- 7V DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME 8LOVENIAN MORNING! DAILY NEWSPAPER NO. 2o£ CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 27TH, 1934. LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Bogati Californijčani vab- Ivan Poderžaj je bil od Dr. Condon prizna, da je Naše prireditve ljeni v druge države, če bo Sinclair izvoljen newyorske porote obtožen mnogoženstva San Francisco, 26. oktobra.1 New York, 26. oktobra. Veli- plačal Hauptmannu krvavi denar za otroka Trenton, Več večjih in manjših prireditev bomo imeli v soboto in v nedeljo v Clevelandu. Med dru-N. J., 26. oktobra. gimi omenimo sledeče: -\Te samo California, pač pa tudi ka porota v tem mestu je včeraj! Dr. John F. Condon, posredo- ^ soboto, zabava društva Slo- ciržavi Nevada in Florida se za- ponovno obtožila bivšega jugo-jvalec med Lindberghom in med vens^1 Do"1- ;st- 6 SDZ v Slo- nimati za izvolitev Upton Sin- slovanskega stotnika Ivana Po- j zločinci, ki so odpeljali njegove- ^enskerrii društvenem domu na ilairja prihodnjim governerjem deržaja mnogoženstva. Poderžaj ga otroka, je včeraj definitivno ecr ei ve" drŽave Californije. Sinclair je se danes še vedno nahaja v du- izjavil, da je Hauptmann oni, v soboto 27 oktobra, drust- jzjavil, da če bo izvoljen gover- najskih zaporih. Obtožba radi I kateremu je plačal 850,000 na ™ * Borstnarjev, st. liti jem bo odpravil revščino v! množenstva je bila izdana na St. Raymond pokopališču kotpp P1™1 zabavni večer v Californiji. Kapitalisti so na to podlagi poroke Poderžaja z dne, odškodnino, da banditi vrnejo prostorih na 152. Podali izjavilo, da če bo Sin-; 4. decembra, 1933, z Miss Agnes1 otroka. Včeraj se je dr. Con clair izvoljen, da bodo bežali iz Tufverson. Poroka se je izvrši- don mudil v zaporih Hunterdon Californije in vzeli s seboj kapi- la v New Yorku. Meseca avgu- ■ okraja, kjer se nahaja Haupt- cesti. V soboto, 27. oktobra, društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. tal. Zadnji teden je več lastni- sta je bil Poderžaj od iste porote mann, ki pričakuje sodnijske ^ J"' Priredl tlno domačo vese-kov ogromnih filmskih podjetij obtožen krive prisege, ker je pri obravnave. Dr. Condon je tudi ( v d™r?m' v izjavilo, da v slučaju izvolitve izdaji poročne licence v New I izjavil, da je Hauptmann ona / ' , °r,°bra' ze"skl Sinclairja bodo prisiljeni umak- Yorku prisegel, da je neporočen,, oseba, s katero se je razgovar- oafeeK ^venske Zadružne Zve-: . . . v , . , , . . • . , , , . j„i -to m9rf,„ icioo in i„ nfi ze priredi zabavni večer v Slo-niti se iz države m začeti indu- dasi se je pozneje dognalo, da je .)ai marca, ust, ni je oa , , stri jo kje drugje. In governer i imel že dve ženi. Toda ker av-j njega zahteval dokaz, da je res|ve"SKe™ "omu "a države Florida je bil takoj na stri j ska postava ne dovoljuje iz- v posesti ugrabljenega otroka. * /leaeijo oktobra, bio- mestu ter je ponudil Florido za ročitve osebe tuji državi radi kri-; Nadalje je prišlo tudi na dan> ^ tplnt7rth ^nrrr mCa T* bodoče središče filmske industri- ve prisege, je velika porota ob- da je bil baby Lindbergh bru- 1,1 Je. Governer Floride pravi, da | tožila sedaj Poderžaja radi poli- talno umorjen v zibeljki na ve- ^ ^^ ncewiK tam sije solnce bolj žarko, da je gamije in se pričakuje sedaj, da marca, 1932. To naspro- • , " l>esek ob morskih obalah bolj j bo dunajska policija Poderžaja j tuje teoriji policije, ki je do- štvo Eastern' stars Št 51 SDZ~ mehak in ocean bolj ažurno mo-! izročila oblastem v New Yorku. !sle.i trdila, da je zlocinec odne- . finniflx' ,.'