27. XI. IMS ptujski perutninar informacije št. 15 — oktober 1989 Pregled gospodarjenja v tretjem tromesečju Gospodarjenje v obdobju I.—IX. 1989 je potekalo pod težkim bremenom galopirajoče inflacije. Vsi ukrepi makro-ekonomske politike še ne dajejo nobenih konkretnih rezultatov, ki bi nas navdajali z upanjem, da bo v bližnji bodočnosti bolje. Še vedno naraščajoča inflacija povzroča preplah med gospodarskimi subjekti, ki se zaradi tega ne odločajo dolgoročno, ampak vidijo rešitve le v trenutnem reševanju odprtih vprašanj. Največja nevarnost, ki jo s sabo nosi inflacija je prerazdeljevanje vseh vrst premoženja. To pa ni enostavno preprečiti, kajti ukrepi zadenejo ob socialno in ekonomsko eksplozijo. Obnašanje delovne organizacije v okvirih splošnih gospodarskih pogojev mora biti vseeno takšno, da si ustvarja podlago za normalne gospodarske pogoje v bodočnosti. K temu lahko prispeva vsak zaposlen v naši delovni organizaciji, kajti le to prizadevanje bo omogočalo, da se ne bomo srečevali s takšnimi težavami kot mnogi še v preteklosti dobri kolektivi. V informaciji podajamo pregled poslovanja za obdobje, ki mora služiti temu, da kritično ugotovimo kaj bi lahko izboljšali, da bodo ob koncu leta rezultati gospodarjenja boljši. Doseganje fizičnega obsega proizvodnje V obdobju I—IX 1989 smo v delovni organizaciji presegli načrtovano proizvodnjo za to obdobje za 0,2 %, za lansko proizvodnjo v tem obdobju pa zaostajamo za 1,2 %. Načrtovan obseg proizvodnje so presegle Tovarna krmil (0,7%), Stari starši (11,7%), Starši (1,2%), Brojlerji (1,2%), Promet (8,3%) in Ptujska tiskarna (11,6%), proizvodnjo lanskega leta pa Stari starši (19,2%), Starši (1,7%), Servis (0,8%) ter Ptujska tiskarna (18,4 %). Za načrtovano proizvodnjo zaostajajo Predelava in Perutninska klavnica (11,1 %) ter Trgovina (0,1 %). Vse enote, ki so proizvodnjo presegle, presegajo tudi načrtovan indeks produktivnosti, zaostajajo pa Perutninska klavnica (1,5%), Predelava (5,2%), Servis (0,1 %), Trgovina (1,3%). Na nivoju delovne organizacije zaostajamo za načrtovano produktivnostjo za 0,5 %, za doseženo v enakem obdobju preteklega leta pa za 2,7 %. Poročilo o prodaji v času od 1. 1. do 30. 9. 1989 Podatki navedeni v tem poročilu kažejo, da je bila prodaja na domačem tržišču vse leto v rahlem upadu, tako v lastnih prodajalnah kot tudi pri večini kupcev v skoraj vseh republikah. Prodaja je povečana najbolj v Makedoniji z indeksom 175, kjer pa gre za prodajo razmeroma majhnih količin zmrznjenega mesa. Nadalje se je prodaja v Hrvatski povečala z indeksom 115 v glavnem na račun prodaje v Osijeku, porast pa beleži prodaja tudi v Zagrebu, v Reki in pri ostalih kupcih razen v Dalmaciji, kjer beležimo indeks 80. V Sloveniji je prav tako občutna stagnacija pri vseh kupcih, indeks 85. Najslabša je prodaja v Srbiji z indeksom 63 in to skladišče Beograd indeks 67, Centroprom indeks 44 in ostali kupci 75. Prodaja v Bosni beleži indeks 112. Skupno je bilo na domačem tržišču prodanih 24.586 ton blaga z indeksom 93. Ob koncu septembra smo imeli na zalogi 933 ton zmrznjenega perutninskega mesa, razen drobovine in kokoši pa je bilo približno 15 ton. Prodaja mesnih izdelkov beleži indeks 99, kar je ugodno v upoštevanju spomladanskih težav pri prodaji v Srbiji, kjer po devetih mesecih beležimo indeks prodaje 79, v Sloveniji je porastla prodaja z indeksom 125 pri tem pa najslabše rezultate dosegamo v maloprodaji Ptuj in Maribor z indeksom 89. Prodaja v Hrvatski in Bosni je bila