TIMOVIPATENTIMOVI NAPRAVA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE: HRČEK (1), KI SE ZARADI REDUKCIJE TOKA NENADO¬ MA ZNAJDE V TEMI, PRIČNE TECI IN S TEM ZAVRTI BOBEN (2). TA POŽENE VZVOD (3), NA KATEREGA JE VEZANA POSEBNA ROŽEV1NASTA NAPRAVA (4), KI GLADI MAČKO (5) IN JI S TEM POBIRA Z DLAKE ELEKTRIČNO NAPETOST. PREK DVEH VODNIKOV (6) JO VODI V TRANS¬ FORMATOR (7). TU SE TOK OJAČI IN NAPAJA SVETILKO (8), RADIO (9), IN TERMOAKUMULA¬ CIJSKO PEC (10). NAPRAVA JE SEVEDA PRIMERNA LE ZA KRAJŠE PREKINITVE, KER PRIČNE MAČKO CEZ CAS PECI IN SKOČI S PECI TER TAKO PREKINE DOVOD ELEKTRIKE. PRVI KORAKI: PniS hOHft O SVETLOBI V a Razposajeno je tekal Tomaž po stezi. Skušal je ujeti svojo senco. *Rad bi sko¬ čil na glavo svoje sence. Vse zaman! Ste se že kdaj igrali s svojo senco? Mar je Tomaževo prizadevanje zaman zato, ker ni bil dovolj spreten? Opazujte svo¬ jo senco. Ali jo lahko opazujete vsak dan/samo kadar deluj e /samo kadar sije sonce? Sonce sije na hišo, na jablano, na avto, na grm. Stopimo v senco teh predmetov. Ali lahko vidimo sonce? Ali lahko opazujemo sence ponoči? V temni sobi prižgite luč. Tomaž je prižgal električno luč, vi pa poizkusite prižgati žepno baterijo, svečo ali petrolejko. Ali lahko poiščemo senco pri svetlobi vsake svetilke? Znate na steno pričarati živali — na primer muco, zajčka, psa ali kro¬ kodila —r z rokami? Tomažev dedek je silno spreten in zna ob svojih senčnih živalih pripovedovati čudovite zgodbe. Toda roke se hitro utrudijo, zato sta se z dedkom domislila senčnih lutk iz kar¬ tona. PRVA NALOGA: IZDELAJMO SENČNE LUTKE Potrebujemo torej karton, močne škarje, lepilo UHU in tanke, čim daljše paličice. Ali moramo lutko na karton narisati? Ne. Dobro vas poznam. Nekateri ste prav spretni in boste lepše lutke izrezali brez narisovanja. Lutke naj bodo vsaj en pedenj visoke. Lutko nasadite na dolgo paličico, s katero boste med igra¬ njem lutko premikali po zaslonu. Za trdnejšo lutko boste izrezali kar dve obliki in ju med seboj zlepili. Kjer so lutke, mora biti tudi lutkovno gledali¬ šče. Na vrata obesite belo bombažno rjuho ali prt, spodaj pa prislonite z ode¬ jo prekrito mizo. V sobi z gledalci mora biti tema, luč pa mora goreti v sobi z igralci. Lutke premikajte čim bliže za¬ slonu, da bo senca ostra, posodite jim svoj glas. Mali gledalci bodo gotovo uži¬ vali ob novi zabavi. Sedaj vemo: svetilke oddajajo svetlobo. So vir svetlobe. Tudi sonce je vir sve¬ tlobe. Svetilke osvetljujejo majhen pro¬ stor, ker sevajo šibko svetlobo. Sonce je močan vir svetlobe. Kadar nas obsevajo žarki, je nekje okrog nas naša senca. Ali jo znamo poiskati v pravi smeri? Po¬ lonca je na mizo postavila svečnik in prižgala svečo. Ob svečo je postavila ra¬ dirko ter z njo krožila okoli sveče. Z radirko je potovala tudi svetloba/sveča/ 237 senca. Ali .je bila senca obrnjena vedno proti istemu robu mize? Postavimo ra¬ dirko na rob mize. Primimo svečnik in z njim premikajmo svečo ob robu mize navzgor in navzdol. Ugotovili smo: Kadar je sveča visoko, je senca daljša/, krajša. Kadar je sveča nizko, je senca daljša/ krajša. Pa si oglejmo naš najmočnejši vir sve¬ tlobe. Ali ves dan miruje? Opišimo nje¬ govo pot: zjutraj vzhaja, opoldne je naj¬ više na nebu in proti večeru zahaja. Od¬ govorite z da ali ne: Naša senca je na soncu vedno Na naslednjih