„„!;„„ v' der kot v Californiji. Toda Cali- Državni pravdnik v New ^uj^oka , e p<^lestvi: ZZ nT K Lel fornijčani so na to odgovorili, da je trdil in prinesel dokaze, da je navzdol, in da se je pri tem le- Florida nima gorovja, niti pu- bil Ivan Poderžaj 4. decembra, j prelomila. Da se zločinec ■ Ščav, kjer raste kaktus, toda flo- 1933, ko se je poročil z Miss je spustil otroka na tla pri; ^ ^ ^ne zabave za Hdski governer je nemudoma | Tufverson, že poročen in sicer z j čemur se je otrok ubil. Oblasti, ™ odgovoril, da ima Florida svoje I neko Margarito Farrand, katero! molče tozadevno, toda vse H^^J^J* "Everglades" in krokodile, na! je poročil v Londonu marca me- Pnsl° na dan. ko se pncne ob- __• ^_ katerih California čuti bridko j seca, 1933. Avstrijske oblasti so ravnava drugi teden. Amerikanka Žena dvor- Pomanjkanje. Kakšna romanti- izjavile, da bodo izročile Poder- .. __, ___v , 0 ,___v ka v filmih, ko bi reševali dekle- žaja newyorskim oblastem na Potomka G. Washmgto- nega maršala v Belgradu t;t pred krokodili! Obenem se je Pa oglasil tudi governer države podlagi obtožbe mnogoženstva. o- na postala katoličanka ! Belgrad, 26. oktobra. Slavko South Pitsburgh, Temi., 26.!Gruič' bivši Jugoslovanski po- Kevada. ki vabi bogatine Cali-' Starodavna francoska gi-! oktobra. Miss j. Frances Rud, j ^ J i^r^dvonieta fornije v svojo državo. Rekel je: li0fjna nrodana er- ki Je direktna potomka pr- Pra™ "nenovan za dvornega "V naši državi ni davkov na „ iJOtma prodana predsednika naše republi- marsal* na Jugoslovanskem kra- ■ v nasi državi ni davkov na p 2? oktobra Na javni s . 1 ■ , v' . ljevem dvoru. Maršal Gruič je edscme, ne davkov na korPora-;dražbi je bi]a prodana včeraj k . Je včeraj pristn a k « Amerikanko, bivšo i,e in delnice ne državnega do- ltarodavna francoska giljotina> ;Usko cerkev Nav^ca , „mi„tv »1aKf;l 0A . vsej Amer ki, zlasti v Clevelan- i.i ; -00tnnniW Hv.uriv,; Cuyahoga county, $18,551.24, , J, , . . ... ... . ■^uua, k.. .u ..........*" T J N^ shodu ie 1 1 ^r je pomagal likvidirati za- ^ dobro poznam m priijv^— žavni direktor bank Fulton. Od- nar^n«iti. mrzlo posojilnico The Mutual ^" Mod^; vetniki trdijo, da Fulton ni imel menda kot glav. & ^ ion .da sm0 imeli v istem letu te pravice. Pred najvišjo sodni-^an Maitin ^ S7^-|Rees Davis je delal sam0 pet me-^e proti prohibicij, nahaja sedaj' fploh je bil to Sweeneyev ^ e ^ posojilnice ^ n ;|e for« do .....namarvv st> ie nai-i r dneva deloval med svojimi ro- .10 2ed držav ______j« _______ tožba, in trdi se, da bo sodnija' ker njegovih napisov se jis mj-, ^ dobi] ^ ^ ^ p enjt "■ua, ni Liiu sc, unnoP ka nad $18,000! Precej visoke ini. ,.J ... - , • . •■ rr i „,,„'ru, kako je vedno držal z Koose-: j ahko sam volil proti. Toda par Ra imenuje sodnija. Tozadevno u .J .. „jalmrni rn pretirane svote so dobivali tudi ... ... . • U } \ v , , ,, ... , . „„„ veltom in z njim sodeloval, m . (ini pre(j volitvami je bil pokli- se bo v kratkem prišlo do jasno- vulum / J . nn„Aar;a] drugi republikanski sateliti. F vt: sleherni govornik je povuarjaii . . 6tl- : sal Roosevelta. O sebi ni nih-1 Rees seveda vse zanika Nov most LL imcl kaj povedati. Sweeney;in 1Z'lavl.l'.da blla "nagrada" Kontrakti za zgradbo novega jp bi, ze]o miren in dostojen v P^cej nižja, ■oi-ain mostu preko Rocky | svoj€m govoru. Naj omenimo še, da se vrši pravi politični shod ^^ ver reke bodo oddani 16. novem-lj),a. Delo se bo začelo takoj k&kor hitro bo kontrakt podpi-Novi most bo veljal $600,-in bo zgrajen po najbolj can v večnost. Ob 16. letnici smrti se ga bodo prijatelji in znanci gotovo prijazno spominjali ! štrajk pri A. & P. Pred enim tednom se je zače- Vozniki. ki Vest iz domovine Anton Glavan, 8919 St. c*e, uci bc v »o. t------------------,, • • „ a ,.