ves čas ugodna, ter beleži konstantno rast. V obravnavanem obdobju smo poskušali vzklaje-vati cene tako mesa kot izdelkov s porastjo proizvodnih stroškov, ter smo tako poskušali slediti gibanju cen in inflaciji. Največji izpad v prodaji je opazen v SR Srbiji. Prodaja se je občasno povečevala, normalizirala pa se ni in planirane prodaje ter v letu 1988 doseženih količin ne bo mogoče doseči. Blagovna menjava s tujino v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1989 IZVOZ v 000 din Količina Vrednost Perutninsko meso kg 5.436.692 38.037.597 Divjačina kg 40.690 1.144.074 Val. jajca kom 471.600 249.859 DSP kom 145.523 892.800 din 40.329.330 $ 7.738.660 UVOZ din 48.120.571 $ 9.234.846,98 Plan izvoza 1989 USD 8.761.000 Realizacija 1—9 USD 7.738.660 88,33 % Plan uvoza 1989 USD 8.001.000 Realizacija 1—9 USD 9.234.846 115,42 % Izvožene količine po posameznih tržiščih v kg Piščanci File Bedra SKUPAJ Italija 2.204.295 178.158 21.414 2.403.867 Avstrija 191.127 107.688 — 298.215 Jemen 2.579.350 — — 2.579.350 Anglija — 153.660 — 153.660 4.974.772 439.506 21.414 5.436.692 Poslovanje v okviru pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji v obdobju I. do IX. kaže naslednjo podobo: Izvoz $ 3.210.438,80 Uvoz $ 3.539.068,31 V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil naš uvoz za USD 1,496.187 višji od vrednosti izvoza (pokritost uvoza z izvozom 83,80 %). Obseg uvoza je bistveno višji kot v preteklih obdobjih na račun opreme za novo klavnico (USD 4,248.340), do konca leta pa bomo uvozili nekaj strojev za predelavo, kafilerijo in računalniško opremo. Vse to bo realizirano v sklopu investicije — III. faza modernizacije in rekonstrukcije Mesne industrije, koristimo pa sredstva deviznega kredita Svetovne banke za obnovo in razvoj, VVashington. Pri izvozu bistvenih odmikov od planiranih količin in vrednosti ni. Posel s kupcem v Jemnu smo zaključili, imamo pa novega kupca za področje držav Golfa (Katar, Oman, Združeni arabski emirati), ki mu bomo do konca maja 1990 s kontejnerji dobavili 2.000 ton zmrznjenega brojlerskega mesa. investicijska dejavnost lil. FAZA RMMI Ob polletnem obračunu smo podrobno poročali o nadaljevanju del. V tem poročilu dajemo kratek pregled del, ki so se pričela v tretjem tromesečju: — Končana je jeklena podkonstrukcija za vpenjanje in obešanje celotne opreme v PK. Dela so izvedena strokovno in estetsko. — Začeli smo z montažo tehnološke opreme v PK kakor tudi v ČN. Montaža bo zaradi težav z dobavami domačih dobaviteljev trajala dalj kot smo računali, vendar ne preko pogodbenega roka (34 tednov). Del opreme v ČN pa je že v poskusnem obratovanju !. faze — mehanično čiščenje odpadnih voda. Tu je nekaj začetniških težav zaradi opreme gradbenega projekta, kot tudi zaradi velikih obremenitev tehnoloških voda iz stare perutninske klavnice. Zgrajen je novi vodovodni priključek fi 300 pod železnico na KGP vodovod fi 400. S tem so dolgoročno rešeni problemi dosedanjeva večkratnega pomanjkanja vode. Zgrajeni so tudi trije novi vodnjaki za tehnično vodo — hlajenje kompresorjev, kapacitete 90—120 m3/h. — Dogovorjena je dobava in montaža opreme za sprejem surovin in polnjenje istih v destruktorje kafilerije. Vrednost pogodbenih del je bila 3,4 milijarde din. Rok izvedbe je december 1989. — Sklenjena je pogodba o dobavi in montaži opreme in instalacij za izkoriščanje odpadne toplotne energije in kafilerije v vrednosti blizu 8 milijard din. Projekt je kompliciran, vendar po dispozicijah projektantov