treh slikah je narisana ista smreka, vendar se slike med seboj' razlikujejo. O O - o Ena izmed slik je narisana opoldne. Ob¬ krožite ustrezno številko. Na tretji sliki sonce zahaja. Narišite sonce na pravo mesto tudi v prvo in drugo sliko. K šte¬ vilkam pripišite, kateri del dneva pred¬ stavljajo. Bi znali po senci približno določiti čas? Izberite si v bližini drevo, ves dan opa¬ zujte njegovo senco in si na predmetih okoli skušajte zapomniti, kam je padala senca v določenem času. Polonca si je v zemljo zapičila palico, si s kamenčki zaznamovala lego sence in si tako napra¬ vila pravo uro. Ker ji je ta ura kazala čas samo, kadar je sijalo sonce, jo je imenovala sončna ura. Vsi otroci nimajo dvorišča, kjer bi si lahko napravili svo¬ jo sončno uro, zato pa si vsak lahko na¬ pravi sončno uro iz kartona. DRUGA NALOGA: IZDELAJMO SONČNO URO IZ KARTONA Za številčnico potrebujemo karton v obli¬ ki kroga. Kdor nima šestila, si bo pri mami sposodil pokrov in napravil obris na karton. Velikost tega podstavka je poljubna. Ker potrebujemo središče, bo¬ mo izrezali še en krog iz papirja ter z upogibanjem poiskali središče, ki ga bo¬ mo prenesli na karton. Namesto navpič¬ ne palice bomo izrezali karton, katerega bomo dosti laže prilepili na podlago. Trikotnik mora biti pravokoten in ena izmed krajših stranic mora biti natanko tako dolga, kot je razdalja od središča kroga do oboda. Tej stranici dodajte še 1 cm za zavihek in ga v sredini prereži¬ te. Polovico zavihka upognite na eno, drugo polovico pa na drugo stran tri¬ kotnika. Spodnjo stran namažite z lepi¬ lom ter trikotnik prilepite na krog na¬ tanko iz središča proti obodu. Iz sredi¬ šča naj poteka navzgor pravokotna stra¬ nica. Izdelek postavite na mesto, ki je večidel dneva na soncu. Opoldne uro naravnate tako, da bo trikotnik vrgel na podlago najožjo senco. Mesto označite s črtico in pripišite številko 12. Nato si naravnajte budilko, ki vas bo opozorila ob enih popoldne, da morate zarisati no¬ vo črtico. Ob črtici naj bo številka 1 ali 13. Ali veste, zakaj lahko uporabimo obe številki? 238 Budilka naj vas kliče vsako uro do ve¬ čera. Naslednji dan dopoldne vas čaka isto delo, seveda, če vam ne bo sonce ponagajalo in se skrilo za oblake. Naša sončna ura takrat seveda spi. Samo še besedico tistim, ki poznajo strani neba: trikotnik naše ure je obrnjen približno proti jugu in senca opoldne kaže približ¬ no proti severu. Polonca je ob oknu opazovala svojo uro. Kar jo slepeč snop svetlobe zadene na¬ ravnost v oči. Le za kratek hip. Nato je svetla lisa poplesala prek ure in se zno¬ va ustavila na Polončinem obrazu. Ta nagajivi Aleš! Le kaj mu pade v gjavo? Ali veste, s čim je poslal Polonci snop žarkov: z žepno baterijo/s kozarcem/z ogledalom. Tudi Polonca je vzela svoje ogledalo in stekla k Alešu na dvorišče. Na steni hiše sta izbrala dve mesti in tekmovala, kdo bo hitreje odklanjal žarke zdaj na eno zdaj na drugo mesto. Kaj sta morala napraviti: držati ogledalo čisto pri miru / ogledalo neprestano vrteti/ogledalo na¬ tančno nagibati zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Ali bi lahko natančno sledi¬ li snopu svetlobnih žarkov? Napravimo poizkus: potrebujemo žepno baterijo, list belega papirja, ogledalo in barvnike. List vzdolžno upognemo in s selotejpom prilepimo na vrata nizko pri tleh. Na