„ ;„ ji.,.. i rieu enim lcuiiuih ft pravega slovenskega demokrat- d?b" piketiranje ogromnega skladi- skega kluba 23. varde na pred^ vine i5al«rtno vest da mu je 14, ,h t na volitev, v pondeljek, 5. no- oktobra umi 1 ljubljen, oce Frank .?430 •a v Slovenskem Narod- j Glavan star 76 let doma iz vasi: razyaž j"waernih vzorev. rnouzno ^u Za 23. vardo se je. Rozenpil, fara Dobernič Ranj-j . -h t j SQ odšli na stav. 'Judi bo dobilo delo. , sinoči politični shod v, ki zapušča,«no Ivano, tri w„o-ik kompanija ima težave, Sodnik Piekarski Hodge šoli na 74. cesti. Audito- ve Fn^a in Jožeta v atarem,da nxpo6m blag0 v podružni-' Iz Pittsburgha je dospel v rij šoIe je bil nabito poln. , il":,8' J ce. Pri posameznih poskusih, Cleveland znameniti Poljak, sod- "'k Piekarski. daleč znan po V Madžari za McMastra Madžarska politična Liga, ki; Mitek vi—i« pf i ™ *> , padov. V več slučajih so napa-; Laska godba i da]ci na A & p. vozove slednje razme- SeJ Ameriki po svojem razu- ..........—- ■ . , ,0to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year II. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 253, Sat., Oct. 27, 1934 Tesla primerja Aleksandra z Lincolnom Predsednik Roosevelt je prvi izmed vseh vladarjev sveta, ki so poslali iskreno sožalno brzojavko jugoslovanski kraljici-vdovi radi ostudnega umora jugoslovanskega kralja. Brzojavka predsednika je bila tako čuteče sestavljena in je govorila o številnih vrlinah in krepostih ter pogumu jugoslovanskega vladarja Aleksandra ob priliki umora, da se je videlo, da je Roosevelt osebno brzojavil in počastil spomin ubitega, obenem pa strašno obsodil zavratne morilce. Drugi veliki Amerikanec, ki se je oglasil v protestu proti blatnim izizvanjem zgubljenca Louis Adamiča, je bil ameriški poslanik v Jugoslaviji, dr. John D. Prince, ki je Aleksandra osem let osebno poznal, ker je skoro dnevno občeval z njim. Dr. Prince pravi, da je Adamič — lažnik in potvarjalec resnice, sramotilec svojega naroda. Sedaj se je pa oglasil še tretji mož, ki ima pravico govoriti tozadevno, in to je današnji največji znanstvenik na svetu, naš največji sorojak in učenjak, dr. Nikola Tesla, ki presega celo pokojnega Edisona v ženiju. Dr. Tesla je rodom Hrvat, toda že nad 50 let vodi najbolj sloviti laboratorij za razvoj elektrike na svetu, in to v New Yorku. O tem učenjaku je razdiralka narodne edinosti, "E" v Clevelandu napisala clne 11. julija, 1933, na prvi strani, z velikimi črkami: "Dr. Tesla je sloviti iznajditelj. Če bi kdo drugi naznanil izum, s katerim se obeta za praktične svrhe vojno napraviti nemogočo, bi se svet smejal. Drugačen je slučaj s Teslom, kajti njegove iznajdbe spadajo med najvažnejše, kar jih beleži sodobna znanost in priznan je splošno kot starosta vseh ameriških znanstvenikov, ne le po svojih letih, temveč tudi po svojem ženiju . . ." Ta "starosta" vseh znanstvenikov, kot ga imenuje "E," je siLovito obsodil Adamič kot lažnika in narodno zgubo, in to v največjem časopisu Amerike, v nedeljski izdaji The New York Times z dne 21. oktobra. Njegov članek priobču-jemo v angleščini, da bo tudi naša mladina znala, kako največji možje častitljivo pišejo o svojem narodu, in da bo znala, da je Adamič komaj eden izmed milijonov Jugoslovanov, ki tako sramotno blati svoj narod in vlado. Piše dr. Tesla sledeče: To the Editor of The New York Times: Much has been said about Yugoslavia and its people, but many Americans may be under a wrong impression for political enemies and agitators have spread the idea that its inhabitants belong to different nations animated by mutual hate and held together, against their will, by a tyrannical power. The fact is that all Yugoslavs—Serbians, Slavonians, Bosnians, Herzegovinans, Dalmatians, Montenegrins, Croatians and Slovenes—are of the same race, speak the same anguage and have common national ideals and traditions. At the termination