od postaje do postaje
26 Naše božične jaslice
(V hvaležen spomin + p. Leopoldu
Grčarju OFM)
29 Adventni in božični čas pri nas
30 Dobra volja naj velja!
31 Oglasi, božično voščilo
32 Clear Island Waters, QLD: Cerkev
Srca Jezusovega; Štefanovanje 2020
NASLOVNICA: Dva, takrat še bodoča
nadškofa, Stanislav Zore in Alojz Uran
(+2020) in Peter Šarkan na terasi Parliament House v Canberri, 1998.
Spodaj: Jaslice v Merrylandsu 1980.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«.
Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela,
kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane.
Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje.
RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD.
Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands, NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280,
Merrylands, NSW 2160. (02)9637 7147, Faximile (02)9682 7692 Mobile 0409 074-760;
E-mail: pater.darko@gmail.com

2

Rafael, december 2020


PAPEŽ FRANČIŠEK:
“GOSPOD, NE PUSTI NAS NA MILOST
IN NEMILOST VIHARJU!”

PAPEŽ FRANČIŠEK JE V PETEK, 27. MARCA 2020,
MOLIL ZA OBOLELE IN ZA ŽRTVE EPIDEMIJE KORONA VIRUSA IN PODELIL BLAGOSLOV “URBI ET
ORBI” (MESTU IN SVETU), KI GA SICER PODELI
LE ZA BOŽIČ IN VELIKO NOČ. »GOSPOD, NE PUSTI
NAS NA MILOST IN NEMILOST VIHARJU!” JE MOLIL PRED PRAZNIM TRGOM SV. PETRA ZA KONEC
PANDEMIJE.
”Gosta tema je zagospodovala nad našim
življenjem. Iznenada nas je presenetil nepričakovan
in divji vihar,” je stanje povzel papež. “Vsi smo na
istem čolnu, preplašeni in izgubljeni, a hkrati vsi
poklicani, da veslamo skupaj,” je dejal.
Po njegovih besedah je zdaj čas, da izberemo,
kaj je res vredno in kaj mine, da ločimo to, kar
je potrebno, od tega, kar ni. »To je čas, da naravnamo življenjsko smer proti tebi,
Gospod, in proti drugim.«
Čas je namreč, da odkrijemo tudi nove načine solidarnosti. »Gospod nas nagovarja
in nas sredi našega viharja vabi, da prebudimo in poživimo solidarnost in upanje,
ki sta sposobna dati trdnost, podporo in pomen tem uram, v katerih se zdi, da se
vse potaplja.«
Papež je svojo molitev izrekel skoraj v oglušujoči tišini, v ozadju se je slišalo le
deževje in občasni kriki golobov. »Ko smo zdaj na razburkanem morju, te moledujemo: ’Prebudi se, Gospod! … Ne pusti nas na milost in nemilost viharju.’«
Papež je molil za človeštvo, strto od strahu in stiske, za bolnike in umirajoče,
ki čutijo težo osamljenosti, zdravnike in zdravstvene delavce, ki so izčrpani od
naporov, ter politike, ki nosijo breme odločanja.
Vatikan je ta dan objavil tudi spored bogoslužij v velikem tednu. Papež jih je vodil
v baziliki sv. Petra brez navzočnosti ljudstva, krizmena maša je preložena, križev
pot na veliki petek pa je papež molil pred baziliko sv. Petra.
Homilija papeža Frančiška v celoti (prevod br. Miran Špelič OFM)
»Ko se je zvečerilo...« (Mr 4,35) Tako se začenja evangelij, ki smo ga slišali. Že
nekaj tednov se zdi, da se je zvečerilo. Gosta tema se je zgrnila na naše trge, ulice,
mesta. Zagospodovala je nad našim življenjem in napolnila vse z oglušujočo tišino
in obupno praznino, ki ohromi vsako reč, ki se je dotakne; čuti se v zraku, zazna se
v kretnjah, to povedo pogledi. Znašli smo se preplašeni in izgubljeni. Kot učence iz
evangelija nas je iznenada presenetil nepričakovan in divji vihar. Zavedli smo se, da
smo vsi na istem čolnu, vsi krhki in izgubljeni, obenem pa pomembni in potrebni, vsi
poklicani, da skupaj veslamo, vsi potrebni vzajemne tolažbe. Na tem čolnu … smo
vsi. Kakor tisti učenci, ki enoglasno govorijo in v stiski rečejo: »Utapljamo se« (38),
tako smo se tudi mi zavedli, da ne moremo iti dalje vsak zase, ampak samo skupaj.
Zlahka se znajdemo v tej pripovedi. Težko pa je razumeti Jezusovo držo. Medtem,
Letnik 55/2, Božič

3







ko so učenci vznemirjeni in obupani, je on na krmi, na tistem delu čolna, ki se prvi
potopi. In kaj počne? Kljub premetavanju mirno spi, zaupa Očetu – to je edino
mesto v evangeliju, ko vidimo Jezusa spati. Ko ga potem zbudijo in umiri veter in
vodovje, se obrne na učence z očitajočim tonom: »Kaj ste strahopetni? Kako, da še
nimate vere?« (v. 40).
Skušajmo razumeti. V čem je pomanjkanje vere pri učencih, ki se postavlja v
nasprotje z Jezusovim zaupanjem? Niso nehali verovati vanj, saj ga kličejo. Vidimo
pa, kako ga kličejo: »Učitelj, ti ni mar, da se utapljamo?« (38). Ti ni mar? Mislijo, da
se Jezus ne briga zanje, da mu zanje ni dosti mar. Med nami, v naših družinah je ena
od stvari, ki najbolj boli, ko nam kdo reče: »Nič ti ni do mene!« Ta stavek zaboli in
sproži vihar v srcu. Tudi Jezusa je moralo prizadeti. Nikomur namreč ni več do nas
kot njemu. Ko so ga namreč poklicali, takoj reši svoje učence, ki so izgubili zaupanje.
Vihar razkrinka našo ranljivost in pusti odprte tiste lažne in odvečne gotovosti, s
katerimi smo si zgradili svoje agende, svoje načrte, svoje navade in svoje prioritete.
Pokaže nam, kako smo pustili, da je zaspalo in bilo zapuščeno, kar hrani, podpira
in daje moč našemu življenju in naši skupnosti. Vihar razkrinka vse »zavijanje v
celofan« in pozabljanje tega, kar je nahranilo dušo naših narodov; razkrinka vse
poskuse, da bi z navidez »odrešilnimi« navadami utišali bolečino, ker se nismo
sposobni sklicevati na svoje korenine in priklicati spomin svojih prednikov, s tem
pa se prikrajšamo za potrebno imunost pri zoperstavljanju neprilikam.
Z viharjem je odpadel puder tistih stereotipov, s katerimi smo maskirali svoj »ego«
v nenehni skrbi za lastno podobo; in je vnovič ostala razkrita tista (blagoslovljena)
skupna pripadnost, ki se ji ne moremo odtegniti: bratska pripadnost.
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« Gospod, tvoja beseda nas nocoj
pretresa in zadeva vse nas. V tem našem svetu, ki ga ljubiš bolj kot mi, smo napredovali z vso hitrostjo in se čutili močne in sposobne vsega. Hlastali smo po zaslužku,
pustili smo se posrkati stvarem in zmesti naglici. Nismo se ustavili pred tvojim
klicanjem, nismo se ustavili vpričo vojn in planetarnih krivic, nismo prisluhnili
klicu revežev in našega hudo bolnega planeta. Neustrašeno smo šli dalje, misleč, da
bomo vedno ostali zdravi v bolnem svetu. Ko pa smo zdaj na razburkanem morju,
te moledujemo: »Prebudi se, Gospod!«
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« Gospod, na nas se obračaš, kličeš
nas k veri. Ta ni toliko klic k verovanju, da ti obstajaš, ampak klic, naj pridemo k tebi
in ti zaupamo. V tem postnem času odmeva tvoj nujni klic: »Spreobrnite se! Vrnite se
k meni z vsem srcem!« (Jl 2,12). Kličeš nas, naj sprejmemo ta čas preizkušnje kot čas
izbire. To ni čas tvoje sodbe, ampak naše sodbe: čas, da izberemo, kaj je res vredno
in kaj mine, da ločimo to, kar je potrebno, od tega, kar ni. To je čas, da naravnamo
življenjsko smer proti tebi, Gospod, in proti drugim. In pogledamo lahko na toliko
zglednih sopotnikov, ki so v strahu ravnali tako, da so darovali svoje življenje. To
je dejavna moč Duha, ki se razliva in udejanja v pogumnih in velikodušnih dejanjih
predanosti. To je življenje Duha, ki je sposobno odkupiti, ovrednotiti in pokazati,
kako naše življenje tkejo in podpirajo običajni ljudje – navadno pozabljeni –, ki se
ne pojavijo na naslovnicah časnikov in revij niti na zadnjih modnih pistah, ampak
nedvomno pišejo danes odločilne dogodke naše zgodovine: zdravniki, bolničarji in
bolničarke, zaposleni v trgovinah, čistilci, skrbniki ostarelih, prevozniki, redarji,
policisti, prostovoljci, duhovniki, redovnice in tolikeri, res tolikeri drugi, ki so ra4

Rafael, december 2020



zumeli, da se nihče ne bo rešil sam. Vpričo trpljenja, kjer se meri resnična razvitost
naših narodov, odkrivamo in izkušamo Jezusovo veliko­duhovniško molitev: »...da
bodo vsi eno« (Jn 17,21). Koliko ljudi vsak dan ravna potrpežljivo in vliva upanje;
skrbijo, da ne sejejo panike, ampak soodgovornost. Koliko očetov, mater, dedkov in
babic ter učiteljev s preprostimi in vsakdanjimi dejanji kaže našim otrokom, kako
se soočiti s krizo in jo prestati, tako da prilagodimo navade, dvignemo pogled in
spodbujamo molitev. Koliko ljudi moli, daruje in prosi za blagor drugih. Molitev in
tiho služenje: to je naše zmagovito orožje.
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« Začetek vere je v tem, da se zavemo,
kako smo potrebni odrešenja. Nismo samo­zadostni, sami se lahko samo potopimo;
potrebujemo Gospoda, kakor so starodavni krmarji potrebovali zvezde. Povabimo
Jezusa v čolne svojega življenja. Izročimo mu svoje strahove, da jih premaga. Kakor
učenci bomo izkusili, da z njim na krovu ni brodoloma. Kajti to je Božja moč: obrniti
v dobro vse, kar nas doleti, tudi hude reči. On prinaša vedrino v naše viharje, ker z
Bogom življenje nikoli ne umre.
Gospod nas sprašuje in nas sredi našega viharja vabi, naj prebudimo in poživimo
solidarnost in upanje, ki sta sposobna dati trdnost, podporo in pomen tem uram, v
katerih se zdi, da se vse potaplja. Gospod se prebuja, da bi prebudil in poživil našo
velikonočno vero. Imamo sidro: v njegovem križu smo bili rešeni. Imamo krmilo:
v njegovem križu smo bili odkupljeni. Imamo upanje: v njegovem križu smo bili
ozdravljeni in objeti, da nas nič in nihče ne more ločiti od njegove odrešilne ljubezni.
Sredi osame, v kateri trpimo zaradi pomanjkanja čustev in srečanj, ko izkušamo
pomanjkanje tolikih reči, prisluhnimo še enkrat oznanilu, ki nas rešuje: Vstal je in
živi z nami. Gospod nas poziva s svojega križa, naj najdemo življenje, ki nas pričakuje,
naj gledamo k tistim, ki nas kličejo, naj okrepimo, prepoznamo in zganemo milost,
ki prebiva v nas. Ne ugašajmo tlečega stenja (prim. Iz 42,3), naj se nikoli ne utrne,
in pustimo, da bo prižgal upanje.
Objeti njegov križ pomeni najti pogum, da objamemo vse neprilike sedanjega časa
in za hip opustimo svoj videz vsemogočnosti in posesti, da bi dali prostor ustvarjalnosti, ki jo je edino Duh sposoben prebuditi. Pomeni najti pogum, da odpremo
prostor, kjer se bodo vsi lahko čutili poklicani, in omogočimo nove oblike gostoljubja,
bratstva in solidarnosti. V njegovem križu smo bili odrešeni, da sprejmemo upanje
in pustimo, da prav to upanje podpira vse možne ukrepe in načine, ki nam lahko
pomagajo, da varujemo in smo varni. Objeti Gospoda, da bi objeli upanje: to je moč
vere, ki osvobaja od strahu in daje upanje.
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« Dragi bratje in sestre, s tega
kraja, ki pripoveduje o Petrovi skalnati veri, bi vas nocoj rad vse izročil Gospodu po
priprošnji Marije, ki je rešitev njegovega ljudstva, morska zvezda v viharju. Iz tega
stebrišča, ki objema Rim in ves svet, naj se na vas kot tolažilni objem spusti Božji
blagoslov. Gospod, blagoslovi svet, daj zdravje telesom in tolažbo srcem. Naročaš
nam, naj se ne bojimo. A naša vera je šibka, plašni smo. Ti pa, Gospod, nas ne pusti
na milost in nemilost viharju.
Ponovi spet: »Ne bojte se! « Ne bojte se! «(Mt 28,5). Mi pa skupaj s Petrom »vrzimo
vso svojo skrb nate, saj ti skrbiš za vas« (prim. 1 Pt 5,7).
(https://radio.ognjisce.si/sl/224/novice/31282/gospod-ne-pusti-nas-na-milost-in-nemilost-viharju.htm)

Letnik 55/2, Božič

5







POPE’S SPECIAL ‘URBI AND ORBI’ BLESSING:
“GOD TURNS EVERYTHING TO OUR GOOD”
Pope Francis delivers an extraordinary blessing “To the City and to the World” on
Friday, 27 March 2020, to pray for an end to the COVID-19 coronavirus pandemic.
In his meditation, the Pope reflects on Jesus’ words to His disciples: “Why are you
afraid? Have you no faith?”
Pope Francis held the special “Urbi et Orbi” on Friday from the steps of St. Peter’s
Basilica.
Usually a colorful event reserved only for Christmas Day and Easter Sunday, this
extraordinary blessing was held in keeping with the gravity of the current global
situation, as more than half of the world’s population is confined to their homes to
prevent the spread of Covid-19.
Standing in a deserted St. Peter’s Square with a steady rain falling, Pope Francis
spoke to the world through all the means of modern communication: Facebook,
YouTube, TV, and radio.