zelo racionalen. Tudi pogodba z IMP Maribor je za oba partnerja obvezujoča (kredit brez R, delitev prihrankov 50:50). — Sklenjen je aneks št. 12 z SCT Ljubljana za večji obseg instalacijskih del (913 milijonov din). — Vplačali smo okrog 13 milijard din carine za uvoženo tehnološko opremo — STORK in LINDE. Morali smo povišati predračunsko vrednost III. faze od 69,4 milijarde na 80,5 milijarde din. Zaradi nekaterih nedokončanih del pričakujemo še povečanje predračunske vrednosti. Zaključujemo gradbena dela in montažo opreme na ČN. Dogovorjena je tudi izvedba priključka kanala iz ČN na novi »D« kanal — 1,4 milijarde din v dolžini 340 m ob Studenčnici. Čez 1 do 2 meseca bo možno priključiti odpadne vode preko priključka in novega »D« kanala v izgradnji na novo centralo ČN. Zato bo možno odklopiti po 22 letih naše odpadne vode iz kanala Kidričevo. Upali smo, da se investicija ne bo podražila, vendar se temu ne moremo izogniti, ker so vsa dela, ki jeh moramo še dokončati oz. financirati zaradi strašne inflacije in devalvacije nepredvidljivo draga! Primer: m3 betona vpogodbi maj 1988 je stal 120.000,— din, sedanje cene so 3—4 milj. din ali za 30 krat dražje, USD v investicijskem programu je 839,— din, sedanji tečaj je 45.000,— din ali za 53 krat dražji. POM Izvršena so rušitvena dela in v grobem vsa gradbena dela, tako da se strojnica po požaru pokriva. Nova strojnica na površini 300 m2 bo moderno zgrajena za funkcionalno obratovanje. Pogodbeni rok je 25. november. Pripomniti je potrebno, da realizacija sanaci- je po požaru poteka v skrajno kratkih možnih rokih, ker je to v bistvu novogradnja in so potrebni vsi upravni in strokovni postopki. Upamo, da so sedaj pomirjeni vsi tisti, ki so bili nekoliko nestrpni. OSTALO — Sofinanciranje na testni postaji VAŠ Maribor za računalniško vodenje klimatizacij (skupaj za VAŠ in IMF Maribor). —■ Izvajajo se keramičarska dela v valilnici Starih staršev kjer je dogovor, da se nam prizna na račun reklamacije 25 % predračunske vrednosti. —• Gradimo novo trafo postajo na farmi Kidričevo zaradi preobremenjenosti in dotrajanosti dveh obstoječih. — Nabavljena je oprema za novo počitniško kapaciteto ČATEŽ. — Nabavljeno je še nekaj nujne opreme za ostale PE in Strokovne službe. Realizacija odhodkov, prihodkov in ugotavljanje dohodka Realizacija odhodkov, prihodkov in ugotavljanje dohodka je zaradi spremenjene organizacije in obračunskega sistema neprimerljiva na preteklo leto. V devetih mesecih je bilo v delovni organizaciji 734,7 milijarde odhodkov, kar je v primerjavi s polletjem 119% več. Med poslovnimi odhodki predstavljajo največjo postavko materialni stroški v višini 396 milj. kar je za 244 % več kot v polletju. Strošek obračunane amortizacije znaša v tem obdobju 108,9 milij. Vkalkulirani bruto osebni dohodki .so 168 milijard, kar je za 207 % več kot v polletju letošnjega leta. Odhodki od financiranja znašajo 347,4 milijarde. V tej postavki so tudi revalorizacijske in realne obresti v višini 244,6 milijarde, kar predstavlja 20 % doseženega prihodka. Prihodki skupaj so v obdobju doseženi v višini 1.201,8 milijarde, kar je za 181 % več kot v polletju. Dosežen dohodek znaša 283,5 milijarde in je od polletja večji za 188 %. Kazalci uspešnosti V analiziranem obdobju smo povečali število zaposlenih proti lanskemu letu za 2 %. Posledica tega je tudi zmanjšana produktivnost. Kazalci poslovne uspešnosti v primerjavi s podgrupo dejavnosti, kažejo da je naša delovna organizacija uspešnejša