of the World War, Alexander brought about a political union creating a powerful and resourceful State. This was hailed with joy by all the Slavs of the Balkans, but it took time before the people found themselves in the new conditions. Serbs Did the Fighting I was born in Croatia. The Croatians and Slovenes were never in a position to fight for their independence. It was the Serbians who fought the battles for freedom and the price of liberty was paid in Serbian blood. All true Croatians and Slovenes remember that gratefully. They also know that the Serbians have unequaled aptitude and experience in warfare and are best qualified to direct the forces of the country in a crisis. Ever since united Yugoslavia came into being through Alexander's efforts, political enemies have done all they could to disrupt it by sowing seeds of discord and disseminating malicious reports. An instance of the kind is a book by Louis Adarnic, "The Native's Return," which he is supposed to have written under the provisions of the Guggenheim award for literature and in which he indulges in political defamation, denunciation of the ruler of the country and promulgation of ideas as unwelcome here as in Yugoslavia. His denunciations of the King and reflections on his character can be contemptuously passed, but one thing cannot be ignored. The book contains statements representing the great and fearless man, who has led his people in sanguinary battles, as a weakling in mortal fear of assassination, so much so that he retired every night to a different room and. did not show himself until hundreds of his aides had cleared the place and made safe his appearance. This has cut deep into the heart of every loyal Yugoslav. Dissensions Denied Mr. Adamic is very loud in telling of the hatred and dissesions between Croatians and Slovenes and the Serbians, but recent events have disproved his statements. The countries, which according to his accounts, should be in open revolt, have 'shown themselves as devoted to the King as Serbs. This has been reflected in several reports of The New York Times, among which is the extraordinarily vivid and dramatic description of the obsequies. The death of the King has shaken the country to its very foundations, but the enemies who say that it means the disruption of Yugoslavia will hope in vain, for the noble, blood of the great man has only served to cement its parts more firmly and strengthen the national structure. Alexander will live long in the memory of his people, a heroic figure of imposing stature, both the Washington and Lincoln of the Yugoslavs: like Washington an able and intrepid general who freed his country from oppression; like Lincoln a wise and patriotic leader who suffered martyrdom. Nikola Tesla. Tragedija v Marseilles Ko se je nekoliko poleglo razburjenje, ki je zapropastilo svet vsled tragedije, ki se je nedavno primerila v Marseillesu na Francoskem, prično prihajati na dan podrobnosti te velike jugoslovanske žaloigre. Predvsem prihaja iz Beograda poročilo, da bi si bil kralj Aleksander lahko obvaroval svoje življenje, če bi bil imel usodepolnega dne na sebi svoj varnostni telovnik, ki je bil napram kroglam nepro-bojen. Jugoslovanski kralj je imel dvoje takih telovnikov. Tak telovnik, ki je gosto spleten iz jeklenih verižic, je imel na sebi, ko je pred nekaj tedni obiskal bolgarskega kralja Borisa in ta telovnik si je mislil nadeti tudi tekom svojega usodepolnega obiska v Franciji. Toda ko je stopil v Marseillesu na kopno, je bil oblečen v admiralski uniformi. Preden se je kralj oblekel za odhod na kopno, si je nadel tudi omenjeni telovnik, a ko je videl, da se mu admiralska sunknja ne prilega nad telovnikom, je istega zopet