(Škof- zlatomašnik, hodi pozdravljen l r Pred 42 leti je bifo. Tah at je lavantinska škojija slavila slicno slavje, kot ga slavi letos: petdesetletnico mašništva svojega škofa. Takrat je bil na prestoln lavantinskih skofov neposredni naslednik velikega škofa Slomšeka — triinsedemde?etletni starec dr. Jakob MaksimUijan Stepišnik. Danes zavzema ta sedeš tretji naslednik Slomšekov, sedeminpetdeMi v vrsti lavant. škofov — tudi moz triinsedemdesetih let knez<>škof dr. Andrej Karlin. Velike spremembe so se izvršile tekom 42 let Ako bi jih bil kdo takrat napovedal, bi njegovemu prerokovanju nikdo ne bil verjd. Država, ki se je tisti ras smatrala za preinogoino ter zgrajeno na granit, ki traja leta in stoletja, je razpadla. Z njo se je zrusila na kriviei in nasilju zgrajena nadoblast nemškega in madžarskega naroda nad slovanskimi narodi. Politično obličje Evrope se je popolnoma spremmilo. Nekaj pa je ostalo nespremenjeno: katoliška vera in Cerkev in ozka vez ined katoliškim Ijudstvotn in katoliškhn duhovniUvom. Ko se je pred 42 leti obhajal petdesetletni mašniiki jur bilej lavantinskega škcfa, je to bilo slavje, ki se gaje udeležilo vse slovensko katoliško Ijndstvo. Kot glasilo tega Ijudstva je nSlovenski Gospodar" takrnt pozdravil s prisrčnimi besedami škofa-jubilanta ter pondaril, da je njegov jubilej vzbudil po vsej škofiji radost, „14 sega od Pohorja vrhov tfo doli do Savskih ravnin". pSlovenski Gospodar", ki je oztal a#est svojim kršcanahimin nctrodnim načclom iz leta 1888, U> je izhajal v 22. tetaju, in iz leta 1867., ko je 16. januarjit maiel izhojnti, pozdravlja v hnenu našega katoliškega Ijudstva spoštljito in iskreno sedanjega škofa •jubilanta prevzviSenega gospoda dr. Karlina. Glasilo slocenskega Ijudstva si Ueje v sreeo, da tnore ngotoviti, da sega radost, ki jo je vzbudila ta petdesetletnica, preko mej starelavantinske škofije, da sega preko Pohorja vrhov na Korosko in preko nekdanje obmejne Mure v našo Slovensko Krajino. Svojim duhovnikom skazuje že od nekdaj naše Ijudstvo spoHovanje. Eazlog je v visokem poklicu duhovnika, ki se po besedah sv. Pavla njemlje izmed Ijudi in se postavlja m Ijudi v tem, kar se nanaša na Boga" (Hebr. 5, 1}. Njegova naloga je biti posrednik med Bogom in Ijudmi, oznanjevati bozjo resnico, darovati ^dari in daritve za grehe" (Hebr. 5, 2), deliti zakramente in posredovati milosti ter Ijudi voditi na potu zvelicanja. nKer je tudi sam obdan s slabostjo", se ne vzdiguje nad druge ter jih ne zametuje, marveS »tnore im&i potrpljmje s tistimi, ki so nevedni in s« motijo" (Hebr. 5,2). Po svojem poklicu je duhovnik prvi in glavni nositelj duhome kulture med Ijudstvom. Zato je povsem naravno in primerno, da uživa katoliški duhovnik med naŠitn Ijudstvom tast in hvalo. Ako to velja o duhovniku kot takem, velja tem bolj o tistem, ki je v njem polnost duhovništm, o hatoliškem škofu, Kot nasledniki apostolov »o škofje postavljmi od Sv. Duha, da pod vodstvom rimskega papeža vladajo božjo Cerkev. Veliko je njihovo dostojanstvo in tezka je odgovornost, ki je * njim zdruzma. V organizmu duhovnega telesa Kriatmovega, to je Kristusov« Cerkve so škofje vodilni