od drugih. Višina osebnih dohodkov je v skladu z dopolnjeno metodologijo Družbenega dogovora na osnovi katerega si bomo popravili osnovo za izplačilo osebnih dohodkov za mesec oktober. Razporejanje dohodka in dobička Iz ustvarjenega dohodka pokrijemo osebne dohodke, ki so v tem obračunu enaki izplačanim. Dobiček v višini 63,1 milijarde din se deli na sklad skupne porabe za investicijsko izgradnjo v višini 2 milijardi, ostale samoupravno sprejete in zakonsko določene obveznosti so pa skupaj 22,4 milijard. Ostanek nerazporejenega dobička znaša 38,6 milijarde, kar je za 136 % več kot v polletju. Povečanje lastnih sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo znašajo 207,9 milijarde kar je 284 % več kot lansko leto, to pa ni enako rasti inflacije. Zaključek Ob zaključku lahko ugotovimo, da je v poslovanju devetih mesecev mnogo nerealiziranih ciljev, predvsem kar se tiče doseženih rezultatov enakega obdobja preteklega leta. Finančni rezultati poslovanja so nekje v okvirih pogojev, ki jih daje gospodarska politika. Ostanek sredstev za razširejno reprodukcijo bo omogočal, da bomo dokončali investicijo v III. fazo mesne industrije, kar je naša najvažnejša naloga letošnjega leta. NAČRT PROIZVODNJE za leto 1990 Predlog načrta proizvodnje za leto 1990 je plod dolgotrajnih priprav, usklajevanj ter izsledkov različnih analiz. Prva faza priprave je zajemala analizo doseženih normativov ter pripravo predloga normativov za leto 1990. Dogovorjeni in usklajeni normativi za leto 1990 so bili obravnavani tudi na seji delavskega sveta dne 31. 7. 1989. Med pomembnejšimi idejami, ki jih je bilo potrebno analizirati, sta bili tudi možna sprememba v valilnici Turnišče, (štirikratno vlaganje na teden) ter zamenjava reje brojlerjev v Kidričevem z nesnicami. Analize so pokazale, da je bolje ostati v valilnici pri šestkratnem vlaganju, potrebno pa jo bo čimprej dograditi, da bi lahko posamezni inkubatorji izmenično počivali. Sprememba v Kidričevem pa bi pomenila izpad proizvodnje mesa v letu 1990, zato je prestavljena za eno leto. V letu 1990 pa bodo potrebna vlaganja v nove kooperacijske objekte, da bo sprememba v letu 1991 možna. Velik vpliv na proizvodni načrt imata predviden začetek proizvodnje v novi klavnici v začetku drugega polletja 1990, ter proizvodnja v okviru POM programa. Naštete predpostavke, v septembru znano stanje matičnih jat in dogovorjeni normativi, so bile osnova za sestavo predloga proizvodnega načrta za leto 1990. Tako načrtujemo porast proizvodnje v letu 1990 glede na oceno leta 1989 za 9,5 % glede na realizacijo v letu 1988 pa za 7,8 %. K temu porastu prispeva največ višja proizvodnja mesnih izdelkov (planirano 10 % povišanje), proizvodnja POM programa (1500 ton) proizvodnja DSP—BRO (6,3 %), proizvodnja perutninskega mesa (2,7 %). Prikaz načrtovane proizvodnje pomembnejših produktov je podan v sledeči tabeli: Vrsta proizvodov Enota plan 90 mere 1989 1990 0'cena 89 Krmila ton 116.600 117.710 101,0 Val. jajca st. staršev 000 kos 4.630 4.221 91,2 DSP starši 000 kos 1.115 1.116 100,1 Val. jajca staršev 000 kos 45.210 45.093 99,7 DSP BRO 000 kos 31.150 33.121 106,3 Reja BRO Kidričevo ž. t. ton 2.060 1.816 88,2 Reja BRO Breg ž. t. ton 4.990 5.856 117,4 Reja BRO — Kooper. ž. t. ton 43.020 43.296 100,6 Perutninsko meso ton 37.880 38.900 102,7 Mesni izdelki ton 7.500 8.250 110,0 POM ton — 1.500 — Izvoz perut, mesa ton 6.900 7.000 101,5 (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Sestavni del predloga