slekel. In to je postalo zanj usodno. Kajti z gotovostjo se more danes trditi, da če bi imel kralj na sebi ta telovnik, bi bil še danes živ, ker ga ni nobena krogla zadela v glavo, temveč vse v prsi. In ker bi nudil telovnik kroglam dovolj odporne sile, bi bila s tem preprečena tragedija, ki je zlasti živo zadela naš jugoslovanski narod. Podrobnosti umora samega episuje nazorno francoski častnik Piolett, polkovnik francoske jezdeče republikanske garde, ki je jezdila poleg kraljevega avtomobila. Polkovnik opisuje to takole: "Ko je prispel kraljev avtomobil, v katerem so sedeli kralj Aleksander, minister Barthou in general Georges pred poslopje borze na vogalu ulice kraljice Elizabete, sem opazil nekega moža, ki je pravkar pasiral nekega policista ter naglo stopil proti mojemu konju, ki je bil tik kraljevega avtomobila. "Mož je v trenutku skočil na stopnico avtomobila, dočim sem jaz naglo zasukal svojega konja okoli. Toda on je storil vse s tako bliskovito naglico, da nisem mogel več preprečiti, da se ne bi zgrabil z levico za vrata avtomobila. Nato je dvakrat ali trikrat ustrelil na kralja. "V tem trenutku sem dvignil svojo sabljo, se sklonil konju nad vrat ter dvakrat mahnil po glavi atentatorja, ki se je s krvjo oblit zgrudil na tla." I)a je imel morilec natančno zasnovan svoj načrt, je razvidno tudi po tem, ker je, ko je planil proti avtomobilu, z drugimi vred kričal: "Vive le roi!" (Živel kralj!) V tem si je atentator pridobil par dragocenih sekund, dočim so oni, katerih dolžnost je bila,' kralja varovati in čuvati, za trenutek po-mišljali, da-li imajo opraviti z atentatorjem ali kakir* pijanim rojalistom. Orožje s katerim je morilec opravil svoje smrtonosno delo, je bila velika avtomatična Mauser pištola najnovejšega tipa, ki je mogla, uprav kakor strojna puška, v nepretrganem curku izstreliti dvajset krogel. V svojih žepih je imel atentator še Walter pištolo, 150 nabojev in ročno granato. Toda tega orožja ni več potreboval. Samo s svojo težko mauserico je ubil: Kralja Aleksandra. Francoskega ministra, za zunanje zadeve, Barthou-a. Yolando Farris. Madame Marie Dubrec. In ranil: Francoskega generala Alfon-se Josepha Georgesa. J u g o s 1 o v a nskega generala Aleksandra Dimitrijeviča. Francoskega admirala Philippe Berthelota. Policijskega inšpektorja Cele-stina Galli-ja. Policista Feliksa Forestierja. Mariusa Humberta. Laurenta Toatero. Madame Justine de Maver in njenega sina Feliksa. * iS * Poročevalec velikega in najbolje informiranega newyorške-ga dnevnika "New York Times," je posetil kraj Janko Puszto na Ogrskem, kjer je bilo torišče atentatorjev. Poročevalec pravi, da je Janka Puszta majhen kraj, obstoječ samo iz petih malih poslopij, nekaj hlevov in male tovarne za izdelovanje industrijskega alkohola. Taborišče je zdaj madžarska vlada razpustila, toda lopovi, ki so se tu nahajali, so bili premeščeni v druge vasi v bližini madžarske meje. Ko je poročevalec povpraševal in poizvedoval za prejšnjimi prebivalci tega kra-jja, je dobil od domačinov samo ; izogibajoče se odgovore. Poročevalec pravi, da je bilo očivid-no, da so jim oblasti prepovedale govoriti o tej zadevi. Toda oblasti pa so vsekakor prepovedale izdati enak ukaz vaščanom sosednjih vasi, kajti od teh je poročevalec nekoliko več izvedel. Ti so mu povedali, da so se "emigrantje," ki so bili v Janki Puszti, udinjali tam spomladi kot poljski delavci. In dalje so vasčani izjavili, da niso nikoli slišali streljanja, pač pa da so večkrat videli one ljudi, ko so se vojaško vežbali. Iskajoč bivše prebivalce v Janki Puszti, je prišel poročevalec na neko kmetijo, ki leži približno trideset milj od Janke Puszte. Tu je naletel na nekega velikega, dobro izgledajoče-ga moža, ki je imel na sebi neke