Symbols of Faith
He prayed for the world at this critical juncture in the presence of two images
that have accompanied the people of Rome for centuries: the ancient icon of Mary
Salus Populi Romani – usually housed in the Basilica of St. Mary Major – and the
miraculous crucifix kept in the church of San Marcello on the city’s Via del Corso.
Most importantly, the Pope exposed the Blessed Sacrament for adoration and
imparted his Apostolic Blessing, offering everyone the opportunity to receive a
plenary indulgence.

Pope at “Urbi et Orbi”
At first, Pope Francis offered a meditation on the crisis facing the world, reflecting
on a passage from the Gospel of Mark (4:35-41).
“For weeks now it has been evening,” said the Pope. “Thick darkness has gathered over our squares, our streets and our cities; it has taken over our lives, filling
everything with a deafening silence and a distressing void, that stops everything
as it passes by; we feel it in the air, we notice it in people’s gestures, their glances
give them away.”
“In this situation,” he said, “we feel afraid and lost, like the disciples whose boat
was in danger of sinking while Jesus slept at the stern!”
All in the Same Boat
The Covid-19 pandemic has reminded us that we are all in the same boat, said
Pope Francis, and so we call out to Jesus. The disciples ask Him, “Teacher, do you
not care if we perish?” The Pope said these words would have shaken Jesus, “because He, more than anyone, cares about us.”
The storm, said the Pope, exposes “our vulnerability and uncovers those false and
superfluous certainties around which we have constructed our daily schedules”

6

Rafael, december 2020



and lays bare “all those attempts to anesthetize ourselves”.
What is revealed, he said, is “our belonging as brothers and sisters”, our common
humanity.

“Why Are You Afraid? Have You No Faith?”
Pope Francis then picked up the thread of Jesus’ question: “Why are you afraid?
Have you no faith?”
He said we have all gone ahead “at breakneck speed”, ignoring the wars, injustice,
and cries of the poor and our ailing planet. “We carried on regardless, thinking we
would stay healthy in a world that was sick.”
In our stormy sea, we now cry out: “Wake up, Lord!”
Now Is the Time of Choosing
“Really,” said Pope Francis, “it is Jesus calling out to us to be converted, calling us to
faith. - You are calling on us to seize this time of trial as a time of choosing,” he said.
Now is not the time of God’s judgment, but of our own: “a time to choose what matters and what passes away, a time to separate what is necessary from what is not.”
The Pope said we can draw lessons from the many people who – even though fearful – have reacted by giving their lives, including medical personnel, supermarket
clerks, cleaners, priests, police officers, and volunteers. This, he said, “is the force
of the Spirit poured out and fashioned in courageous and generous self-denial.”

Stripped of Our Self-Sufficiency
Pope Francis said, that faith begins “when we realize we are in need of salvation”
and are not self-sufficient.
If we turn to Jesus and hand Him our fears, said the Pope, He will conquer them.
“Because this is God’s strength: turning to the good everything that happens to
us, even the bad things. He brings serenity into our storms, because with God life
never dies.”
So God asks us now, in the midst of the tempest, “to reawaken and put into practice
that solidarity and hope capable of giving strength, support and meaning to these
hours when everything seems to be floundering.”
His Cross is Our Hope
“Jesus’ cross,” said Pope Francis, “is the anchor that has saved us, the rudder that
has redeemed us, and our hope, because by His cross we have been healed and
embraced so that nothing and no one can separate us from His redeeming love.”
“In the midst of isolation when we are suffering from a lack of tenderness and
chances to meet up, and we experience the loss of so many things,” he said, “let us
once again listen to the proclamation that saves us: He is risen and is living by our
side.”
“So we embrace His cross in the hardships of the present time, and make room in
our hearts “for the creativity that only the Spirit is capable of inspiring.”
“Embracing the Lord in order to embrace hope: that is the strength of faith, which
Letnik 55/2, Božič

7







frees us from fear and gives us hope.”

SPOMINJAMO SE - RAFAEL pred 50 leti

Turning to the Lord
Concluding his meditation, Pope Francis entrusted us all to the Lord, through
the intercession of the Blessed Virgin Mary, so that our faith might not waiver in
this time of crisis.
“Dear brothers and sisters, from this place that tells of Peter’s rock-solid faith, I
would like this evening to entrust all of you to the Lord, through the intercession
of Mary, Health of the People and Star of the stormy Sea. From this colonnade that
embraces Rome and the whole world, may God’s blessing come down upon you as
a consoling embrace. Lord, may you bless the world, give health to our bodies and
comfort our hearts. You ask us not to be afraid. Yet our faith is weak and we are
fearful. But you, Lord, will not leave us at the mercy of the storm. Tell us again: ‘Do
not be afraid’ (Mt 28:5). And we, together with Peter, ‘cast all our anxieties onto
you, for you care about us’ (cf. 1 Pet 5:7).”
							
Devin Watkins
(https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2020-03/pope-francis-urbi-et-orbi-blessing-coronavirus.html)

30 let samostojne Slovenije
Merrylands: Sestanek Društva za podporo demokracije v
Sloveniji (ustanovljeno 12.12.1989 v Merrylandsu). To Društvo
je bilo zelo dejavno do prvih demokratičnih volitev v Sloveniji
aprila 1990, in še potem. Na sestanku v Merrylandsu, kjer je
bilo prisotnih 88 članov, se je na predlog upravnega odbora,
društvo preimenovalo v Slovenski narodni svet NSW, za
Avstralsko-slovensko konferenco, ki je bila ob osamosvojitvi
Slovenije vključena v Svetovni slovenski kongres.
Alfred Brežnik AM

Merrylands 6. julija 1990

8



Rafael, december 2020

TELOVSKI PROCESIJI (1970)
			
		

(Vol. 5, No. 2, Junij 1970)

NEDELJA, 31. MAJA: MANLY: Vsakoletna procesija sv. Rešnjega Telesa za sydneysko nadškofijo, katere del smo tudi mi, bo letos zopet na zemljišču semenišča
v MANLY. Za razne narodnostne skupine je zbirališče ob 2.00 popoldne na Vivian
St., Manly. GOTOVO NAJ SE UDELEŽE TE PROCESIJE VSI, KI IMAJO NARODNE NOŠE,
PA SEVEDA TUDI ČIMVEČ ROJAKOV.

NEDELJA, 7. JUNIJA: HORSLEY PARK: Lani je bila slovenska telovska procesija
en teden po manlyjski: tudi letos bo tako. Razlika je le ta, da smo bili lansko leto v
Campbelltownu, letos pa smo si izbrali kraj, ki je dosti bliže, in to je SLOVENSKA
PRISTAVA NA 45 Ferrers Rd., HORSLEY PARK.
Ob 2:30 pop. bo sv. maša na prostem, nato procesija po zemljišču. Zaključili jo
bomo z blagoslovom z Najsvetejšim. - - - Lepo prosim starše, da pošljejo otroke k
spovedi v župno cerkev že v soboto, da jih bo čimveč prejelo sv. obhajilo pri sv. maši
na prostem. TUDI ODRASLIH NAJ BI PRISTOPILO ČIMVEČ K SV. OBHAJILU, SAJ BO
TA DAN SLAVJE NAJSVETEJŠEGA ZAKRAMENTA!!!
1. Ta naša procesija bo namesto celodnevnega češčenja NAJSVETEJŠEGA, kakor
ga ima vsaka župnija v domovini in tu enkrat na leto. Namen je: da Zveličarju, ki
je dejansko in resnično pričujoč pod podobama kruha in vina, izkažemo dolžno
hvaležnost za njegovo ljubezen do nas, ki ga je nagnila, da je za nas na križu umrl
in da živi neprestano v naših tabernakljih.
2. Lepo prosim, da prinesejo belo oblečene deklice košarice s cvetjem, ki ga bodo
stlale na pot pred Najsvetejšim. Nekaj teh košaric bo tudi pripravljenih za tiste, ki
ne bodo imeli svojih.
3. GOTOVO NAJ PRIDEJO ZOPET VSE NARODNE NOŠE NA TO NAŠO SLOVESNOST!
RES JE, DA BOSTE V NOŠAH ŽE TEDEN PREJE V MANLY, TODA ZARADI TEGA NAŠA
SLOVESNOST NE SME BITI PRIKRAJŠANA NOŠ!!!
4. Tudi naprošam matere in žene, da spečejo pecivo in ga prinesejo s seboj, da bo
po slovesnosti kaj prigrizniti. To pecivo bomo za majhen dar dajali vsakemu, ki ga
bo želel. Kar bo to prineslo čistega dobička, bo za kritje stroškov v zvezi s procesijo.
5. Nadalje prosim vse ministrante, naj se pridružijo tej slovesnosti v uniformah,
ki naj jih prinesejo s seboj. Povejte jim, ko se bodo izgovarjali, da ne razumejo po
slovensko, da jim niti ust ne bo treba odpreti, ker vse ljudstvo skupno odgovarja
molitve pri maši. In tudi, če ne bodo razumeli liturgičnega besedila, saj procesija
že sama napravi močan vtis za vse navzoče.			
(str. 2)
6. Prav tako bodo potrebne žene, ki bodo poskrbele za čaj in serviranje peciva.
Naj se same javijo za to delo. - Pa tudi zastavonoše in nosilci baldahina (neba) bodo
potrebni. (Škoda, da ni fantov, ki bi znali streljati z možnarji.)
Letnik 55/2, Božič

9



DVA AVTOBUSA
Ker je ob nedeljah avtobusni promet od pravkar omenjenih postaj pa do Horsley
Parka zelo redek, sem najel dva avtobusa, ki bosta prepeljala rojake od Fairfield
postaje in od Doonside postaje do Horsley Parka (oziroma prav na našo zemljo) in
po končani cerkveni slovesnosti zopet na isti postaji (Fairfield in Doonside); to bo
okrog pete ure popoldan.
AVTOBUSA ODPELJETA IZPRED OBEH ŽELEZNIŠKIH POSTAJ ISTOČASNO, DOONSIDE IN FAIRFIELD, ob 1:45 pop. Ta čas je nekaj minut pozneje, ko prispejo vlaki v
Fairfield iz mesta in iz Liverpoola; in v Doonside iz Penritha in Parramatte, oziroma
Blacktowna. - - - Ravno tako boste dobili vlak nekaj minut po prihodu na postaji
Doonside proti Penrithu in Parramatti, iz Fairfielda proti Sydneyu in Liverpoolu. Oba avtobusa bosta od družbe CALABRO BROTHERS CO. iz Bonnyrigg-a. Imela bosta
napis “HORSLEY PARK” - “SLOVENSKA PROCESIJA”. - Prevoz za vsakega odraslega
bo 30 centov na eno stran in prav toliko zopet nazaj na postajo. Te vsote ne plačate
šoferju, ampak pred izstopom iz avtobusa v Horsley Parku in pred odhodom nazaj
na železniško postajo.