tla pod list položimo ogledalo. Žepno bate¬ rijo prižgano naslonimo na list, da pade snop svetlobe na ogledalo tik pred upo¬ gibom. V nekoliko mračnem prostoru boste na belem papirju jasno videli pot svetlobe od baterije do zrcala in pot odbite svetlobe od zrcala po listu na¬ vzgor. Obe poti zarišite z modro barvo. List snemite, ga ponovno upognite in opazujte barvne sledi. Črti iste barve se natanko prekrivata. Če ste poizkus do¬ bro opazovali, vam naslednje naloge ne bodo težke: Na vseh risbah je narisano ogledalo, list z upogibom in žarek od baterije. Narisati morate odbiti žarek. Aleš zna speljati žarek celo prek dveh zrcal. Poizkusite še vi. Če ste to zadnjo nalogo prav rešili, vam Aleševa naloga ne bo pretežka. Alešev izdelek se imenu¬ je periskop. TRETJA NALOGA: IZDELAJMO PERISKOP Periskop je zelo preprosta naprava, se¬ stavljena iz škatle in dveh zrcal. Zrcali si stojita nasproti, kot pri zadnjem poiz¬ kusu. Če gledamo v spodnje zrcalo, vidi¬ mo vse tisto, kar je v naravi ujelo zgor¬ nje zrcalo. Obe zrcali moramo torej pri¬ merno pritrditi v škatlo, napraviti dve odprtini nasproti zrcal in že se lkhko skrijemo za grm in opazujemo prijatelje pri igri, ne da bi nas ti opazili. Potrebujemo dve enako veliki ogledali in primerno kartonsko škatlo. Če se vam zdi škatla prekratka, lahko dve enaki vzdolžno zlepite. Natančen postopek vam bodo jasneje pokazale risbe. Za rezanje 239 kartona uporabite škarje, za lepljenje pa OHO in selotejp. Ob koncu težke tretje naloge bi vas z Alešem rada opozorila še na ogledalo, ki je postavljeno na nepreglednem ovin¬ ku. Opazujte njegovo lego in razložite njegov pomen. Pa poglejmo, kaj nam je za danes pri¬ pravila Metka. Ko je vstavljala novo žarnico v žepno baterijo, je morala od¬ viti steklen pokrovček. Položila ga je na knjigo in opazila, da so črke pod stek¬ lom videti večje. Poiskala je črepinjo stekla ter jo prav tako položila na črke. Toda pod navadnim steklom črke niso bile videti večje. Prijela je obe stekli v roko in ju primerjala. Obe stekli sta prozorni in gladki, z otipom pa je ugo¬ tovila, da je črepinja navadnega stekla ravna, površina pokrovčka baterije pa je obla. V sredini je debelejša in na obodu tanjša. Tako oblikovanemu stek¬ lu pravimo leča. Poizkusite na soncu: spustite žarek skozi lečo, podstavite hrbtno stran roke ter lečo približujte in oddaljujte. Ali opazite kakšno spremem¬ bo? Ali je svetla lisa pod lečo toplejša ali celo vroča? Tega poizkusa ne smete napraviti v bližini suhe trave ali listja ali papirja. Z zbranimi žarki bi jih lahko vneli. Z našo lečo smo torej žarke zbra¬ li, zato jo imenujemo tudi zbiralna leča. Sedaj vemo, zakaj je taka leča pred žarnico v žepni bateriji. Ker smo najprej ugotovili, da skozi lečo vidimo predmete povečane, jo lahko uporabimo kot pove¬ čalo. Oglejte si pod lečo mravljo ali majhno cvetico. Odkrili boste zelo zani¬ mive podrobnosti, ki jih samo z očmi ne vidimo. Ker je lečo težko in nerodno držati v roki brez ročaja, vam Metka svetuje, da si ga sami izdelate. ČETRTA NALOGA: IZDELAJMO ROČAJ ZA LEČO Izdelek bo zelo preprost. Med dva karto¬ na bomo tako vložili lečo, da ne bo izpadla. Ker nimamo vsi enako velikih leč, vam ne morem svetovati velikosti, ampak si bomo ogledali samo obliko. Najprej izmerimo premer leče. V držalu bomo izrezali krog, katerega