vrste športno uniformo, ob pasu pa velik revolver. Mož je bil očividno na straži. "Ali ste Hrvat?" ga je vprašal poročevalec. "Gotovo sem," mu je odvrnil mož, nakar mu je povedal, da je prišel na Madžarsko, ko je pobegnil iz Hrvatske. Dejal je, da se mu čudno zdi, ko dviga svet toliko prahu radi Hrvatov, ki so pobegnili na Madžarsko, kjer sedaj pošteno žive kot poljedelci. V tem trenutku je stopil na dvorišče drug mlad in močan človek, oblečen v prav taki uniformi in s prav takim revolverjem za pasom. Ko je poročevalec prvega vprašal, kdo je ta, je slednji odvrnil: "To je moj partner na kmetiji." Ko pa je tedaj poročevalec ugledal še celo množico njima podobnih, enako oblečenih in oboroženih mož; .ie dobil odgovor, da so to delavci na kmetiji. Pač čudni delavci v uniformah in s težkimi repetirkami ob pasu! Ko jo hotel poročevalec ž njimi govoriti, mu prvi tega ni dovolil. Kmetijo v Janki Puszti je vzel v najem neki Emil Hor-vath. Sosedje ga poznajo kot lepega, inteligentnega človeka, ki je imel zmerom obilico denarja,"čigar izvor pa je bil vsem tajinstven in neznan. * V Marseillesu, kjer sta zaprta zarotnika in tovariša kraljevega morile;'... Zvonimir Pospešil in Ivan Raič, je Pospešil priznal policiji, da ju član hrvatske revolucionarne lajne družbe, kateri načeluje d-. Ante Pa-velič. Nato, ko je izjavil policiji, du ji ne more dati nobenih podat- kov o Egonu Kramerju, alias Kvaterniku, je Pospešil dejal: "Jaz ga nisem nikoli vprašal po nobenih podatkih. Moja dolžnost je bila, da v imenu naše organizacije ubogam in izvršim dane mi ukaze. Ko sem odšel v Pariz, nisem niti najmanj vedel, kaj mi je tam storiti, in prav tako malo so vedeli moji tovariši. In četudi bi vedel, da mi je umoriti kralja, se ne bi umaknil, temveč izvršil ukaz, sicer bi bil sam ob glavo."—A. g. ----o- Finančno poročilo sklada za nove orgle Cleveland (Collinwood), O.— Nekje sem čital, da bodo iznajdljivi ter učeni ameriški profesorji otvorili šolo, kjer se bodo dajale informacije, kako preganjati dolg čas, kdor še tega ne zna. Znanja željan sem, a to vem, da mene ne bodo dobili nikdar v tako šolo, ker dolg čas znam preganjati sam brez vsakih nadaljnih študij. Da ne prodajam dragoceni dolg čas, izprevidite lahko iz tega dopisa. To, kar sedaj poročam, bi bil moral dati v javnost že prej, a vsled zaposlenosti poročam šele danes. Gre namreč radi finančnega stanja naših novih cerkvenih orgel. Veliko veselje je prevladovalo v našem pevskem zboru, ko smo izvedeli, da bo naša župnija kmalu lastovala nove orgle in za tako malo ceno. Kupčija je bila sklenjena brez obotavljanja od naše strani. To pa zato, ker sta Rev. Slaje in Martin Ra-kar obljubila, da bosta kolekta-la po župniji v ta namen. Vsled tega smo si mi pevci in pevke meli roke, meneč: nikakih žrtev ne bo treba nam doprinesti. Orgle bomo imeli, pa še najboljše izmed vseh slovenskih župnij v Ameriki. A ljudje obračajo, Bog pa obrne. Splošno naše mnenje je bilo, da se s kolekto počaka toliko časa, da bodo orgle izročene svojemu namenu in naj potem vsak sam presodi in daruje svoj dar. Samo Rev. M. Slaje je nabiral prispevke in sicer le tam, kjer je bilo pričakovati večje vsote. Na 3. junija so bile orgle posvečene. Ob tej priliki je bil prirejen cerkveni koncert. Rev. Oman je imel znamenit govor o slovenski glasbi in slovenskih pesnikih. Žal, da govora ni mogoče priobčiti. Botri orgel so bili: Mr. in Mrs. Joseph Kon-cilja, Mr. in Mrs. John Zalar. Mr. in Mrs. Frank Jurečič, Mr. in Mrs. Avgust Svetek, Mr. in Mrs. Anton Bokal, Mr. in Mrs. •John Zulich, Mr. in Mrs. Lovrenc Leskovec, Mr. in Mrs. Fr. Kcvačič. Dohodki na dan blagoslovitve: botri so darovali >'255, posetniki koncerta §193.47 torej skupaj $448.47. Hvala botrom za tako