načrta je tudi plan kadrov, v katerem je predvidenih 1995 zaposlenih, oz. 66 zaposlenih več od načrtovanega števila zaposlenih v letu 1989. Povečanje je odraz uvedbe POM programa, novega načina transporta, predvidenega oddelka za obdelavo divjačine, okrepljene tehnološke in vzdrževalne službe ter uvedbe služb, ki jih sodobno podjetje mora imeti (službe na področju marketinga, psiholog ipd). Primerjava načrtovanega obsega proizvodnje in načrtovanega števila zaposlenih daje načrtovano stopnjo produktivnosti. Le ta je za 7 % višja od ocenjene za leto 1989 in za 4 % višja od dosežene v letu 1988. V predlogu načrta je novost podaljšan delovni čas ob ponedeljkih za nadomestilo delovnih sobot in velja za enote, kjer je takšna oblika izrabe delovnega časa smotrna. Delovne sobote pa ne bodo potrebne tudi v Perutninski klavnici v drugem polletju 1990. Podrobneje se lahko s predlogom načrta proizvodnje za leto 1990 seznanite pri svojih predstavnikih sindikata in vodstvenih delavcih. Z veseljem lahko ugotovimo, da bomo v letu 1990 želi prve sadove naše največje investicije, in če bo vsak izmed nas s svojim prizadevnim in odgovornim delom prispeval svoj delež, potem obstaja le vprašanje za koliko bomo vsi skupaj načrtovano proizvodnjo presegli. PLANSKO ANALITSKI SEKTOR REBALANS FINANČNEGA PLANA za leto 1989 Spremembe v zakonodaji in izredno visoka inflacija so narekovale pristop k rebalansiranju finančnega načrta za leto 1989. V naslednjem pregledu so podani glavni načrtovani elementi. Prihodki Odhodki Brutto dobiček Ustvarjeni dohodek Osebni dohodki + SP Akumulacija 2.694.267.000 2.463.267.000 231.000. 000 675.000. 000 444.000. 000 75.802.480 DELAVSKI SVET PODJETJA JE SPREJEL PREDLOG STATUTA V 14. številki Informacij smo vas seznanili s pomembnejšimi spremembami in dopolnili Statuta, ki jih zahteva Zakon o podjetjih, in vas povabili, da se aktivno vključite v poprejšnjo razpravo, ki je po sklepu delavskega sveta potekala do 16. oktobra. Na osnovi Informacij in uvodnih razlag na kar dvajsetih delnih zborih delavcev in kooperantov v vseh proizvodnih enotah, je bilo podano precej pripomb, pobud in predlogov. Poleg obravnave o osnutku Statuta je na delnih zborih tekla še razprava o Pravilniku o zadrževanju (varčevanju) dela osebnih dohodkov in Pravilniku o stimulativnem nagrajevanju. Razprava o obeh pravilnikih je še v teku, saj nista predmet referenduma, zato bo o teh podano posebno poročilo. Tokrat vas seznanjamo s pomembnejšimi pripombami o osnutku Statuta in sicer: — V IV. poglavju, ki govori o statusnih spremembah, je bila podana pobuda, da se spremeni drugi odstavek 33. člena, ki govori, da o pripojitvi drugega podjetja odloča delavski svet. Podan je bil predlog, da bi o pripojitvi drugega podjetja odločali na referendumu in ne na delavskem svetu; — Postavljeno je bilo vprašanje glede odločanja delavcev, ki so zaposleni za določen čas; — Kako je opredeljeno varstvo pravic delavcev; — V XIII. poglavju, kjer je opredeljena funkcija sindikata, naj bi se podrobneje razdelale funkcije in naloge sindikata; — V poglavju, ki govori o materialni odgovornosti PO za sklepe, s katerimi je lahko povzročena materialna škoda v podjetju, naj bi imeli enako odgovornost tudi člani delavskega sveta. V širši razpravi je bilo sprejeto stališče, da materialne odgovornosti zaradi slabše informiranosti ne bi kazalo vezati na člane delavskega sveta; — Da v osnutku Statuta ni zajet 68. člen Zakona o podjetjih, ki govori o samoupravni delavski kontroli; — Da se naj spremeni 184. člen v prehodnih in končnih določbah, ki pravi, da se Statut uporablja od 1. 