DA PA SE BOSTE LAHKO POSLUŽILI AVTOBUSNEGA PREVOZA OD FAIRFIELD ALI
DOONSIDE POSTAJE DO SLOVENSKEGA ZEMLJIŠČA, MORATE POZNATI VLAKOVNI
VOZNI RED. Tale je:
V nedeljo, 7. junija, odpelje vlak iz North Sydneya ob 12:46 pop., Milson’s Pt. 12:48,
Wyneyard 12:51, Town Hall 12:53, CENTRAL 12:56, Redfern 12:58, Burwood
1:08, Strathfield 1:10, Homebush 1:12, Flemington 1:15, LIDCOMBE 1:19, Auburn
1:22, Clyde 1:25, GRANVILLE 1:28, Merrylands 1:30, Guildford 1:33, Yennora 1:35,
FAIRFIELD 1:38.
LIVERPOOL - FAIRFIELD
Liverpool 1:27 pop., Warwick Farm 1:29, Cabramatta 1:32, Canley Vale 1:34,
FAIRFIELD 1:37.
PENRITH - DOONSIDE

10





KAKO SE PRIDE V HORSLEY PARK
Avtomobilisti iz mesta pojdite do Fairfelda, skozi Fairfield po Horsley Drive, skozi
Smithfield, Wetherill Park, Bossley Park; na križišču Horsley Dr. & Ferrers Rd. boste
opazili napis s puščico “Slovenska prireditev”. Tam obrnite na desno na Ferrers Rd.
Po 200 metrov (metrih) vožnje je vhod na slovensko zemljo.
Oni iz Cabramatte naj gredo po Cabramatta Rd., Mulgoa Rd., Cowpasture Rd, Horsley Drive in Ferrers Rd. (Horsley Park). Oni iz Liverpoola in okolice: Elizabeth Dr.,
Mulgoa Rd., Walgrove Rd., Horsley Drive. Oni iz Penritha, Blacktowna pri Eastern
Creek obrnejo na Horsley Rd. ali na Walgrove Rd. (ta je vseskozi asfaltirana, prva
pa je nekaj milj že makadamska) in nato na Horsley Drive do Ferrers Road.
Za one, ki se bodo poslužili javnega transportnega sistema, je najbližja postaja
FAIRFIELD. Pa tudi ROOTY HILL ali DOONSIDE je približno isto število milj do
slovenskega zemljišča v Horsley Park, kot je Fairfield.		
(str. 3)

Rafael, december 2020



Penrith 1:18 pop., Kingswood 1:21, Werrington 1:24, St. Mary’s 1:28, Mt. Druitt
1:32, Rooty Hill 1:36, DOONSIDE 1:39.
PARRAMATTA - DOONSIDE
Parramatta 1:15, Westmead 1:17, Wentworthville 1:20, Pendle Hill 1:22, Toongabbie 1:25, Seven Hills 1:28, Blacktown 1:32, DOONSIDE 1:35.
Po končani slovesnosti, bosta oba avtobusa odpeljala potnike nazaj na FAIRFIELD
in na DOONSIDE postajo. TO BO OB PETI URI POPOLDAN. - V Fairfieldu imate vlak
za smer Sydney ob 5:37 (nato zopet ob 6:07 in 6:37 zvečer), proti Liverpoolu pa ob
5:38 (nato 6:08 in 6:38).
Iz DOONSIDE odpelje vlak v smeri Penrith 5:35 pop. (nato zopet ob 6:11 in 6:35).
V smeri Blacktown in Parramatta pa odpelje ob 5:39 (nato zopet 6:06 in 6:39 zveč.)
SLOVENSKEMU DRUŠTVU SE ISKRENO ZAHVALJUJEM, DA NAM JE DOVOLILO
UPORABLJATI ZEMLJIŠČE V HORSLEY PARKU ZA TELOVSKO PROCESIJO. - BOG
DAJ, DA BI SE POGOSTO SHAJALI V PRIJATELJSKEM DUHU NA TEJ ZEMLJI, TAKO
ZA KULTURNE KOT ZA VERSKE PRIREDITVE!!!
								
(str. 3-4)

NEKAJ NOVIC V ZVEZI Z NAŠO CERKVIJO V MERRYLANDSU:
Na prvem mestu povem, da so načrti za dozidavo k cerkvi, ki bo služila za otroški
vrtec in za stanovanje za duhovnika, že odobreni. Načrte je brezplačno izdelal
arhitekt Carmelo Sedmak iz Heabord-a. - Kdaj bomo začeli graditi, je odvisno od
dobre volje rojakov. Če bo dovolj prostovoljcev, bo stvar hitro napredovala. Prosim
vas, DA IZPOLNITE KUPON, KI JE SPODAJ IN IZRAZITE SVOJO PRIPRAVLJENOST
SODELOVATI IN POMAGATI PRI DELIH PRENOVITVE IN OBNOVE NAŠE CERKVICE
IN OTROŠKEGA VRTCA. VSAK ZIDAR, TESAR, MIZAR, KLEPAR, INŠTALATER NAJ
BI NAMENIL VSAJ EN DAN DELA V VESELOVEM. TI SO POTREBNI V PRVI VRSTI.
JE PA TREBA TUDI DOSTI DELAVCEV IN PRIPRAVNIH MOŽ.
ŽENE IN MATERE PROSIM, DA SE JAVIJO, DA SO PRIPRAVLJENE VSAJ VSAKIH
ŠEST TEDNOV PREVZETI SKRB ZA KRAŠENJE OLTARJA IN ČIŠČENJE. DOSEDAJ
SE JE JAVILO ŽE PRECEJ ŽENA, TODA POTREBUJEMO JIH ŠE VEČ. KO BOMO IMELI
ZADOSTNO ŠTEVILO TEH PROSTOVOLJK, BOM NAPRAVIL RAZPORED, KDAJ JE
KATERA NA VRSTI. NAVADNO STA POTREBNI VSAJ DVE, OB VEČJIH PRAZNIKIH
PA VEČ. NE BOJTE SE OBVEZATI, SAJ SE BOSTE LAHKO MED SEBOJ DOMENILE, DA
VAS KATERA NADOMEŠČA, ČE TO ALI ONO SOBOTO NE UTEGNETE. V PRVI VRSTI
PRIČAKUJEM GLASOVE OD TEH, KI ŽIVE V MERRYLADSU ALI OKOLICI, PA TUDI
OD DRUGOD SO VABLJENE, DA IMATE LE TRANSPORT NA RAZPOLAGO. (str. 7-8)
					

Letnik 55/2, Božič

p. Valerijan Jenko OFM (1970)

11







+ P. HUGO (ANTON) DELČNJAK:
ENKRAT MISIJONAR - VEDNO MISIJONAR
V PETDESETIH LETIH NAŠEGA MERRYLANDSA smo
velikodušno podpirali naše misijonarje, v prvih letih
po blagoslovu cerkve sv. Rafaela predvsem frančiškana
p. Huga Delčnjaka in p. Evgena Ketiša, ki sta bila naša
posinovljenca v Merrylandsu in sta delovala v Togu v
Afriki. P. EVGEN se je vrnil iz misijonov spomladi 1987,
pred petimi leti je obhajal biserno mašo in kmalu potem
odšel k nebeškemu Očetu (+ 6.10.2015). Takrat smo se ga
spomnili tudi v našem Rafaelu (2/2015, 19), saj je sedem
mesecev, od novembra 1981 do junija 1982, deloval tudi
med nami.
P. HUGO nas je obiskal leta 1975. Kasneje je deloval
še v Centralni Afriki, Venezueli in v Francoski Gvajani.
Pred petimi leti je obhajal zlato mašo (2015) in takrat
je novinarka krajevnega časopisa OgledalO (25.9.2015) Sonja Jakop posnela z njim
pogovor, ki ga objavljamo v našem Rafaelu. - P. Hugo je kasneje bival v Parizu in
nato v našem samostanu v Ljubljani, v sobi, kjer je pred njim bival p. Valerijan. Lani,
28. aprila 2019, na belo nedeljo, je umrl v bolnišnici na Golniku, star 81 let, in je
pokopan na ljubljanskih Žalah.
Misijonar, frančiškan p. Hugo Delčnjak je zlatomašni jubilej praznoval v začetku
julija 2015 v Novi Cerkvi. Človek na videz krhke postave je kot odprta knjiga, ki
razkriva številne zgodbe misijonarja, ki mu je bil, kot sam pravi, dan privilegij, da
je večino svojega časa preživel z ljudmi v Afriki in v Južni Ameriki. Čeprav se je
zadnja leta vsako leto vračal v Slovenijo na dopust, o stalni vrnitvi ni razmišljal.
Med počitnicami poleti 2015 je s pomočjo prijateljev v sliki in besedi širši javnosti
predstavil dosedanje delo na “svojih” misijonskih poljanah. Povabilu, da tudi z bralci
Ogledala deli delček teh doživetij, se je z veseljem odzval in v tekoči, lepi slovenščini
nizal spomine in zanimivosti svojega dolgoletnega poslanstva.
V misijone ste odšli na svojo željo. Kako ste “pristali” v Togu?
V tistem času je Cerkev določena področja zaupala različnim redovom, severni
Togo je bil zaupan frančiškanom pariške province. Škof novoustanovljene škofije
severnega Toga je zaradi pomanjkanja francoskih duhovnikov v letu 1969 iskal
misijonarje tudi na Poljskem, Hrvaškem in v Sloveniji. Takoj sem se javil, sledil je
mesec dni učenja francoščine v Parizu in z dokaj šibkim znanjem jezika sem odpotoval na črno celino.
Kako ste začeli, kaj je bilo vaše osnovno delo?
Nastanjen sem bil v Kande-u, na ozemlju plemena Lamba. Prve tri mesece sem se
privajal okolju in se od jutra do večera učil njihovega jezika. V osnovi je potrebna
volja, da razumeš in tudi sprejmeš različnost. Potem v to različnost “seješ” Božjo

12

Rafael, december 2020



besedo in druga znanja in se trudiš, da bi čim več zrn padlo v dobro zemljo in obrodilo
sadove. Posvojiti moraš tuje navade. V Togu je še danes poligamija (en mož - več
žena), ki se je zaradi njihove miselnosti ne da odpraviti. To je njihova kultura. Ko so
v preteklosti poskušali uzakoniti monogamijo, so bile ženske proti in predlog so
morali umakniti. Mož z veliko ženami ima namreč status večje ekonomske moči, in
če umre, navadno vse vdove postanejo žene mlajšega brata, ki jih je dolžan naprej
preživljati. Kar zadeva plemensko ureditev, je bil to zelo ohranjen del Afrike. Ko so
tja prišli misijonarji, so začeli poučevati, oznanjati, udejanjati karitativno ljubezen.
Začneš tako, da greš v spremstvu “vodiča” v neko naselje, se naznaniš poglavarju
plemena, se mu predstaviš, kdo si, od kod in zakaj prihajaš. Vprašaš, ali lahko redno
prihajaš, in če dovoli, seznani ljudi, ki potem pridejo poslušat. Tako te eni sprejmejo,
počasi se ustvari skupina, npr. s 15 ali več člani, ki jih lahko krstiš. To je velikega
pomena za nadaljnjo naravno širitev občestva in tak je bil tudi moj začetek. Sicer
je Togo zame kot en čudež. Ob mojem prihodu so bili tam le posamezni kristjani,
danes je škofija oskrbovana s svojimi duhovniki, nekateri gredo celo v misijone v
druge države.
Je bilo nadaljevanje v Centralno-afriški republiki le želja po spremembi?
Točno to, čeprav sem ostal le šest let. Že dlje časa sem imel malarijo, tukaj pa sem
hudo zbolel za rezistentno malarijo, kar pomeni, da bolezen kljubuje zdravilom.
Moral sem na zdravljenje v Pariz v bolnico za tropske bolezni. Po ozdravitvi so mi
zdravniki rekli, naj se v Afriko ne vračam več. Za pol leta sem se vrnil v Slovenijo,
se spoznal z duhovnikom Janezom Grilcem v Venezueli, povabil me je tja in sem šel.
Iz Venezuele ste pobegnili v Francosko Gvajano. Razlog?
Po dvanajstih letih sem moral iz Venezuele dobesedno pobegniti. Venezuelo sicer
zaznamuje velika vernost ljudi, istočasno pa je ogromno kriminala, organiziranih
tolp. Navadno so to bivši vojaki ali policisti. Leta 2004 sem bil doma na počitnicah
in denar, ki sem ga prinesel tja za gradnjo župnišča, sem zaradi ugodnejšega tečaja
zamenjal za dolarje izven banke. Očitno je nekdo iz tolpe to videl in še isto noč so
me napadli, zvezali, grozili s pištolo. Pobrali so ves denar in vse, kar je bilo v hiši
vrednega. Po prijavi ropa je policija izsledila tolpo in takoj sem dobil obvestilo o novi
grožnji: “Če ne utihneš, veš, kaj te čaka.” Nedolgo zatem je z župnijskega posestva
izginilo še vseh 70 krav. Čeprav mi je policija ponujala varnostnika, sem videl, da je
varneje oditi in sem se na povabilo gvajanskega škofa za tri leta preselil v Francosko
Gvajano. Zdaj sem tam že enajst let. (2015)
Lahko nekako opišete to deželo?
Z najmanj besedami: ekvatorska lega, vse leto dež, ogromno rek, en sam tropski
pragozd, brez industrije, poljedeljstva in živinoreje, razvito je ribištvo. Večina od
450.000 prebivalcev živi ob Atlantiku, Gvajana je velika za štiri Slovenije, z redkimi
cestami, ki so večinoma ob Atlantiku, običajni prevoz je s čolnom ali helikopterjem.
To je francoska kolonija, vse dirigirajo Francozi, denarna enota je evro, uradni
jezik francoščina. Dežele ne ogrožajo potresi in vulkani, evropske države so tam
postavile svetovno znani vesoljski center z bazo za izstrelitev vseh vrst satelitov:
raziskovalnih, komunikacijskih, špijonskih... V Gvajani dobijo službo le prebivalci s
francoskim državljanstvom. Zaposleni, zlasti v javni upravi, so zelo dobro plačani,
Letnik 55/2, Božič