premer bo 1 cm manjši kot leča, zunanji obod pa bo 1 cm večji kot leča. Vse ostale mere pa so vpisane na načrtu. Izdelate seveda dva enaka kosa in ju med seboj zlepite. Tončka Zupančič 240 Dragi naročniki TIMa! Priporočamo vam, da si v najbližji knjigarni ogledate nekaj za vas posebno zanimivih in privlačnih knjig, ki jih je izdala Državna založba Slovenije. Vsaka od navedenih knjig je primerna, da si jo zaželite kot darilo za lep šolski uspeh ali kak vaš poseben praznik. Iz enciklopedijske zbirke Knjige znanja vam še posebej priporočamo: OD PEŠCA DO RAKETE Peter Mardešič (2 dela) V obeh zajetnih in bogato ilustriranih knjigah se boste seznanili z zgodo¬ vinskim razvojem vozil od prvih začetkov človekovega tehniškega ustvar¬ janja. Izvedeli boste, kako so se ljudje v starih časih prevažali po kopnem in po morjih, kako so pluli po rekah. Morda boste kako preprosto vozilo kot model lahko po slikovitem opisu izdelali tudi sami. Toda zanimiv in za vas morda še bolj privlačen je drugi del opisovanja: sodobne ladje in parniki, podmornice, letala in seveda rakete. Slikovni del je tu še bolj pomemben, saj boste našli zbranih mnogo tistih zani¬ mivih fotografij, ki jih sicer iščete po raznih revijah. Vsaka od knjig stane 180,00 din. KNJIGA O ŠPORTU vam v besedi in sliki pove vse o najrazličnejših športnih panogah, o šport¬ nikih, in še o vsem, kar spremlja to človekovo dejavnost. Posebna privlačnost knjige so barvne ilustracije, ki jih je nič manj kot 800! Gotovo boste med njimi našli tudi kakega svojega priljubljenega šport¬ nika, saj so knjigo napisali domači avtorji. Cena knjige je 180,00 din. SLOVENSKI ŠAH je tretja knjiga, ki vam jo priporočamo in so pri njenem nastajanju so¬ delovali naši znani šahisti in strokovnjaki. Tisti, ki se zanimate za šah, boste našli v knjigi najpomembnejše šahovske partije, šahovske prob¬ leme, v njej pa so predstavljeni tudi mojstri šaha in sploh zgodovina tega človekovega udejstvovanja. Knjiga je bogato ilustrirana in stane 120,00 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah, lahko jih naročite pri zastopnikih založbe, naročila pa sprejema tudi uprava Državne založbe Slovenije, 61000 Ljubljana, Mestni trg 26. MODELARJI: rakete, rf % avtomobili,čolni, letala <\ LETALO MIRAGE-»PRIVID« IZ GASKONJE Nastanek in razvoj Miraga V korejski vojni, v letih 1950/51, so se prvič v zgodovini letalstva množično spo¬ padla reaktivna letala — lovci. Američani so tedaj uporabili svoje F-84 in F-86, na drugi strani pa so se pojavili legendarni lovci MIG-15. Splošna spoznanja iz letalske vojne nad Korejo so zadala vojaškim izvedencem na Vzhodu in Zahodu celo vrsto vpra¬ šanj in problemov. Predvsem pa se je pokazalo, da takrat super moderna in komplicirana ameriška vojna letala, kot npr. F-86, kljub vsem odlikam, le niso univerzalni ključ do uspeha. Nasprotno, enostavni sovjetski lovec MIG-15 je bil v tedanjih razmerah letalske vojne sko¬ raj boljše letalo. Različne dežele na Zahodu, ki so imele dovolj močno letalsko industrijo, so na osnovi taktičnih izkušenj v Koreji iskale lastno pot v razvoju bojnih letal. V Ameriki je tedaj nastajal znani lovec F-104 STARFIGHTER, hiter, lahek, dobro oborožen. V Angliji se je »porodil« tipič¬ ni lahki lovec, skoraj igračka, izdelek firme FOLLAND AIRCRAFT, znan po imenu »GNAT«, za katerega