1. 1990 dalje. Veljati naj začne osmi dan po objavi; — Naj se vnese novi člen o zbiranju sredstev z delnicami in se oblikuje delniška družba; — Poglavje, ki govori o poslovni tajnosti, se naj objavi v Informacijah. V poglavju o kooperacijskih odnosih pa so bila naslednja pomembnejša mnenja: — Da se naj preoblikuje sklad rizika; — Da naj bo enotno vrednotenje delavca in kooperanta PP; — Da naj bodo kooperanti enako deležni pri delitvi dobička kot delavci; — o zastopanosti kooperantov v delavskem svetu podjetja in naj bodo kooperacijski odnosi večkrat obravnavani na sejah delavskega sveta; — Po sprejemu novega zakona o pravnem položaju kooperantov se naj organizira posebna razprava; — Odbor za pritožbe naj bo pristojen tudi za reševanje pritožb kooperantov; — Prisotno je bilo tudi razmišljanje o drugačni organiziranosti PE Brojlerji. Komisija za pripravo predloga Statuta družbenega podjetja Perutnine Ptuj, je vsa mnenja, predloge in stališča temeljito preučila in upoštevala v pripravi vse tisto, za kar je bila pravna podlaga. Nekaterih pobud ni bilo možno upoštevati, ker to onemogoča veljavna zakonodaja. Tako je recimo pri pristojnosti predsednika in podpredsednikov PO ter direktorjev PE. Teh pristojnosti si ni izmislil nihče v Perutnini, marveč jih določa Zakon o podjetjih. Podobnih primerov, kjer pripomb ni bilo mogoče upoštevati, je še več. O predlogu Statuta je razpravljal poslovodni odbor in kolegij podjetja, dokončna razprava o predlogu pa je tekla na seji Delavskega sveta Perutnine 24. oktobra. Seznanjamo vas s pomembnejšimi spremembami in dopolnitvami, saj je bilo nekaj tudi takih, ki jim rečemo »lepotni popravki«, torej so poiskane ustreznejše formulacije. 7. člen, ki glasi »Podjetje ima svoj zaščitni znak in zastavo« se dopolni z VSEBINA IN OBLIKA JE OPREDELJENA S POSEBNIM PRAVILNIKOM. 19. člen, ki govori o kooperacijski pogodbi: Pogodba opredeljuje vse pravice in obveznosti kooperanta« se dopolni TER UREJA KOOPERACIJSKE ODNOSE, KI JIH OPREDELJUJE ZAKON IN DRUGI PREDPISI. Doda se nov 83a člen, ki glasi: »DELAVSKI SVET NA PREDLOG POSLOVODNEGA ODBORA RAZPIŠE ZBIRANJE SREDSTEV Z DELNICAMI. O NOMINALNI VREDNOSTI, ŠTEVILU, NAČINU PRODAJE IN NAKUPA DELNIC ODLOČA DELAVSKI SVET«. Doda se nov 83b člen, ki glasi: »DELAVSKI SVET NA PREDLOG POSLOVODNEGA ODBORA ODLOČI PRI KATEREM RAZMERJU LASTNIŠTVA PREMOŽENJA PODJETJA SE PERUTNINA PTUJ PREOBLIKUJE V MEŠANO PODJETJE — DELNIŠKO DRUŽBO. Dopolni se 93. člen, ki glasi: »Odbor za pritožbe odloča dokončno na drugi stopnji o pritožbah, UGOVORIH IN ZAHTEVAH delavcev podjetja zoper...«. 1. odstavek 94. člena, ki glasi: »Odbor za pritožbe šteje 5 članov in 5 namestnikov...« se spremeni in glasi: »ODBOR ZA PRITOŽBE ŠTEJE 11 ČLANOV IN DELUJE V SENATIH. NA KONSTITUTIVNI SEJI SE IZVOLITA PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ODBORA ZA PRITOŽBE«. Dopolni se 109. člen, ki govori o nalogah in pristojnostih poslovodnega odbora. Doda se alinea: »ODLOČA O INVESTICIJAH, KI NISO V PLANU, O ČEMER OBVESTI DELAVSKI SVET«. V skladu z Zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja se spremeni 20. alinea 109. člena, ki govori o izrekanju disciplinskih ukrepov in glasi: »ODLOČA O DISCIPLINSKI ODGOVORNOSTI DELAVCA ZA LAŽJE KRŠITVE DELOVNE OBVEZNOSTI IN IZREČE UKREP: JAVNI OPOMIN IN DENARNO KAZEN.