13







praviloma bolje kot v Franciji. Zdravnikov skoraj ni, manjka učiteljev. Take kadre
vabijo iz Francije in visoka plača je edini motiv, da gre nekdo delat v pragozd, kjer
razen komarjev in mušic ni ničesar drugega. Na drugi strani je težava ta, da Francozi
težko nadzorujejo zaposlovalne potrebe, tamkajšnji župani pa se trudijo čimveč
ljudi zaposliti, ker s tem pridobijo volivce. Poznam občino, ki šteje 3.500 ljudi, in v
tej občini je pet uslužbencev zaposlenih zgolj za razmnoževanje in fotokopiranje
dokumentov.
Se tamkajšnji prebivalci borijo za neodvisnost?
Ne. Na referendumu je bilo 75 % volivcev proti, ker samostojnost posledično
pomeni manj denarja iz Francije, brez katerega država ne more preživeti. Ljudje se
bojijo bede, ki jo vidijo v razvitejših sosednjih državah. Za Gvajano lahko rečemo, da
živi od plač funkcionarjev v javni upravi, to so večinoma Francozi in tisti, ki imajo
delovno vizo. Ker so dobro plačani, si lahko privoščijo gospodinjske pomočnice,
varuške, vrtnarje... in posledično preživljajo nižje sloje prebivalstva. Takšno stanje
je posledica zgodovinskih dejstev o poselitvi Gvajane. Kot prvi so jo pred stoletji
poselili črnski sužnji, ki so pobegnili z brazilskih plantaž kave, kakava, kavčuka.
Kasneje, v času francoske revolucije, so Francozi tja izganjali politične zapornike in
kriminalce obeh spolov. Zanje je veljal zakon, da so tudi po odsluženi kazni morali
ostati tam. Tako so eni in drugi poleg manj številnih Indijancev naselili to deželo. Za
gospodarje Gvajane se danes štejejo Kreolci, to so otroci, ki so jih imeli tamkajšnji
gospodarji s svojimi sužnjami. Ti otroci niso bili priznani kot sinovi in hčere, ampak
so bili rejenci. Šele z odpravo zakona o suženjstvu pred 200 leti so ti rejenčki postali
osebe z imenom in priimkom, navadno so dobili ime po gospodarici, ne po očetu.
Vsebina vašega sedanjega poslanstva?
Skupaj s tremi sobrati delamo na veliki in prijetni župniji sv. Lovrenca, ki ima
približno 50.000 ljudi. Sicer je vsa Gvajana ena škofija z 38 duhovniki, od teh so
štirje domačini, trije smo iz Evrope, drugi so iz Afrike. Poleg običajnega pastoralnega
dela, kjer veliko delamo s skupinami, načrtno delamo z nezakonitimi prišleki, ki iz
okoliških držav (Haiti, Dominikanska republika itd.) stalno prihajajo v “obljubljeno
deželo”. Ko izvedo, da tukaj nekateri zaslužijo 1600 evrov ali več, razvijejo bujno
domišljijo in naredijo vse, da pridejo v državo. Žal se takoj po prihodu soočijo s kruto
resničnostjo, ker nimajo delovne vize, nobenih dokumentov, mnogi ne znajo pisati
in brati, nihče ne zna francoščine. Potrebujejo ogromno pomoči. Država jim po eni
strani pomaga tako, da otroci lahko hodijo v šolo in imajo zagotovljeno zdravstveno
varstvo, po drugi strani pa več tisoč imigrantov letno izžene iz države. V Gvajani
živi od 30 do 40 % takih priseljencev. Misijonarji jih učimo jezika, pomagamo jim
pridobiti dokumente, na podlagi katerih državne službe začnejo proces, da po petih,
celo desetih letih dobijo dovoljenje za bivanje in delo, ali pa pismo, da so izgnani. Do
takrat delajo na črno za komaj 150 do največ 300 evrov plačila, niso nikjer zapisani,
skratka, ne obstajajo.
Lahko izpostavite kakšen izredno uspešen projekt? Kaj je bilo pri vašem delu
najtežje in kaj je v vas pustilo največji pečat?
Težko. Uresničil sem željo, da sem odgovoril Božjemu klicu, še več, da sem misijonar. Tega mnenja tudi po 46 letih nisem spremenil, čeprav mi je sestra Julčka kot

14

Rafael, december 2020



najstniku rekla: “Ti si tako droben, iz tebe ne bo nič.” Odvrnil sem ji, da se bom zredil
takrat, ko bom pil vino na tešče. Zredil se nisem, župnik sem pa. Veste, človek čuti
odgovornost do evangelija, vsak ima svoj način sejanja in si želi dobrega pridelka.
- Med najtežjimi? Morda odhod iz Venezuele. Mi je pa žal, da se nisem naučil plesati
in igrati kakšnega instrumenta, v “mojih” deželah se s temi znanji še lažje povežeš
z ljudmi. Daleč najbolj me je zaznamoval Togo, zame povsem drug svet, vse je bilo
novo, neznano. Kasneje so se nekatere reči že ponavljale.
Bi se vrnili domov?
Mislim, da ne. V Gvajani sem doma, tam se dobro počutim, in dokler bom lahko
koristno delal, naj tako ostane. V Slovenijo z veseljem pridem in tudi z veseljem
odidem. Osrečuje me zavedanje, da sem doma vedno dobrodošel, kljub temu pa ob
odhodu nimam domotožja in težkih čustev. Ne verjamem, da je le Slovenija “naj, naj”,
to lahko najdeš povsod, odvisno od gledanja posameznika. Je pa res, da se gostje iz
Afrike in Južne Amerike, ki so bili na praznovanju moje zlate maše, niso mogli
načuditi lepotam naše dežele, zelenju in vsemu, kar so videli.
Praznovanje zlate maše v Novi Cerkvi je bil velik in čustveno nabit dogodek
tako za vas, kot za vaš rodni kraj. Kako ste jo doživljali?
Bil sem zelo ganjen. Zlata maša je gotovo razlog za praznovanje. Najprej skoraj
ne verjamem, da je minilo 50 let, in se ne čutim zlatomašnika v tem pomenu. Ker
se tiče samega slavja, je bilo zame zunanje in duhovno istočasno. Lahko rečem, da
je bila zahvala, ki jo dolgujemo Gospodarju življenja, z moje strani res zahvala iz
srca, hkrati pa sem občutil veliko počastitev z vsemi prisotnimi znanci, prijatelji,
sošolci, sorodniki, ki so prišli od blizu in daleč, tudi iz Afrike in Južne Amerike.
Najpomembneje se mi zdi, da so vsi prisotni to mašo doživeli kot veliko zahvalo,
tudi po zaslugi odličnega pridigarja p. Pavleta Jakopa. Za izvedbo celotnega, tako
uradnega kot družabnega dela praznovanja izrekam zahvalo članom ŽPS in vsem
drugim faranom, ki so pri tem sodelovali. Še zlasti pa dolgujem veliko hvaležnost
dekanu g. Alojzu Vicmanu in članu ŽPS Petru Oprčkalu, ki sta prevzela vso odgovornost za pripravo in izvedbo praznovanja. Vsaka jim čast, vsem! Bilo je zelo preprosto
in prisrčno. Ob tem čutim veliko milost, da sem ohranil vero in se nisem zmotil v
tem, komu zaupati svojo življenjsko pot.
P. Hugo je ne le zanimiv sogovornik z raznovrstnimi izkušnjami, iz njega
ves čas vejeta zadovoljstvo in optimizem, kar gotovo pripomore k njegovemu
uspešnemu poslanstvu. Čeprav dolga leta živi daleč od rodne dežele, ohranja
močno vez s svojimi domačimi v Selcah, najbolj pa je vesel, ko se lahko z njimi
in s sorodniki sreča in prav zaradi svojih se vsako leto vrača. Eden od razlogov,
da ohranja pristen materni jezik, je nedvomno v rednem branju slovenskega
verskega tiska ter različnih slovenskih spletnih časopisov. Pravi, da tudi z namenom, da vidi razliko, kako o istih stvareh pišejo različni mediji. Ker je zanj
zelo pomembno slediti dogajanju po svetu, redno spremlja tudi tuje medije.
					
Pogovarjala se je Sonja Jakop.
(OgledalO 107/2015, 47-49)
Letnik 55/2, Božič

15







+ NADŠKOF ALOJZ URAN
(*22.1.1945 Sp. Gameljne, + 11.4.2020 Ljubljana)
NA VELIKO SOBOTO, 11.4. ZJUTRAJ JE V HOSPICU
V LJUBLJANI (župnija Sv. Peter) PO DOLGI BOLEZNI
UMRL UPOKOJENI LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT MSGR. ALOJZ URAN, KI SE JE ZELO ZAPISAL
V SRCA VSEH NAS, SLOVENCEV. LETOS BI OBHAJAL SVOJO ZLATO MAŠO. AVSTRALIJO JE OBISKAL
DVAKRAT, LETA 1995 IN LETA 1998 KOT LJUBLJANSKI POMOŽNI ŠKOF. OD LETA 2004 DO 2009 JE BIL
LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT.
O njegovem življenju in delu lahko veliko beremo v
našem tisku, na spletnih straneh in tudi v naših Mislih. Tukaj v Rafaelu objavljam svoje zapiske, ko sem
pred več kot desetletjem sestavljal kroniko našega
slovenskega misijona. Še več pa je spominov, ki živijo
med nami, in bodo dragoceni. Zapišimo, sporočimo
še kakšne. Poskrbimo, da ne gredo z nami v grob.
OBISK LJUBLJANSKEGA POMOŽNEGA ŠKOFA MSGR. ALOJZA URANA (1995):
V novembru in decembru je obiskal naše rojake in slovenska verska središča
ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran. Za škofa je bil imenovan 16.12.1992,
posvetil ga je papež Janez Pavel II. v Rimu 6.1.1993. Letos 22.1. je škof Alojz srečal
Abrahama - praznoval je 50. rojstni dan.
G. škof je pristal z letalom v Melbournu 14.11. zjutraj ob 6.05. Pričakali so ga
rojaki v narodnih nošah, s šopkom in dobrodošlico, ter patra Bazilij in Tone. V
Kew-ju je imel časa dobri dve uri, potem je nadaljeval pot z letalom v Perth, kjer
ga je pričakal p. Valerijan. Od 18. do 24.11. je bil obiskal rojake v Adelaide, SA, kjer
je tudi birmoval, ter rojake v Milduri in Berriju. V Milduri ga je prevzel p. Bazilij in
odpeljal nazaj v Kew.
V cerkvi sv. Cirila in Metoda je maševal na nedeljo Kristusa Kralja in birmal 7
birmancev. Popoldne je obiskal Albury in Wodongo. Naslednja dva dni, 27. in 28.11.,
so se srečali gospod škof in vsi naši patri, ki delujejo med Slovenci v Avstraliji.
Škof Lojze je v naslednjih dneh maševal, nagovoril občestvo in navdušeno, kot on
zna, zapel v Domu Matere Romane (29.11.), v St. Albansu (30.11.), Geelongu (2.12.)
in Morwellu. V Kew-ju pa je vodil tridnevno duhovno obnovo.
Za Miklavžev god je škof prišel v New South Wales oz. Sydney. V četrtek, 7.12.,
je maševal v Newcastlu - Hamiltonu, 9.12. v Canberri - Garranu, v nedeljo, 10.12.,
pa v Merrylandsu. Po sv. maši so v dvorani nastopili otroci Slomškove šole, nato je
prišel na oder Miklavž in obdaroval navzoče.
Popoldne na 2. adventno nedeljo, 10.12., je škof maševal v Figtreeju - Wollongongu.
Tudi tam so pripravili darila in miklavževanje. Naslednji vikend, 16. in 17.12., pa
je škof obiskal Surfers Paradise (v soboto), v nedeljo pa Brisbane in Planinko. Na
Cornubii - Planinki je blagoslovil nova balinišča.
V torek, 19.12., se je vrnil v Slovenijo. Ob srečanjih z njim smo hkrati lahko zvedeli
več o dogajanju v Sloveniji in pripravah na papežev obisk, ki bo od 17. do 19.5.1996.

16

Rafael, december 2020



V Cerkvi na Slovenskem bo to prvi in nepozaben dogodek in predvsem dogodek
vere. Geslo obiska je: OČE, POTRDI NAS V VERI!
(Prim. Misli 44 (1995) 260-263; 299-300; 306; 324-326; 339-340.)