se je pozneje zanimalo celo naše letalstvo. V Franciji pa, ki je vedno ljubosumno čuvalo svojo samostojnost in neodvisnost, so se prav tako odločili za gradnjo novega bojnega letala, ki naj bi v naslednjem desetletju in še dlje pomagalo ohraniti zračno pre¬ moč svojih oboroženih sil. Poveljstvo francoskega vojnega letalstva (Armee de FAir) je takrat, leta 1952, raz¬ pisalo natečaj za novega lovca-prestrez- nika, ki naj bi poleg drugega dosegel vi¬ šino 18 km v 6 minutah ... Največja pri¬ vatna francoska letalska tovarna, lastni¬ na nekdanjega konstruktorja letal pri BLOCHU inž. Marcela Dassaulta, znana po kratici GAMD (General Aeronautique Marcel Dassault), v Saint Cloudu pri Pa¬ rizu, je prevzela ponudbo. Inž. Dassault, eden najvidnejših mož francoskega od¬ porniškega gibanja in osebni prijatelj generala de Gaulla, je po svojih zvezah dosegel prednaročilo, vrh tega pa je njegova tovarna že prej dobavila vojne¬ mu letalstvu znana reakcijska bojna le¬ tala »OURAGAN«, »MYSTERE«, »ETEN- DARD« itd. Tovarna GAMD je na razpis prijavila lah¬ kega lovca z delta krilom, ki je precej spominjal na svojega ameriškega vzorni¬ ka CONVAIR F-102, DELTA DAGGER, z oznako MD 550 »MIRAGE I«. To letalo 242 je prvič vzletelo 25. junija 1955 in je kot prototip imelo še dva angleška reakcij¬ ska motorja VIPER ASV-3 firme BRIS- TOL SIDDELY. Čeprav je letalo MIRAGE I med preizku¬ šanjem z lahkoto doseglo hitrost 1,15 macha oziroma s pomožno raketo v de¬ cembru 1956 celo hitrost 1,3 macha, ni bilo uporabno, ker ni moglo nositi učin¬ kovitega bremena. V bitki za naročilo Armee de l’Air so konstruktorji G AMD hitro povečali MIRAGE I v MIRAGE II. Le-ta pa še niti ni doživel rojstva kot prototip, ko je na risalnih deskah že na¬ stajal MIRAGE III, doslej najboljši fran¬ coski lovec. V jeseni leta 1956 je bil gotov prototip MIRAGE III-001 in 17. novembra je bil opravljen prvi polet — uspešno in zado¬ voljivo. Že 30. januarja 1957 je to letalo doseglo hitrost 1,6 macha. Inž. Marcel Dassault, ki je še vedno veljal za glavne¬ ga projektanta, pa se ni mogel ločiti od zamisli o pomožnem raketnem motorju in tako je MIRAGE III-001 s tekočinsko raketo SEPR 66 dosegel v naslednjih po¬ letih na višini 11.000 m že izredno hitrost 1,9 macha. Na osnovi teh rezultatov je sledilo prvo naročilo za deset letal, ki so že dobila oznako MIRAGE III A (02). Vsa ta letala so letela že spomladi leta 1958 v enem od lovskih polkov. Konec leta 1958 je eno od letal, izvedenka III A, doseglo na višini 12.000 m že dvojno zvočno hitrost. Hkrati z letalom pa se je razvijal tudi ustrezni motor ATAR, ki je po različnih izboljšavah dajal približno 6.000 kp po¬ tiska. Da se je MIRAGE III hitro prebil na vrh francoske letalsko-vojne tehnike, se vidi že po tem, da je Armee de l’Air že leta 1960 naročila kar 500 letal tega tipa. Iz montažne tovarne GAMD je takrat pri¬ hajalo mesečno poprečno po deset letal, že leta 1961 so bili prvi lovski polki Armee de l'Air opremljeni z novimi od¬ ličnimi lovci MIRAGE III C. V nasled¬ njih letih pa vse do današnjih dni je to letalo veljalo kot standardni lovec-pre- streznik francoskega vojnega letalstva. Ker pa skoraj vsak tip lovskega letala nosi v sebi zarodek lovca-jurišnika za napade na cilje na zemlji, tudi MIRAGE ni bil izjema. Posebna izvedenka IIIE s povečanim akcijskim