« Ta sprememba formulacije se spremeni tudi pri pristojnostih podpredsednikov poslovodnega odbora in pri pristojnostih direktorjev proizvodnih enot in sektorjev. V skladu z Zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja se pri 109. členu, ki obravnava naloge in pristojnosti poslovodnega odbora, se doda še nova alinea: »ODLOČA O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA«. Dopolni se 111. člen in sicer se pri pristojnostih podpredsednika PO za proizvodnjo doda nova alinea: »RAZPOREJA DELAVCE IZ SVOJEGA PODROČJA.« Pri pristojnostih vseh štirih podpredsednikov se doda nova alinea: »ZA ČAS SVOJE ODSOTNOSTI PRENESE POOBLASTILA NA DELAVCE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI, TER NA DRUGE DELAVCE«. Na podlagi zakona o Temeljnih pravicah iz delovnega razmerja se dopolni 117. člen, ki govori o predčasni razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili ... s sklepom Delavskega sveta razporedi na drugo ustrezno delovno mesto v skladu z njegovo STROKOVNO izobrazbo OZ. ZNANJU IN ZMOŽNOSTI. 131. člen se spremeni in glasi: »POSEBNA POOBLASTILA PRI KUPOPRODAJNIH POGODBAH V NABAVI IN PRODAJI IMAJO PREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA, PODPREDSEDNIK POSLOVNEGA ODBORA ZA MARKETING, DIREKTOR PRODAJNE ENOTE TRGOVINA DIREKTOR SEKTORJA ZA MARKETING, DELAVCI V SEKTORJU MARKETING IN PRODAJNI ENOTI TRGOVINA V OKVIRU DANIH POOBLASTIL. Doda se za 101. člen: SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA — a) Komisija samoupravne delavske kontrole nadzira: — izvajanje samoupravnih splošnih aktov, sklepov delavcev in njihovih organov, skladnost aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi delavcev: — izpolnjevanje delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev in organov; — uporabo družbenih sredstev glede ekonomske in družbene smotrnosti; — izvajanje razvojne politike ter načela delitve po delu; — varstvo pravic delavcev v delovnih razmerjih in — obveščanje delavcev. Delavci izvolijo komisijo na enak način kakor delavski svet podjetja, šteje pa 11 članov. — b) Komisija posreduje svoje ugotovitve pristojnim organom podjetja, lahko pa tudi organom nadzora in varstva zakonitosti zunaj podjetja. Komisija lahko angažira državne ali strokovne institucije, če ima utemeljen razlog za dvom o pravilnosti ali smotrnosti ali če sumi, da dobljeni podatki ne ustrezajo resničnemu stanju. Organi in strokovni delavci podjetja so dolžni komisiji dati na vpogled vse potrebne podatke in ji pojasniti sporna vprašanja. — c) Komisija ima enak mandat kot delavski svet. Njene člane ali celotno komisijo se lahko odpokliče pred iztekom mandata zaradi enakih razlogov kot delegate v delavskem svetu, in še če bi seznanjala delavce in druge z neresničnimi podatki ali če bi opustila obveščanje delavcev o svojih ugotovitvah. Spremeni se 184. člen Prehodne in končne določbe: Ta Statut začne veljati osmi dan po objavi. Delavski svet Perutnine Ptuj je na svoji 10. redni seji 24. oktobra 1989 po končani razpravi sprejel sledeči sklep: 1. Delavski svet ugotavlja, da je poprejšnja obravnava o osnutku Statuta družbenega podjetja PERUTNINA PTUJ potekala po vseh proizvodnih enotah in strokovnih službah v predpisanem roku. 2. Vse podane in dospele pripombe, spremembe in dopolnitve so strokovno obravnavane, ustrezne rešitve pa so po usklajenem postopku upoštevane pri sestavi predloga Statuta. 3. S tem je sprejeto celotno besedilo predloga Statuta družbenega podjetja PERUTNINA PTUJ, ki je predmet glasovanja na referendumu, dne 9. 11. 1989.