ŠE DRUGI DOGODKI: 7.12. SREČANJE BOLNIKOV IN UPOKOJENCEV. Sv. maša, kosilo in srečanje v dvorani. Med nami je bil že škof Alojz Uran. Bog povrni vsem za
organizacijo in sodelovanje ter požrtvovalnemu kuharju Lojzetu Rebcu.
					(KRONIKA III. (Vol. 1995-2003), 9-10)

OBISK ŠKOFA IN P. PROVINCIALA (1998)
Škof msgr. Metod Pirih in provincial p. Stane Zore sta napovedala svoj obisk po
dogovoru in usklajevanju s patri za praznovanje jubilejev od 18.8. do 23.9. Pastoralni
obisk bosta začela v Perthu, WA, in se nato pomikala proti vzhodu. - Na žalost pa je
škofu Metodu bolezen prekrižala načrte. (...) Zato je v tej stiski uredil dokumente
in prišel na obisk v Avstralijo ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran.
Provincial p. Stane je odšel v Perth, WA, sam in je najprej obiskal tamkajšnje rojake ob 20-letnici slovenskega kluba, se udeležil slavja, obiskal nekatere bolnike, v
nedeljo, 23.8., pa je maševal za rojake v cerkvi sv. Kierana v Osborne Parku.
V Melbournu se je p. Stanetu pridružil na praznovanju 30-letnice blagoslova
cerkve sv. Cirila in Metoda g. škof Alojz Uran. Slovesno praznovanje podrobno
opisuje p. Metod v Mislih (47 (1998) 197-209) in v Poročilih SFPSK (5/1998, 26).
Tudi p. Valerijan se je udeležil slavja v Melbournu, p. Janez pa se je opravičil. - Naša
gosta sta obiskala še Morwell, Wodongo in Geelong, v sredo, 2.9., pa so se odpeljali
v Milduro, kjer jih je sprejel p. Janez in škofa in provinciala popeljal naprej na svoje
postojanke. (...)
P. Metod v Melbournu poroča o živahnem dogajanju in pripravah na slovesnost
ter o številnih obnovitvenih delih, ki se jih loteva kot naslednik p. Bazilija. Skupina
rojakov je spletla ok. 200 metrov vencev zelenja.
Praznovanje so začeli v soboto zvečer, 29.8., s petimi litanijami Matere Božje v
cerkvi in slavnostno akademijo v dovorani, kjer so ob petju in glasbi nastopajočih
pregledali 30-letno zgodovino cerkve in nekaj let daljšo zgodovino misijona Baragovega doma. Navzoči so bili tudi predstavniki slovenske države v Avstraliji,
generalni vikar melbournške nadškofije, domači krajevni župnik župnije Srca Jezusovega v Kew-ju, p. Valerijan iz Sydneya, pater frančiškan iz Box Hilla in drugi.
Odprta je bila tudi razstava starih fotografij, člankov iz Misli, iz starih fotografij
pa so naredili diapozitive, ki so jih predvajali v dvorani.
V nedeljo, 30.8., so obhajali sv. mašo pri lurški votlini. G. škofa in p. provinciala je
pozdravila župljanka, ki je bila prva krščenka v novi oz. sedanji cerkvi. Škof Uran
je v homiliji pomenljivo izpostavil geslo praznovanja: “Poživi plamen vere, ki je v
tebi!” Ob koncu je blagoslovil sliko in plaketo + p. Bazilija. (Se nadaljuje.)
SV. MAŠO IN POGREB + NADŠKOFA ALOJZA URANA v ljubljanski stolnici - katedrali
sv. Nikolaja je vodil nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v sredo, 15.4.2020.
Zaradi razmer po epidemiji korona virusa je bil pogreb v ožjem družinskem
krogu. Nadškof Alojz Uran počiva v kripti v kapeli sv. Andreja v ljubljanski stolnici.
Pogrebna sv. maša bo kasneje, ko bo mogoče. - Rojake vabimo, naj se pokojnega
nadškofa spomnijo v molitvah in naj darujejo za svete maše zanj.
			
P. DARKO
Letnik 55/2, Božič

17


PREJEM
ZAKRAMENTOV

Sveti krst:
DAPHNE ALIJANA SAUNDERS, hči
Justina in Amande, rojene Lowe, rojena 10.1.2020, krščena 20.6.2020 pri
Sv. Rafaelu v Merrylandsu.
RYAN LIAM KRNEL, sin Johna in Abby
Lynn, r. Pierce, rojen 23.5.2019, krščen
4.7.2020 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.

PHOEBE JADE NEMEŠ, hči Damijana
in Lillian, r. Danev, rojena 21.3.2020,
krščena 3.10.2020 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.

Naši pokojni:

VINKO TOMAŽIN
R. 4.7.1925 Sela, ŽU Raka
U. 26.9.2018 Perth, WA.
FRANC ANDREJAŠ
R. 1933 (85 let)
U. 29.12.2018

HILDEGARD ANDREJAŠ
R.
U. 29.1.2019

LEON ROBAR
R. 5.4.1939 Žabljek pri Poljčanah
U. 16.2.2020 Goulburn, NSW. Pogrebno
slovo 21.2.2020 v Goulburnu, nato je bil
pokojnik upepeljen.

JOŽEFA - PEPCA ČRNAGOJ
R. 22.4.1929
U. 25.2.2020 Canberra, ACT. Sv. maša
6.3.2020 v cerkvi sv. Terezije, New Lambton, NSW. Pokopana je na pokopališču
Sandgate v Newcastlu.

18




JOŽE TEŽAK
R. 24.3.1924 Hrast, ŽU Suhor
U. 1.3.2020 Sydney.

EDVIN KERŠEVAN
R. 30.11.1947 Skadanščina/Materija
U. 2 . 3 . 2020 L i ver p o ol Ho s pi t a l ,
NSW. Pogrebni obred 10.3.2020 na
pokopališču Forest Lawn - Leppington,
kjer je pokojnik tudi pokopan.

TONI OBERMAN
R. 12.3.1937 Metlika.
U. 5.3.2020 Toowoomba, QLD. Pogrebni
obred 12.3.2020 v ž. cerkvi sv. Terezije,
East Toowoomba. Po pogrebu je bil
upepeljen.
ALBIN TOMŠIČ
R. 18.2.1934 Drskovče pri Pivki
U. 6.4.2020 Sumner, QLD. Pogrebni
obred 14.4.2020 v Centenary Garden
Memorial. Nato je bil pokojnik upepeljen.

EMIL HRVATIN
R. 27.8.1932 Skadanjščina, ŽU Materija
(sedaj Hrpelje - Kozina)
U. 8.4.2020 Liverpool Hospital, NSW.
Pogreb 17.4.2020 na pokopališču Pinegrove.
ANGELA BRALA, r. GRLJ
R. 22.5.1939 Harije
U. 13.4.2020 Braeside Hospital, Prairiewood, NSW. Pogrebni obred 21.4.2020 v
župnijski cerkvi Brezmadežne Device
Marije v Bossley Parku. Pokopana je na
pokopališču Liverpool.

CVETKA GREGORIČ, r. VRH
R. 3.11.1932 Dolnje Zemono, ŽU Ilirska
Bistrica
U. 15.4.2020 Bankstown Hospital, NSW.
Pogrebni obred 22.4.2020 v kapeli
Mother of Mercy v Rookwoodu. Nato je
Rafael, december 2020

bila pokojnica upepeljena. Pokopana je
na pokopališču Liverpool.

RIHARD BOGATEC
R. 10.2.1939 Brescia, Italija
U. 22.4.2020 Westmead Hospital, NSW.
Sv. maša in pogreb 15.4.2020 na Dolnji
Bistrici v župniji Črenšovci, Slovenija. Pri nas smo darovali sv. mašo 21.7.2020.

STANA BARIČ, r. STAVANJA
R. 20.8.1934 Nadanje Selo, ŽU Šmihel
pri Pivki
U. 26.4.2020 Georges Hall, NSW. Pogrebni obred 4.5.2020 v naši cerkvi sv.
Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na
slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.
ANČKA KIRN, r. DOUC
R. 10.8.1930 Ljubljana - Ježica
U. 27.4.2020 Princ Charles Hospital,
Brisbane, QLD. Pogreb 30.4.2020 na
pokopališču Mount Tambourine Cemetery, QLD.
JOSIPA KRAJNC, r. NOTESBERG
R. 16.9.1927 Križovljan, Hrvaška
U. 2.5.2020 SVIAA Nursing Home, Bossley Park, NSW. Pogrebni obred 7.5.2020
v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu.
Pokopana je na slovenskem pokopališču
sv. Rafaela v Rookwoodu.

VID STARIHA
R. 14.1.1930 Praproče, ŽU Semič
U. 6.5.2020 Hornsby Hospital, NSW.
Pogrebni obred 12.5.2020 v naši cerkvi
sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopan je na
pokopališču Macquarie Park.
SONJA BARTON
R. 11.11.1935 Novi Sad, Srbija
U. 7.5.2020 Newcastle, NSW.
Letnik 55/2, Božič



JULIJA ULE, r. MIKULETIČ
R. 17.5.1930 Ilirska Bistrica
U. 16.5.2020 Liverpool Hospital. Pogrebni obred 29.5.2020 v naši cerkvi sv.
Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je
na pokopališču Liverpool. - Pogrebno
sv. mašo smo obhajali v Merrylandsu
26.9.2020.
JUSTIN HODNIK
R. 9.4.1943 Logatec
U. 23.5.2020 Canberra, ACT.

JOŽEF HORVAT
R. 12.1.1935 Markovci v Prekmurju
U. 16.5.2020 Wollongong, NSW. Cerkveni
pogrebni obred 29.5.2020 v kapeli
pogrebnega zavoda Parsons Funerals
v Wollongongu. Nato je bil pokojnik
upepeljen.

BRUNA GIANESI, r. REJA
R. 28.5.1930 Kozana, ŽU Biljana
U. 2.6.2020 Concord Hospital, NSW.
Cerkveni pogrebni obred 5.6.2020 v
kapeli pogrebnega zavoda Andrew
Valerio & Sons, Five Dock, NSW. Nato je
bila pokojnica upepeljena.
MAKSIMILIJAN - MAKS ROBIČ
R. 4.5.1934 Veliki Slemen, ŽU Selnica
ob Dravi
U. 9.6.2020 Concord Hospital, NSW. Sv.
maša 23.6.2020 v župnijski cerkvi sv.
Jožefa v Enfieldu, NSW. Pokopan je na
slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.

ROBERT MIRNIK
R. 29.7.1959 Sydney, NSW.
U. 25.6.2020 Bankstown Hospital, NSW.
Cerkveni pogrebni obred 2.7.2020 v
kapeli Mother of Mercy v Rookwoodu.
Pokopan je na tamkajšnjem katoliškem
pokopališču.

19


MARIJA BAŠA, r. NEMANIČ
R. 15.4.1937 Vidošiči, ŽU Metlika
U. 30.6.2020 Calvary Hospital, Kogarah,
NSW. Sv. maša 6.7.2020 v župnijski cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Arncliffe-u.
Pokopana je na slovenskem pokopališču
sv. Rafaela v Rookwoodu.

MARIJA KORVA, r. LIČEN
R. 8.7.1934 Podgraje
U. 3.7.2020 Liverpool Hospital, NSW.
Sv. maša 13.7.2020 v naši cerkvi sv.
Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na
pokopališču Forest Lawn - Leppington.
EMIL GROSMAN
R. 21.3.1934 Aženski Vrh, G. Radgona
U. 9.7.2020 Newcastle Hospital, NSW.
Cerkveni pogrebni obred 16.7.2020 v
kapeli Pettigrew Family Funerals v
Wallsendu. Pokopan je na pokopališču
Sandgate.

JOŽEFA - PEPCA SEDMAK, r. ŽABKAR
R. 19.3.1934 Raka
U. 2.8.2020 Port Kembla Hospital, NSW.
Cerkveni pogrebni obred 6.8.2020 v
kapeli Pars Holdings Funerals v Daptu.
Pokopana je na pokopališču Lakeside Kanahooka.
IVAN LAVRENČIČ
R. 21.11.1920 Borjana
U. 6.8.2020 Estia Health Aged Care,
Greystanes, NSW. Sv. maša 14.8.2020 v
naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu.
Nato je bil pokojnik upepeljen v Rookwoodu.
ANTON - TONČEK GRASSMAYER
R. 30.5.1929 Tržič
U. 11.8.2020 St. George’s Private Hospital, Kogarah, NSW. Cerkveni pogrebni
obred 18.8.2020 v Woronora Memorial
Parku. Nato je bil pokojnik upepeljen.

20




ANGELA MEZGEC, r. MIKOLJ
R. 18.2.1934 Javorje pri Ilirski Bistrici,
ŽU Hrpelje - Kozina
U. 18.8.1920 Bupa Aged Care, Greenacre,
NSW. Sv. maša 28.8.2020 v naši cerkvi
sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je
na slovenskem pokopališču sv. Rafaela
v Rookwoodu.
JOŽICA POLAK, r. KRANJC
R. 3.3.1950 Velenje
U. 20.8.2020 Gold Coast Hospital, QLD.
Pogrebni obred 27.8.2020 Braeside
Chapel, Merrimac, QLD. Nato je bila
pokojnica upepeljena.