radijem in bolj¬ šo navigacijsko opremo je poletela že 5. aprila 1961. To letalo je dobilo moč¬ nejši motor ATAR093C, ki je z naknad¬ nim zgorevanjem razvijal že kar 6.400 kp potiska. Pri zemlji, torej v specifičnem področju delovanja, je MIRAGE IIIE lahko dosegel hitrost 1.490 km/h, na viši¬ ni 11.000 m pa že kar 3.300 km/h. Opis letala Po osnovni zamisli je MIRAGE III kovin¬ ski enosedi nizkokrilec z delta krilom. Površina kril znaša 34,85 m 2 . Pri polni teži letala v zraku znaša specifična obre¬ menitev kril 353 kg/m 2 , kar je znatno manj kot npr. pri F-104. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je MIRAGE bolj pri¬ kladen za nižje pristajalne hitrosti, saj je v tem področju bolj stabilen kot dru¬ ga podobna letala. To dalje pomeni, da ga je mogoče uporabiti tudi na slabših letališčih. Poleg tega sta vzlet in prista¬ janje s tem letalom dosti lažja, bolj var¬ na in ga zato tudi poprečni piloti lahko obvladajo. Celotna konstrukcija MIRAGA je izvede¬ na iz durala, le posamezni elementi, oko¬ vi, priključki za motor in krila ter orož¬ je so iz odličnih litih jekel. Zadnje izve¬ denke vsebujejo že tudi dele iz titanovih zlitin. S tem je povečana mehanična trd¬ nost in v posameznih primerih dosežen prihranek na teži. Nizkotlačne zračnice s pritiskom 6—8,5 atm omogočajo mehko pristajanje tudi na slabših, celo travnatih zemljiščih. Da bi se zmanjšala pot vožnje po pristanku, je MIRAGE opremljen z zavornim pa¬ dalom. Letala tega tipa, ki pa so oprem¬ ljena s pristajalnimi kavlji, so namenje¬ na za Švico, saj so v goratih predelih na voljo le majhna letališča, podobna onim na letalonosilkah. Pilotska kabina je pod pritiskom in ima klimatsko napravo. Pi¬ lot je dobro zavarovan z jekleno ploščo za hrbtom. Prednje steklo je oklepno in debelo 20 mm, stranska stekla pa so de¬ bela 12,7 mm. Pokrov kabine, ki se od¬ pira navzgor, je debel 9,7 mm. Pilot sedi na katapultnem sedežu in omogoča va- 243 LOVEC - BOMBNIK MIRAGE m ren odskok tudi pri nizkih hitrostih in majhnih višinah. Letalo MIRAGE III meri čez krila 8,22 m, dolgo pa je 15,5 m. Letalo je visoko 4,25 m, zato potrebuje pilot lestev do kabine. Teža praznega letala je 6.500 kg, polno obremenjenega pa okrog 12.300 kg. To pomeni, da znaša koristno breme okrog 5.800 kg (gorivo in oborožitev + pilot). MIRAGE lahko leti na višini 11.000 m s hitrostjo 2,15 macha, ekonomična hitrost na tej višini pa je 0,9 macha. Na višino 11.000 m se MIRAGE III povzpne v času 6,5 minute. Pristajalna hitrost letala je kakšnih 246 km/h, kar sploh ni pretirano v primerjavi s podobnimi letali. Vzletna pot meri 1.300 m, z oviro, visoka 15 m, pristajalna pot pa meri 830 m. Največja taktična uporabna višina je 16.500 m, naj¬ večja dosežena višina pa 22.000 m. Letalo MIRAGE III je zelo enostavno za vzdrževanje, saj zahteva ena ura letenja le okrog 8 ur priprav na zemlji. Cena letala je približno milijon dolarjev. Zanimivo je, da imajo Francozi zelo stro¬ ga merila za pilote. Največja dovoljena starost je 30 let. Preden smejo sesti v MIRAGA, morajo piloti absolvirati vsaj 300 ur letenja na reaktivnih letalih. Nad¬ zvočne šolske polete opravljajo običajno na višini prek 11.000 m. Motor za MIRAGE III — V začetku je MIRAGE III dobil reakcijski motor SNECMA ATAR 101 G-3, ki je z naknad¬ nim zgorevanjem razvijal le okrog 