udje. Zato jim ver- niki skazujejo spostovanje ter jim sledijo 8 poslustio vdanostjo. Misliti, hititi in delovati s Škofom in z njim združenimi duhovniki: to je znak in dokaz pravega krščanskega mišljenja. Pfevzvišeni naš Skof-jubilant zavzema svoje visoko dostojanstv<{ že od leta 1911. Božja previdnost mu /e najprvo dolocila kot delokrog vodstvo trzalko-koprske škofije. Težavna je bila ta naloga in trikrat bolj težavna nego v navadnih ze itak dovolj tezkih razmerah tamošnjih krajev vsled svetovne vojne. V nepovrednjem oblišju so grmeli topovi. Sovražni zrakoplovi so iz svo 'ega narorja sipali smrt in razdejanja. Škof pa je vztrajal sredi rtevarnosti in pomanjkanja ter kot dober pastir ni hotH zapustiti svoje irede. Po končcmi vojni so prisle druge neprilike. Narodno sovraUvo se ni oMadilo med vroiino vojne vihre in nevihte, marvei se je povzdignilo na najvišjo stopnjo. Sko/dr.Karlin kot veren sin slovenskega naroda je vsled tega sovraštva moral najvei trpeti. Ni si bil v svesti življenja, vendar se ni hotel umakniti pred najhujHmi izbruhi narodne nestrpnosti in sovraznosti, marveč je vztrajal na svojttn tnestu v Trstu. Naposled ga je Si>. Oce koncem leia 1919 razrešil zveze s tržaško škofljo ier mu je leta 1923 podelil lavantinsko škofijo. Kot zvest in vnet služabnik Gospodov je Škof dr. Karlin vedno skrbno in požrivoralno vrSil težke dolznosti in naloge svojega visokega poklica ter je v tem oziru svetel vzgled dnhovnikom in vernikom. Glavno oznamemlo njegovega delovanja pa je njegova briga in vnema za, mladino. Kar je škof Slomšek zapisal v ^DrobtinicaiA leta 1848 o kanoniku stolne terkve v Gorici Valentinu 8tani.ru: nLjuba mladina je lila jedro n/ihovega srca", velja iudi o škofu dr. Karlinu Celo vrsto let se je peial z vzgojo mladine: kot kaplan in katehet v leHh 1880—1890, kot profesor veronanka na Ijubljavski gimnaziji od leta 1892—1900, pozneje kot nadzornik veronauka na uciteljiščih in na Ijudskih in meščanskih šolah, kot ravnatelf dijaškega semenišča »AlojzijeviŠča" v Ljubljani in po odhodu iz Trsia kot ravnatelj Škofijskega gbnnazijskega zavoda pri »V. Vidu nad Ljubljano. — Kot lavantinski Škof je posvetil Hr posvecuje posebno skrb dijašk&mu semmišču, ki mu je svetovna vojna s teškimi svojimi ftnanhiimi posledicami skoro tepodmahnila gmotne pogoje obstoja. Ta oietovska skrb Skofa izvira lx Ijubezni njegovega višje-pastirskega srca, ki ne pozna večje bridkosti, nego je pogled na iredo Gospodovo, hi bi ostala brem pastirjev. Odtod ves njegov trud za dijaško semeniŠče, ki ncg bi vvgojevalo nUadmiie sposobne in zaimete za duhovniški poklic. Odtod njegova teinja in briga za to, da bi tudi mariborsko bogoslovje dobilo nov« lasu in zdravju primernejše prostore. Naj bi Ikofova vnema in vzgledna požrtvovalnost Hrom nai« škojtje naUa. razumevanje in posnemanje/ Prevzv.g.škof'jubilant/ Naše sloveneko katoliSko Ijudstvo bo na dan Vaše zlate sv. mah, v nedeljo 27.julija, zdruzilo 8voje zahvalne molitve * Vaifo zahvalno pesmijo vsemogoinemu Bogu ter bo dodalo iskreno prohijo: Bog Vas ohrani še tnnoao let! Gbilnost boijega blagoslora bodi z Vami in z vso lavant. škofijo t