VERA CETIN, r. SEKLI
R. 4.12.1932 Jevšček, ŽU Livek (sedaj
ŽU Kobarid)
U. 23.8.2020 Bankstown Hospital, NSW.
Sv. maša 31.8.2020 v naši cerkvi sv.
Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na
slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.
ANTON VRH
R. 17.8.1929 Dolnje Zemono, ŽU Ilirska
Bistrica.
U. 4.9.2020 Prestons Lodge Nursing
Home, Prestons, NSW. Cerkveni pogrebni obred 14.9.2020 na pokopališču Forest Lawn, Leppington - North Chapel.
Nato je bil pokojnik upepeljen.

MARIJA GROSMAN, r. JELEN
R. 12.7.1939 Bunčani, ŽU Veržej
U. 5.9.2020 John Hunter Hospital, New
Lambton, NSW. Cerk veni pogrebni
obred 10.9.2020 v kapeli Pettigrew Family Funerals v Wallsendu. Pokopana je
na pokopališču Sandgate. - Pogrebno sv.
mašo za ++ Marijo in Emila smo obhajali
18.9.2020.
Rafael, december 2020

BERNARD LORENZO TRINCO
R. 27.4.1960 Sydney
U. 28.9.2020 Royal Prince Alfred Hospital, Camperdown, NSW. Sv. maša
8.10.2020 v župnijski cerkvi sv. Patrika,
Mortlake. Pokopan je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.
JOHN BRODNIK
R. 3.5.1962 Wollongong
U. 3.10.2020 Wollongong Hospital.
Cerkveni pogrebni obred 16.10.2020 na
pokopališču Lakeside - Kanahooka, tam
je pokojnik tudi pokopan.
CVETKO FALEŽ st.
R . 14.4.1931 Leskovec pri Krškem
U. 11.10.2020 Canberra Hospital, ACT.
Sv. maša 20.10.2020 v cerkvi sv. Družine,
Gowrie, ACT. Pokopan je na pokopališču
Woden.
IVANKA EVA GRMEK, r. SIMČIČ
R. 23.9.1933 Klana v Istri, Hrvaška
U. 31.10.2020 Jindalee Aged Care
Residence, Narrabundah, ACT. Sv.
maša 10.11.2020 v cerk v i sv. Janeza Vianneya v Waramang i, ACT.
Pokopana je na pokopališču Woden.

MARIJA LAZNIK, r. ŠKARABOT
R. 7.9.1938 Šempas
U. 8.11.2020 Morven Gardens Nursing
Home, Leura, NSW. Cerkveni pogrebni
obred 20.11.2020 v kapeli Leura Memorial Gardens. Nato je bila pokojnica
upepeljena.
MARIJA SEČKO
R. 12.8.1935 Kupšinci v Prekmurju
U. 14.11.2020 Canberra Hospital.
Pogrebni obred 23.11.2020 v luteranski
cerkvi sv. Petra v Canberri - Reid, ACT.
Pokopana je na pokopališču Queanbeyan, NSW.
Letnik 55/2, Božič



Bolezen - z namenom
Človešt vo je dobilo točno t ak šno
bolezen, kot si jo je zaslužilo.
Naravo smo nehali ceniti in zato
smo dobili tako bolezen, da začutimo,
kako je naše bivanje v njej tako dragoceno.
Nehali smo delati za družino,
zato nas je ta bolezen zaprla po domovih,
da smo se ponovno naučili, kako funkcionirati kot družina.
Nehali smo ceniti stare in bolne
in zato nas je ta bolezen spomnila, kako
ranljivi so.
Nehali smo ceniti zdravnike
in farmacevte, da smo ugotovili, kako
nenadomestljivi so.
Nehali smo spoštovati učitelje
in zato je ta bolezen zaprla naše šole, da
bi starši lahko poučevali sami.
Mislili smo, da lahko kupimo
vse, da smo lahko, kjerkoli in s komerkoli si želimo, in zato imamo tovrstno
bolezen, da spoznamo, da nismo
vsemogočni.
Prosti čas smo preživljali v nakupovalnih središčih, zato jih je bolezen
zaprla, da se zavemo, da si sreče ne
moremo kupiti.
Veliko pozornosti smo posvetili
svojemu videzu, zato nam je bolezen
prekrila obraze, da smo spoznali, da
naša lepota tam ne obstaja.
Mislili smo, da smo gospodarji
tega planeta, zato smo dobili to bolezen,
da bi nas lahko nekaj tako majhnega, kar
ni mogoče niti videti, pokorilo in nam
dalo nekaj ponižnosti.
Ta bolezen nam je veliko vzela,
hkrati pa nam daje priložnost, da se tako
naučimo in razumemo, kaj je v življenju
najbolj pomembno.
Michaela Rekl
21







Jožko Kragelj:
OD POSTAJE DO POSTAJE - 16.

				
(samozaložba, Gorica 1998)
BATUJE IN SELO
1986
V tem letu so se vrstile razne obletnice: 260 let, odkar je bila sezidana cerkev,
200 let, odkar je samostojna duhovnija, in 130 let, odkar je bilo Selo priključeno
Batujam. Prej je spadalo pod Kamnje. Za vse te obletnice je bila potrebna zunanja
in notranja - duhovna priprava.
V obeh zvonikih je bilo treba zamrežiti line, da ne bi več nad zvonovi gnezdili
golobi. Vsi zvonovi so bili namreč polni odpadkov. V Batujah je bilo opravljeno to
delo v marcu, v Selu pa v aprilu.
Od 16. do 20. junija je bila prepleskana cerkev v Batujah. Na desni strani, kjer je
bil lesen oltar, je kamnosek Možina položil nov podest, na katerega smo postavili
krstni kamen. Nad krstnim kamnom je bila na steno vzidana marmornata konzola
kot podstavek za nov kip Srca Jezusovega. Cerkev je dobila tri lestence in nove
svetilke po stenah.
Po načrtu arhitekta Kvaternika je kamnosek Možina izdelal nov oltar, obrnjen k
ljudstvu, ki ga je g. škof Metod posvetil na praznik svete Ane.
Od 12. do 15. novembra je Viktor Gabrovšek z Vira pri Domžalah popravil uro v
zvoniku, ki je počivala več kot 25 let.
9. novembra je 13 otrok pristopilo k prvemu svetemu obhajilu. Od 22. do 30.
novembra pa je bil sveti misijon, ki sta ga vodila jezuita p. Tomaž Podobnik in p.
Edmund Boehm.
Tudi Selo se je zunanje lepo pripravilo na vse te praznike. Odstranili smo leseno
prižnico, ki je bila preperela. Julija je bila prepleskana cerkev, ki je dobila nove stenske luči in reflektorje, nova okna in začasne stolice namesto starih klopi. Postavljen
je bil tudi nov križev pot. Okvire je izdelal Stojan Podgornik, okna pa Ivan Maiti.
V zakristiji je bila pritrjena lesena obloga. V Batujah prav taka pa v veroučni sobi.
1987
Tudi v tem letu so se uresničili razni načrti v obeh cerkvah. V februarju je mojster
Andrej Lenarčič odpeljal v Ljubljano pokvarjene cinaste piščali in konec marca je
uglasil orgle v Batujah.
Mizarja Ciril in Zoran sta v februarju napravila nova okna za cerkev v Batujah.
Podjetje FINAL je vložilo nove šipe z brušenimi križi in okna so bila vzidana konec
marca.
24. aprila je bila postavljena v Marijin oltar nova slika Marije z Jezusom, ki jo je
izdelal Tomaž Perko iz Cerknice. Že marsikoga je premotila, da jo je ocenil in postavil
v prejšnje (19.) stoletje, ker je izdelana v taki tehniki, da marsikoga prevara. Umetnik sam je z njo zelo zadovoljen in je bila naslikana iz nekakšne zaobljube. V Selu
že dolgo let ni tekla ura v zvoniku. Ljudem sem prebral, kar sem našel v Goriški
straži 17.8.1928: “Na zvoniku nimamo že več kot deset let ure v redu. Številčnik

22

Rafael, december 2020



(ciferplatlc) je nečitljiv. Kazala ne delujejo. Mimogredoči pravijo, da so Selani bogati,
ker imajo uro vedno na 9. Zato delajo ponoči in podnevi, gledajo na ciferplatlc, kdaj
bo dvanajst, da se gre h kosilu, ali vsi prelačni zaman čakajo in tako delajo naprej
brez jesti in piti, ter na ta način bogatijo. Da pa ne bomo vsi onemogli, bi bilo vendar enkrat čas, da ta presneti ciferplatlc popravimo in uro uredimo, kar bo nam
in potnikom v korist.”
Viktor Gabrovšek, ki je popravil uro v Batujah, se je lotil popravila tudi v Selu.
V drugi polovici avgusta je ura zopet bila. Maitovi so napravili novo številčnico.
V začetku avgusta pa je Lenarčič popravil in uglasil orgle tudi v Selu. V zakristiji
in pod zvonikom v Selu so bile položene nove ploščice.
V ponedeljek po beli nedelji (praznik OF, 27. aprila) je bila sveta birma. Slovesnosti
so se udeležili tudi dekan Lestan iz Črnič, duhovniki Tušar iz Kamenj, Kožlin iz
Šempasa, Filipič iz Lokavca, Mislej iz Velikih Žabelj, p. Klemen Verdev iz Vipavskega
Križa, Albreht iz Ajdovščine, Kosmač z Otlice, dr. Klemenčič - urednik Družine in
tajnik Milharčič. S škofom je somaševal tudi dr. Vetrih, župnik iz Vrtojbe. Popoldne
je škof posvetil nov oltar k ljudstvu v Selu.
17. maja je bil v Logu festival otroških in mladinskih zborov, ki so se ga udeležili
tudi naši otroci.
Leta 1987 je minilo petdeset let od smrti Lojzeta Bratuža, kateremu so dali fašisti
piti strojno olje, ki ga je zastrupilo, da je umrl mučeniške smrti. Lojze Bratuž je
služboval kot učitelj tudi v Batujah, dokler so fašisti pustili slovenske šole. Predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) v Batujah so se spomnili, da
bi bilo prav postaviti Bratužu spominsko ploščo na stavbi, kjer je bila šola. Odkritje
plošče je bilo 12. julija. Moški zbor se je pripravil za to slovesnost. Organizator Ivan
Ušaj pa je želel, da bi zapeli tudi otroci, ker je pri zboru sodelovala tudi njegova
hčerka. Toda, ko je na občini v Ajdovščini povedal, da zbor vodi Jožko Kragelj, so
mu rekli, da ne sme nastopati, ker je bil zaprt. In ker je Ivan vztrajal, da bi zapeli
tudi otroci, je moral sporočiti na občino, kaj bodo peli. Nalašč sem izbral dve pesmi,
ki jih je komponiral dornberški rojak Zorko Harej, besedila pa je napisala Ljubka
(Šorli) Bratuž, Lojzetova žena. Prva je imela naslov “Bazoviškim junakom”, druga
“Pesem primorske mladine”. Zaradi mojega nastopa ni bilo nobenega predstavnika
občine, razen rojaka iz Sela. Po toliko letih je bil še vedno na meni madež, ki ga niso
marali izbrisati.
Ob obletnici misijona je bila duhovna obnova od 18. do 22. novembra, ki jo je
vodil jezuit p. Tomaž Podobnik. Ob sklepu je bilo prvo obhajilo 14 otrok in češčenje
Najsvetejšega.
Ob koncu leta je imela župnija 84 šolskih otrok in 53 predšolskih (od dojenčkov
do 1. razreda). Starih nad 80 let je bilo 26.
1988
21. januarja sem naročil nov zvon za Selo. 15. marca ga je kolavdiral dekan Rupnik
iz Kobarida in 28. marca so ga pripeljali v Selo. Na 3. velikonočno nedeljo, 17. aprila,
ga je posvetil škof Metod Pirih. Ob koncu slovesnosti sem se zahvalil:
Letnik 55/2, Božič

23







“Iskrena hvala gospodu škofu, ki nam je prinesel svoj blagoslov. Naj se ta blagoslov
razlega z glasom zvona po vseh naših hišah in nas vabi k izpolnjevanju naših
krščanskih dolžnosti.
Zahvaljujem se vsem darovalcem za zvon, zlasti tistim, ki hočejo ostati skriti. Naj
Bog blagoslavlja vaše delo, s katerim si služite vsakdanji kruh, da bi mogli tudi v
bodoče velikodušno darovati bodisi za cerkvene potrebe, kakor tudi za potrebe
revnih in lačnih. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za okras cerkve in tudi s petjem
povzdignili našo slovesnost. Naj bo vse v Božjo čast!”
Za to priliko sem napisal sledeče verze, ki jih je deklamirala neka deklica.
POZDRAVLJEN, NOVI ZVON!
Dan za dnem se boš oglašal
in vabilo nam prinašal,
kakor Božji glas z višin,
ko donel nam boš iz lin.
Zjutraj bo iz lin donelo:
Z Bogom začni vsako delo
in Mariji se izroči,
Njej se zgodaj priporoči!