4.400 kp potiska. Ta majhna moč je bila do¬ polnjena s pomožnim raketnim motor¬ jem SEPR 66, ki je vseboval 2 tekočinski raketi s potiskom 1.500 kp. 244 Oprema in oborožitev MIRAGA — Letalo MIRAGE je opremljeno z univerzalno na¬ vigacijsko napravo, z dvema močnima UHF postajama, radarskim višinomerom in še z vrsto drugih kontrolnih instru¬ mentov. Oborožen je z dvema avtomatskima to¬ povoma 30 mm, raketami, bombami itd. Lahko rečemo, da je MIRAGE IH eno najboljših bojnih letal v svoji kategoriji in enakovreden nasprotnik podobnim konstrukcijam na Vzhodu, proti katerim je končno tudi namenjen. Sedanja os¬ novna konstrukcija se sicer nahaja na koncu tehničnih in aerodinamičnih mož¬ nosti in francoska Armee de l’Air bo go¬ tovo to letalo kmalu zamenjala z boljši¬ mi za sedanje razmere zračne vojne. V celi vrsti dežel pa bo MIRAGE III še dolgo skrbel za občutek relativne zračne moči in varnosti. Bojan Čamernik DODATKI RC SISTEMU TIM lil Naredili bomo nekaj sklepov o našem RC sistemu. Končali smo oddajnik, po¬ znamo že sprejemnik, servomehanizem prav tako. Da bi bil celoten sistem kar se da preprost, smo se zadovoljili zgolj z enim servomehanizmom, t. j. z enim krmilom. To je dovolj za manjše mode¬ le in predvsem za začetnike. Res je, da dajejo tudi stari modelarji npr. v tek¬ movalne motorne čolne le po en servo- mehanizem (električni pogon modela), toda marsikdo si želi še malo več. Za začetek naj bi imeli vsaj možnost pognati in ustaviti pogonski elektromo¬ tor modela, dodati in odvzeti plin eksplo¬ zijskemu motorčku ali če hočete, izvleči zračne zavore pri jadralnem letalu. Še malo več pa je želja po še enem, ne¬ odvisnem proporcionalnem servomeha- nizmu. je NF signal vedno prisoten, saj se v njem skriva informacija o legi krmila (razmerje A/B). Ko NF signal odvzame¬ mo, se bo za ta trenutek krmilo vrnilo v nevtralno lego, kar pa nas ne moti. Narediti moramo torej vezje, ki bo ob¬ čutljivo za NF signal. Prvo vezje, ki sem ga preizkusil, prikazuje slika 34. ČTE , c ' na kolektor U sprej. . rele =>CZ3 6V Ri :W «e -»c -o D Sl. 34. Shema dodatka I Dodatek I To bo najpreprostejši dodatek, ki mora' uspeti vsekamu začetniku. Omogoča pri¬ ključitev enokanalnega servomehanizma, ki ga lahko koristno uporabimo za vse prej naštete zahteve. Najprej si moramo zastaviti nalogo, kako bi vso stvar izpeljali. Vsekakor je mož¬ nih več rešitev. Meni se je najenostavnej¬ ša zdela tale izvedba. Izkoristimo tisti trenutek (presledek), ko ni nizkofrekvenčnega signala! Zakaj? Ker Vezje je res enostavno, posebno še zato, ker vsebuje rele. Ko je na vhodu (ki ga priključimo na kolektor T4 v sprejem¬ niku) NF signal, nam ta »odpre« transi- stor BC107 in rele pritegne. Res prepro¬ sto, ali ne? Poskusimo to malenkost spraviti na plo¬ ščico tiskanega vezja! Elementov je ma¬ lo, tako da s tem ne bo težav. Naj ima ploščica dimenzije 25 X 15 mm, tako da jo lahko pripojimo k ploščici sprejem¬ nika. 245 15 Dodatek II Sl. 35. Slika ploščice tiskanega vezja dodat¬ ka I v merilu 1:1 Seveda je ta slika premajhna, da bi lahko označil številke sponk. To sem storil na sliki 36. Sl. 36. Slika ploščice V sliki 36 sem s črtkanimi črtami ozna¬ čil lege posameznih elementov, da boste lažje delali. Zdaj pa si oglejmo tabelo, da ugotovi¬ mo, kam gre vsak element. rff f /v / / >>? r //> n NMie*TiT£