Klical boš vsak dan k molitvi
in vsak drugi dan k daritvi.
Kdor poslušal bo tvoj glas,
srečen bo za večni čas.
Glas nadangela nam bodi
in na pravo pot nas vodi,
da bi cilja ne zgrešili
in za Kristusom hodili.

Zvon je posvečen nadangelu Mihaelu, kot tudi podružnična cerkev v Selu.
V zvoniku je bilo treba vzidati traverze in 7. maja so z dvigalom dvignili zvon v
zvonik. Prvič je zazvonil 11. maja pred praznikom vnebohoda.
14. junija sem v Šmartnem pri Kranju kupil Marijin kip za kapelico v Selu. Blagoslovljen je bil 3. julija in postavljen v obnovljeno kapelico ob cesti.
V drugi polovici julija je bil v župnišču zgrajen nov štedilnik, ki bi služil za centralno ogrevanje. Prve dni avgusta pa je Stanko Vovk z Goč napeljal cevi in postavil
radiatorje za centralno ogrevanje.
Pred praznikom Kristusa Kralja je imel duhovno obnovo g. Tone Pust z Mirenskega
Grada kot pripravo na prvo sveto obhajilo in celodnevno češčenje. Za ta praznik
sem povabil ljubljanskega pomožnega škofa Jožefa Kvasa. Udeležba je bila prav lepa.
Češčenje z možmi in fanti je vodil gospod škof. Bile so polne klopi.
V adventu je romala svetogorska Marijina slika od hiše do hiše.

24

Rafael, december 2020



Cesto na Sveto Goro so asfaltirali in zaključili delo prav na sveti večer, da so se
mnogi prvič peljali k polnočnici po asfaltu.
Mene je pred božičem obiskal Saša Martelanc, ki dela pri RAI, na radiu Trst A in
me prosil za razgovor, ki bi ga oddajali na sveti večer. Zastavil mi je več vprašanj,
splošno o božiču, še posebej pa o doživljanju božiča v zaporu. Iz takratnih zapiskov
povzemam te misli:
“Kar je človek lepega doživel v otroških letih, prej ali slej priplava na površje,
čeprav je skušal iz tega ali onega vzroka to potlačiti v sebi. In božično vzdušje mu
prikliče in živo predoči vse, kar je bilo skrito v podzavesti.
Sam bi bil rad še enkrat otrok. Sedel bi v izbi na peči in opazoval, kako plapola
lučka pri jaslicah. V tišini in pol temi bi zaprl oči in zdelo bi se mi, da slišim, kako
angelci pojejo glorijo.
Človeku, ki ni nikdar doživel božiča, bi svetoval, naj stopi opolnoči v cerkev, da bo
vsaj enkrat slišal božične pesmi in opazoval srečo na obrazih ljudi.
Prepričan sem, da je zlasti za preprostega in vernega slovenskega človeka vsa
lepota v čudovitih božičnih pesmih in običajih.
Moj prvi božič v zaporu je bil najbolj podoben betlehemskemu prvemu božiču. Po
enem letu samic in bunkerjev sem prišel v celico, ki je imela slamnjačo. Na božični
večer sem se zaril v slamo in z mislimi poromal v Betlehem. Zdelo se mi je, da sem
v tistem trenutku najbolj podoben Jezusu. Za mano so bila zaslišanja, samota, lakota, smrtna celica, dnevi brez maše in brevirja, bolhe, stenice, neprijazni pogledi
paznikov in surove besede zasliševalcev... Vsega tega ni mogoče pozabiti. Hvaležen
pa sem Bogu tudi za to preizkušnjo. Spoznal sem, kaj je lakota, kaj samota, kaj
pomeni biti brez knjige in kaj pomeni ena sama prijazna beseda.
Okrog 200 duhovnikov je okusilo dobrote stalinizma. Prepričan pa sem, da ni bilo
zaman, da bo vse to dozorelo in koristilo narodu. Ljudje so danes preveč zagnani
v delo, postajajo sebični. Ne najdejo časa za skupne pogovore. Zagledani so vase.
Želim, da bi božično vzdušje prineslo v naše domove več družinskega duha in
medsebojne ljubezni, da bi Kristus utrdil vero teh naših ljudi, da bi odprli vrata
Kristusu, da bi ga spoznali in da je vse naše slovenstvo zraslo iz krščanstva, da bi
to dediščino ohranjali in predali svojim otrokom in vnukom.”
Dr. Klemenčiču sem pokazal svoje spomine na zaporniška leta. Ker se je začela
politika kar vidno spreminjati in so v marsičem začeli popuščati, se je opogumil in
je v Družini “za poskušnjo” objavil odlomek “Moj prvi božič v zaporu”. Vzbudil je
veliko zanimanje pri bralcih. Do takrat je namreč vladal strog molk. Nihče ni smel
govoriti o zaporih, o Golem otoku, kaj šele o pobojih domobrancev v Kočevju! Ker
ni bilo odziva in oporekanja na ta članek, je Klemenčič sklenil, da bodo začeli vse
objavljati v podlistku, kakor hitro se izteče tisti, ki so ga do takrat objavljali.
Rokopis sem oddal Družini. Ljudje so pa nestrpno čakali.
				
			
(N. d., 135-142.)

Letnik 55/2, Božič

25







NAŠE BOŽIČNE JASLICE
V hvaležen spomin + p. dr. Leopoldu Grčarju OFM
P. DR. LEOPOLD (ANDREJ) GRČAR (r. 13.5.1939 Lože,
župnija Sv. Miklavž nad Laškim, u. 8.2.2020 Brezje),
dolgoletni spovednik na Brezjah, je bil duša slovenskega
jasličarstva. Napisal je doktorsko disertacijo in številna
dela o jaslicah in je bil dolga leta predsednik društva
ljubiteljev jaslic.
“Jaslice so plastična predstavitev dogodka Jezusovega
rojstva v naravni ali v drugačni velikosti, s kipi ali s
čim podobnim, prikazano v osebah protagonistih, ti so
Jezus, Marija, Jožef in obiskovalci: pastirji, angeli, Modri
ter živali, ki jih omenja izročilo: vol, osel, ovce... Vse to
postavljeno v palestinsko ali v domačo pokrajino,” dr.
Leopold Grčar pove definicijo. “Bistveno pri jaslicah
je to, da so narejene kot religiozni objekt pobožnosti v božičnem času, vendar pa
pod imenom božične jaslice še vedno razumemo predvsem uprizoritev dogodkov
božičnega časa.”
Kaj sporočajo jaslice, kaj simbolizirajo?
“Predstavljajo ter na viden način upodabljajo Božjo ljubezen, ki je prišla med
nas ob učlovečenju in rojstvu Jezusa Kristusa. Jaslice so znamenje zgodovinske
resničnosti Kristusovega učlovečenja v času in prostoru, za človeka in stvarstvo.
So pa tudi simbol vedno navzoče milosti Kristusa, ki se hoče zdaj roditi v človeku
in ga posvetiti. Jaslice nas nagovarjajo in vabijo v osebni odnos do Božje ljubezni
in usmiljenja, s tem pa nas odpirajo tudi za sočloveka, v čemer je njihov najgloblji
teološki in socialni pomen.”
Ali se slovenske jaslice razlikujejo od jaslic drugod po svetu? Imajo kakšne
posebnosti?
“Tipične slovenske jaslice so postavljene v ‘bogkovem kotu’, kjer je na trikotni
podlagi postavljen jaslični hrib iz mahu, pred njim pa hlevček ali votlina s Sveto
družino, ki je vedno bistveni ali osrednji prizor celotnih jaslic, zato mora biti vedno
tudi močneje osvetljen kot karkoli drugega. Izvirno slovensko presenečenje je
hlevček v obliki gorenjskega kozolca, ki so mu dodali toliko strehe, da so tja lahko
postavili in osvetlili Sveto družino.”
Kam naj družine postavijo jaslice? Kje je v stanovanjih zanje najbolj primeren, dostojen prostor?
“Seveda, če je mogoče, v ‘bogkov kot’, lahko pa tudi na pokrov stare slovenske
domače skrinje, na predalnik, na posebno mizico ali pa na izpraznjeno knjižno
polico. Jaslice morajo stati na najbolj vidnem mestu dnevnega prostora.”
Kdaj naj jih postavimo in kako dolgo naj posvečujejo domačijo?
“Pogovor in priprave naj se začno takoj z adventom, postavimo pa jih najprimerneje
16. decembra, ko se začne božična devetdnevnica. Ostanejo pa naj do svečnice, to
pomeni, do 2. februarja, tako da imamo do tretjega svetega večera, 5. januarja,

26

Rafael, december 2020



nad hlevčkom angela, na večer pred svetimi tremi kralji pa nad hlevček postavimo
zvezdo repatico.”
SVETA DRUŽINA, ANGELI, PASTIRJI
Ali pri postavitvi jaslic obstajajo pravila? Kaj spada in kaj ne v jaslice? Kaj
je v središču, kaj v ozadju?
“Seveda, kakor povsod, obstajajo tudi pri postavitvi jaslic pravila, ki so razvidna
že v definiciji jaslic. Če so jaslične figure oblečene v domača, slovenska oblačila,
bomo postavili slovensko pokrajino, če so v orientalskih, naj bo palestinska. Izbrali
bomo in se odločili za hlevček ali za pastirsko votlino. Sveta družina v hlevčku je
mnogokrat tudi vsa vsebina jaslic. V slovenskih jaslicah jo lahko postavimo tudi
pod kozolec.
V jaslice sodijo le bistvene stvari, Sveta družina, to so figure Jezusa, Marije in
svetega Jožefa, angel z napisom ‘Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!’,
pastirji, sveti trije kralji, od živali pa vol in osel, nekaj ovčk in za tri kralje konji ali
kamele. Slona ne postavljajmo v domače jaslice.
Zelo pomembna je pravilna osvetlitev jasličnih prizorov. Najbolj mora biti osvetljena Sveta družina, da je takoj opazna in vidna z vseh strani. V središču vsega
jasličnega dogajanja mora biti vedno Jezus, novorojeni Odrešenik, z Marijo in
Jožefom. Za Jezusa pa postavimo še oslička in vola, da ga grejeta. Druge figure pa
skrbno razporedimo po perspektivi, večje po velikosti bolj spredaj, manjše pa v
ozadju.”
So se ob jaslicah ustvarili tudi obredi, načini obnašanja?
“Akademik profesor dr. Niko Kuret je zapisal, da so v davnih časih, kadar je kuga
divjala v deželi, tiste hiše, v kateri so imeli jaslice, bile obvarovane šibe Božje. Potem
pa nadaljuje: ‘Eno je gotovo, domače jaslice, ki jih družina postavi iz pravega duha,
zabranijo zlemu duhu in mnogim pogubnim grehom vstop v družino. Jaslice naj
bodo za božični čas naš družinski oltar.’
Na sveti večer, 24. decembra, se dom pokropi z blagoslovljeno vodo in pokadi z
blagoslovljenim kadilom. To se ponovi še na drugi sveti večer, na silvestrovo, 31.
decembra, in na tretjega, ki je pred praznikom svetih treh kraljev (5. januarja).
Božični blagoslov opravimo tako, da vsa zbrana družina obide vse prostore v hiši,
na kmetijah pa vsa poslopja, ohišnico in bližnje njive. Pri tem pa molijo in prepevajo
božične pesmi. Navadno nosi gospodar posodo s kadilom, gospodinja pa kropi z
blagoslovljeno vodo. Najmlajši v družini pa ima to čast, da v tej domači procesiji
nosi kipec deteta Jezusa, ki ga po blagoslovu položi v jaslice, vsa družina pa sede
k skupni večerji.”
Kdo naj sodeluje pri postavljanju jaslic?
“Vsak sme sodelovati pri postavljanju jaslic, posebno pa so veseli otroci, če
postavimo katero figuro po njihovih zamislih ali željah. - Zgodi se, da želi otrok
zvečer vse figurice v jaslicah položiti k počitku - in s kakšnim veseljem bo to naredil!
Zjutraj pa se bo morda zbudil prvi in bo z veliko skrbjo vse figurice spet prebudil
in postavil na pravo mesto.”
Prodajajo v trgovinah primerne jaslice? Na kaj naj bomo pri nakupu pozorni?
“Jaslice, ki jih nudijo v trgovinah, so ceneno blago brez pravega duha. Niso bile
Letnik 55/2, Božič

27







narejene kot objekt pobožnosti in hvaležnosti do novorojenega Odrešenika, zato
tudi ne morejo dati tega, kaj naj bi predstavljale. Če jih kupujemo, pa bodimo posebej
pozorni, kako so razporejene posamezne figure. Nekajkrat sem opazil, da so celo
vola in osla postavili in prilepili spredaj, Sveta družina pa je bila nekje v ozadju
hlevčka. Takšna razvrstitev je nepravilna. Vol in osel se postavita za jasli, da grejeta
Božje Dete. Vse druge figure morajo biti usmerjene k novorojenemu Odrešeniku.”
Naj torej sami doma naredimo jaslice?”
“Zares priporočam, da vsa družina sodeluje pri postavljanju jaslic. Če pa je potrebno
dokupiti figure, priporočam, da to storite pri dobrih umetnikih jasličarjih, ali pa
obiščete posebne trgovine, kjer lahko dobite umetniško izdelane jaslične figure.
Zakaj? Dr. Niko Kuret je zapisal:
‘Jaslice izpolnijo svoje poslanstvo zlasti tedaj, če jih delamo sami. Na tisoče družin
je hvaležno jaslicam, da se je razbita družinska skupnost v adventnem času spet
strnila... Kako? Vsa družina se je lotila priprav na jaslice. Vsak član družine dobi
svoje delo in nalogo. Eden bo izdelal hlevček, drugi bo oskrbel drevje in grmovje,
tretji skale in plotove, spet drugi izrezuje figure in še kateri pripravlja podstavek.
Pri tem se lahko poje ali celo glasno bere kakšno primerno božično ali adventno
branje. Sinovi in hčere, ki so prej sleherni večer tiščali zdoma, ostajajo doma in
pripraljajo jaslice!’ In še zaključil bom z besedami dr. Kureta: ‘Pomoč, s katero bomo
dvignili bolno družino in jo povedli iz razcepljenosti v mir, iz mraza neveselja v
blagodejno toploto resnične radosti, prihaja iz častitljive stare navade, da v vsakem
domu postavijo jaslice.’”
(Prim. 7 dni, 14.12.2011, 14)



ADVENTNI IN BOŽIČNI ČAS PRI NAS
MERRYLANDS - SV. RAFAEL
Nedelja, 6.12.2020: Sveta maša ob 9.30 dopoldne. Obisk Miklavža letos odpade
zaradi korone.
SREDA, 16.12.2020: Začetek božične devetdnevnice.
SV. VEČER, 24.12.: Ob 10.00 dopoldne srečanje molitvene skupine, ob 10.30 dopoldne sv. maša in sklep božične devetdnevnice.
BOŽIČ, 25.12.: SLOVESNA BOŽIČNA POLNOČNICA OPOLNOČI. DRUGA SV. MAŠA
BO OB 9.30 DOPOLDNE.
SV. ŠTEFAN, 26.12.: SV. MAŠA BO OB 9.30 DOPOLDNE.
SILVESTROVO, 31.12.: SV. MAŠA BO OB 10.30 DOPOLDNE. Po sv. maši zapojemo
zahvalno pesem, če bodo dopuščale razmere. Zvečer ni sv. maše!
NOVO LETO, 1.1.2021: MARIJA, BOŽJA MATI: SV. MAŠA OB 9.30 DOPOLDNE.
WOLLONGONG - FIGTREE - CERKEV VSEH SVETIH
Sv. maša je vsako 2. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne, od aprila do vključno septembra pa ob 4.00 popoldne.
ČETRTEK, 24.12.2019: ZGODNJA BOŽIČNA POLNOČNICA ob 8.00 zvečer.
1.1.2020: NOVO LETO, PRAZNIK MARIJE, BOŽJE IN NAŠE MATERE: Sv. maša bo ob
5.00 popoldne. Na praznik Gospodovega razglašenja ni sv. maše.
CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL
Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, od maja do avgusta pa ob
5.00 popoldne.
NEDELJA, 20.12.: SV. MAŠA OB 6.00 ZVEČER.
PETEK, 25.12.: BOŽIČ: SV. MAŠA OB 6.00 ZVEČER.
NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA
Rojakom sporočamo, da odslej nimamo več slovenskih sv. maš v Newcastlu, ker
se je število udeležencev zmanjšalo zaradi smrti, starosti, onemoglosti in drugih
okoliščin. - Še vedno pa se obveščajmo med seboj, poskrbimo za obisk duhovnika
bolnim in starejšim in prejem zakramentov. - Ob pogrebih se lahko srečamo pri sv.
mašah v krajevnih župnijah ali pri obredu, če boste to želeli. - Hvala za sodelovanje
in razumevanje!
KRALJIČINA DEŽELA - QUEENSLAND
Rojaki boste o svetih mašah posebej obveščeni.
Romanje v Marian Valley bo kot običajno 2. soboto v septembru, 11.9.2021, sv.
maša ob 11.00 dopoldne.

28

Rafael, december 2020

ZARADI RAZMER PO EPIDEMIJI KORONA VIRUSA BO LAHKO PROGRAM
BOGOSLUŽJA IN PRIREDITEV KAJ SPREMENJEN, ZATO PROSIMO, DA SPROTI
SPREMLJATE OBJAVE IN DA SE PRAV OBVESTIMO MED SEBOJ.
Letnik 55/2, Božič

29







Dobra volja naj velja!
ZDRAVNIK PRAVI PACIENTU: ”Več se morate gibati, vsak dan vsaj eno uro na
sprehod!”
“Prav, gospod doktor,” pravi pacient, “samo to mi povejte, ali naj grem na sprehod,
preden raznesem pošto, ali šele potem?”
TETA LIZA JE MALI NEČAKINJI BARBARI podarila sto dolarjev.
“No, kako boš rekla?” pravi mamica Barbari. - “Ne boš nič rekla ‘hvala’?”
Barbara ne reče nič. Mamica pravi: “Kaj rečem jaz očku, ko mi da denar?”
“Mami, ti rečeš: ‘Ali je to vse?’”

PETNAJSTLETNI ZVONKO JE KRADEL v samopostrežni trgovini. Zgrabi ga policist.
“Z mano greš, na policijo!”
“Neee, pustite me!” je kričal fant, toda policist se ni dal. Šla sta mimo McDonald’s-a
in Zvonko je prosil policista: “Prosim, ali me lahko spustite noter? Lačen sem, grem
po hamburger!”
“Prav,” reče policist, “Samo pohiti!” - Zvonko izgine skozi druga vrata.
Čez nekaj dni je ta policist spet ujel Zvonka in ga vlekel na postajo. Ko sta šla mimo
kavarne, Zvonko vpraša: “Grem lahko na eno kavo?”
“Ne!” je pribil policist. “Zdaj grem pa jaz noter, ti pa počakaj zunaj!”

STAREJŠI ŽUPNIK NEKJE NA DOLENJSKEM je žagal drva s cirkularko, ko sta ga
obiskala lepo oblečena gospod in gospa, oba Jehovini priči.
“Dober dan!” sta pozdravila. “Rada bi govorila z gospodom župnikom.”
“Res? Želita, prosim?”
“Rada bi govorila z gospodom župnikom,” sta ponovila. “Veste, poznava veliko ljudi
tod okoli, in nam povedo marsikaj, kako župnik nič ne dela, kaj vse ne dela prav,
kako kar naprej prosjači za to in ono, pa koliko morajo ljudje dati...”
“A, tako?” pravi župnik. “Tega pa nisem vedel!”
“Pa to še ni vse,” sta nadaljevala, “potem ima predolge pridige, pa maše so več kot
predolge, pa verouk, pravijo, je prav dolgočasen, pa brez zveze...”
“A tako? Nisem vedel!” je dejal župnik in dodal: - “Veste, jaz sem župnik tukaj!”
Oba Jehovca sta kar obstala, brez besed, in debelo gledala. Župnik pa pravi:
“No, zdaj pa lepo pojdita v Božjem miru, da bom jaz lahko še kaj naredil, drugače
bo res izpadlo, da nič ne delam!”		
(Resnična.)

MED OBISKOM NA PSIHIATRIČNI KLINIKI vpraša eden od obiskovalcev direktorja
klinike, kako, na podlagi česa se odločijo, koga bodo sprejeli na zdravljenje.
“Zelo preprosto,” pravi direktor. “Pacienta postavimo pred banjo, polno vode, mu
damo čajno žličko, skodelico in vedro ter mu naročimo, naj kar najhitreje izprazni
banjo.”
“Aha, že razumem,” pravi obiskovalec. “Se pravi, tisti, ki je normalen, začne zajemati vodo z vedrom...”
“Ne, gospod,” pravi direktor. “Tisti, ki je normalen, izvleče zamašek iz banje. - Želite
sobo z balkonom ali brez???”

30

Rafael, december 2020



REVIJE, KI JIH TOPLO
PRIPOROČAMO ZA BRANJE

SLOVENSKA DIPLOMATSKA
PREDSTAVNIŠTVA

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE V CANBERRI:

MISLI, izhajajo že 69. leto.

List je ogledalo slovenskega
življa v Avstraliji. Celoletna
naročnina je
$60. Naslov: MISLI, P.O.
Box 197, Kew VIC. 3101;
 (03) 9853 7787; e-mail:
slomission.misli@gmail.com
http://glasslovenije.com.au

Veleposlanik: gospod Jurij Rifelj
(02)6290 0000, faximile (02)6290 0619.
Poštne pošiljke: Embassy of Republic of
Slovenia, 26 Akame Circuit, O’ Malley, ACT 2606.
http://canberra.veleposlanistvo.si
E-mail: sloembassy.canberra@gov.si

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NSW
Častni konzul: g. Anthony Tomažin
Vice častni konzul: g. Mark Stariha
Level 1, 4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134
T: +61 2 97154701, F: +61 2 97154801
slovenian.consulate.nsw@gmail.com

DRUŽINA, ki je na razpo-

lago v cerkveni veži, prihaja
po letalski pošti.
Cena izvoda je $ 4.
Naslov: »Družina«, Krekov
trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana,
Slovenia;
 0011 386 1 360 2830;
http://www.druzina.si

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE QLD
Častna konzulka ga. Nevenka Golc Clark,
8 Otranto Ave., Caloundra, QLD 4551
T: 07 5438 1881, F: 07 5491 1606
slovenian.consulate.qld@gmail.com

BRAT FRANČIŠEK,

0409 074 760

je glasilo Frančiškovega
svetnega reda v
Sloveniji (FSR). Revija
izhaja šestkrat letno. Letna
naročnina je $35.
Naslov: Prešernov trg 4,
1000 Ljubljana,  0011
386 1 242 9300, faximile
0011 386 1 2429 313

Pomoč bolnikom in umirajočim

SPREMEMBA NASLOVA

Če se preselite na drugi
naslov, Vas prosimo, da nam
takoj sporočite vaš novi
naslov.
Prav tako sporočite spremembo telefonske
številke, e-maila in drugo.

V NOVEM LETU USMILJENJE SE RAZODEVA,
vsa ljubezen, ki jo ima Bog do človeka.
Izbral je hlev za svoj prihod in omogočil
tudi najmanjšim ljudem, da ga srečajo.
Ne potrebuje blišča in moči, ker zmaguje
z močjo duha in lučjo modrosti.
Z ROJSTVOM ODREŠENIKA
NAM BOG SPOROČA,
DA JE USMILJENJE VEDNO
MOČNEJŠE OD GREHA.
(Zadnje voščilo nadškofa A. Urana za lanski Božič.)

VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2021. P. Darko in rojaki
/Jaslice s kuliso slikarja L. Layerja, sedaj v muzeju jaslic na Brezjah./

Letnik 55/2, Božič

31





CLEAR ISLAND WATERS - SURFERS PARADISE,
GOLD COAST, QLD: Cerkev Srca Jezusovega

Prva cerkev je bila zgrajena 1963, sedanja v letih 1985-86. Župnija od 1946.

ŠTEFANOVANJE, 26.12.2020
   DRAGI ROJAKI IN PRIJATELJI!

   BLIŽA SE BOŽIČ IN ZA NAS POMENLJIVA 30. OBLETNICA, KO SMO SE “ENEGA
SRCA IN DUHA” ODLOČILI ZA SAMOSTOJNO DRŽAVO SLOVENIJO.

   ŽAL SE JE ZARADI EPIDEMIJE KORONA VIRUSA NAŠE ŽIVLJENJE ZELO SPREMENILO IN RAZMERE SE ŠE NISO UREDILE, ZBIRANJE JE OMEJENO IN MARSIKATERA
SREČANJA SO ODPOVEDANA.

   ZATO BOMO LETOŠNJE ŠTEFANOVANJE, 26. DECEMBRA 2020, PRAZNOVALI
SAMO S SV. MAŠO V NAŠI CERKVI SV. RAFAELA OB 9.30 DOPOLDNE IN S KRATKO
AKADEMIJO POČASTILI DAN SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI.
- Kosilo, proslava in zabava v dvorani letos odpadejo. Upajmo, želimo, molimo in
delajmo, da bo drugič bolje!
   Hvala za sodelovanje in razumevanje! Svojo udeležbo v cerkvi sporočite osebno, po
telefonu (02) 9637-7147 ali e-pošti: slomission.sydney@gmail.com.                p. DARKO