velikodušne darove kot tudi ostalim posetnikom koncerta. Stroškov na zabavi $44.65, dohodkov pa S39.85, primanjkljaj $4.80. Takoj po blagoslovitvi orgel je bolezen vrgla Mr. Rakarja na bolniško posteljo. Zbor Ilirija je bil vsled tega vržen popolnoma iz reda. Z razigranimi srci in z nasmeškom na ustih nastopajo pevci, ako imajo pevci pesem takorekoč v mazincu in ako jih k veselemu razpoloženju vzpodbuja še pevovodja sam. Vse drugače se počutijo pevci, ako ni med njimi pevovodja, v katerega imajo zaupanje. Pevski zbor Ilirija je prenesel to preizkušnjo, to pa zato, ker ima zbor izvrstno pianistinjo v osebi Miss J. Trček. Naj bo javno izraženo, da ako bi zbor ne imel Miss Trček, bi za časa bolezni Rakarja bilo v naši cerkvi brez petja. Kot že rečeno, lahko je peti, ako gre vse kot bi bilo namazano. A pravi pevec je le tisti, j ki ne izgubi poguma, pa tudi če; se vse podira okrog njega. Naš , zbor ima tudi nekaj takih čla- j nov. Naj bo izrečena tudi tem j prisrčna hvala. V času največje potrebe, smo izvedeli, da bomo izgubili velikega prijatelja pevskega zbora Ilirija, Rev. M. Slajeta. Spodaj podpisanemu je Rev. Slaje naznanil, da mu je nemogoče sedaj kolektati za orgle, ker pričakuje premestitve. Pripravljen pa je dati navodila, kako naj bi se kolekta vršila. Sklicana je bila seja; po načrtu Rev. Slajeta je bila župnija razdeljena v 17 distriktov. Vprašanje je nastalo, kje dobiti toliko oseb, da bi opravili to delo. Izkušnja nas uči, da ni glavno to, za kaj se kolekta, ampak kdo kolekta. Izmed zbora so prevzeli to delo sledeči: Miss M. Anžlovar, Miss Salmich, Miss M. Ostanek, Miss J. Trček, Mr. F. Jeran, Mr. A. Krainc, Mr. J. Debeljak, Mr. L. Brodnik, Mr. J. Pezdirc, Mr. L. Ižanec, Mr. F. Kovačič. Ker nas ni bilo dovolj, so nam priskočili na pomoč izven zbora sledeče žene in, možje: Mrs. Hrastar, Mrs. Krainc, Mrs. Sluga Mrs. Salmich, Mrs. Ižanec, Mrs. J e v n i k a r, Mrs. Skubic, Mrs. Darovec, Mrs. Valter, Mr. Koci, Mr. Levstik, Mr. Martich, Mrs. Penko, Mrs. Perko in Mrs. Poznich. Zadnji dve sta kolek-tali vsaka po tri distrikte kar je brez dvoma bila storjena velika žrtev za dobro stvar. Hvala najlepša vsem nabiralkam in nabiralcem. Nabrali so kot sledi: Rev. M. Slaje S186.00, Mrs. Prastar in Mrs. Perko $42.00, Miss Anžlovar in Mrs. Krainc $39.00, Rev. Slaje in Mr. Kovačič $50.00, Mrs. Jevnikar in Mrs. Darovec $17.00, Mrs. Perko in Mrs. Kur-nik $17.80, Mrs. Perko in Mrs. Sluga $30.55, Mr. Jeran in Mr. Krainc $19.50, Miss Anžlovar $16.00, Mrs. Salmich in Miss Salmich $30.00, Mrs. Ižanec $58.00, Mr. Koci in Mr. Levstik $19.00, Mr. Debeljak in Mr. Brodnik $22.75, Mr. L. Ižanec $50.00, Mr. Martich in Mr. Kovačič $18.50, Mrs. Poznich in Mr. Kovačič $38.00, Mr. F. Kovačič $14.50, Mrs. Poznich in Mrs. Valter $17.00, Miss Ostanek, Miss Trček, Mrs. Penko $32.00, Mr. Fr. Kovačič $21.50, Zveza collinwoodskih društev $53.00, Mrs. Poznich in Mrs. Skubic $16.05, Mrs. Ižanec in Mrs. Skubic $23.00, Rev. Slaje in Mr. Pezdirc $47.00, dar delavcev $55.00, stare piščali in motor $14.00. Skupni dohodki $1,395.62. Stroški pri postavljanju orgel : Mr. George Myslak in pomočnik $245.00, delavci, mizarji in zidar $65.00, elektrikar in material $40.00, Glenville Lumber Co. $103.22, Rober Sheet Metal & Furnace Co. $100, prevoz orgel $15, žeblji, omet, ključavnica $11.91, skupaj stroški $580.13. Celokupni dohodki znašajo $1,435.47. Orgle kupljene 1. maja 1934 za $1750; stroški pri postavljanju $580.13, skupaj stanejo orgle $2,330.13. Celokupni stroški orgel: zabava na dan blagoslovitve $44.65, stroški pri postavljanju $580.13, skupaj $624.78. Denarja na banki $810.69. Plače pri postavljanju orgel $580.13, d e n a r j a na banki $810.69, skupaj $1,390.82. Nabrati moramo še $939.31 in tako dobimo skupno vsoto, kolikor bo stroškov za orgle, to je $2,-330.13. Knjige pregledali 13. septembra 1934: John Pezdirc, Mary Anžlovar, Mary Gornik, Pauline Znidaršič. Bilanca nam izkazuje, da je bilo hišne kolekte $947.15, kar je brez dvoma velika vsota. Ako je kdo vesel nad takim uspe hom, potem sem jaz lahko vesel v prvi vrsti. Ves čas kolekte sem vodil natančen seznam darovalcev. Imena darovalcev so vsa, od najmanjše vsote do največje vknjižena v veliko knjigo, katero bo zbor Ilirija imel v arhivu, da bo ta knjiga jasno govorila še poznim rodovom, kako so bili župljani Marije Vne-bovzete v letu 1934 požrtvovalni. Take vsote so darovali: 1 da^ roval $55.00, Zveza coll. društev $53.00, 4 po $50.00, 2 po $30.00, 5 po $25.00, 4 po $20.00, 1 po $15.00, stare piščali $14, 8 po $10.00, 45 po $5.00, 3 po $4.00, 10 po $3.00, 2 po $2.50, 62 po $2.00, 6 po $1.50, 1 po $1.25, 223 po $1.00, 76 po 50c, 1 po 65c, 1 po 40c, 1 po 35c, 2 po 30c, 38 po 25c, 1 po 10c. Neimenovani darovalci daro-> vali na koncertu $34.22. Vseh darovalcev je 498 po številu. Hvala Bogu in plemenitim dobrotnikom, zakaj naše prošnje so našle marsikje umevanje in dobro srce. Kakšen je bil odziv, je razvidno iz gornjega seznama darovalcev in darov. Res je to v teh razmerah že lep uspeh, a dovolj pa le še ni. Bilanca nam izkazuje, da manjka še $939.31. Zatorej prosimo ene, kateri niso mogli iz enega ali drugega vzroka darovati prej, naj store to sedaj. Sicer se po hišah vas ne bo več nadlegovalo, temveč vsak, kdor misli kaj darovati v ta namen, naj da v kuverto, zapiše naj svoje ime ter vsoto in naj vrže v nedeljo v košarico v cerkvi. Vsi oni pa, ki so menili ob času nakupa orgel po svetopis-nem izreku: čemu ta potrata, zakaj se ne bi ta denar razdelil med uboge? Ali zopet drugi so bili mnenja: zame so bile stare orgle še dobre, vsem tem kličemo: pridružite se k tem številnim darovalcem. Jasno je ko P'esil beli dan, da si nihče ne želi sta- M s rih orgel nazaj, najmanj pa naš Naše cstavi torov 3rugii bil v ha j alt sbščin o in r , ki i in ki ičen ; a nc nčnir bila aneh lice n jestv V e pos str; di te ljah ki s eko r Poste »ti k< Okoli ntje vajal Kuhi bila ha j a: naš volj von, kuhi e čn di dc ''ališi tanč eba i je m k; ara i itrir * ni Moj 't'em: Hfoi "k k organst Rakar kot vsi pevci. Zato bomo delovali samo v tem smislu, da se čimprej orgle plačajo. Vas, dragi farani pa prosimo, da nas pri našem delu podpirate, da se udeležujete naših prireditev. Ves dobiček od naših prireditev bomo dali na odplačilo orgel. Prva prireditev v ta namen bo v nedeljo 4. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer bomo priredili koncert z jako pestrim programom. Več o koncertu v prihodnjem članku, kajti ta je itak predolg, toda ni bilo temu pomagat. Moje pravoi je še vedno bilo, da ako človek daruje* za nekaj, je tudi upravičen vedeti kako se denar uporabi. Storil sem svojo dolžnost; po svoji najboljši zmožnosti sem vam podal natančen račun, vi pa sodite sedaj, ako sem ravnal prav ali ne. Na vsa mogoča vprašanja sem vsakemu, kdor je kaj daroval ali delal orgle, na razpolago, a nikomur drugemu. Hvala vsem skupaj. Za pevski zbor Ilirija: Frank Kovačič. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Proučite zadevo Odkrito rečeno, marsikdo nerad misli o po-Rrcbniku, toda resnica je, da vsak gospodar diužinc bi meral nekaj vedeti o stvari, tako da v slučaju potrebe lahko izbere kot se mu riti. Mi pelagamo v premislek dve točki: fakt, da noša postrežba najboljše kakovosti in da so ocnc jako smerne, August 3- £>wtik SLOVENSKI POGREBNIIC llccn/.iran posrebnik ITS E. l.">2nd Street K En ni ore 201« lov i se ržeV{ ■al o 'ga 'fta. fugi lvar trti Jer a jil jer Pr< °tn s o Ms HSu Mre ike : ost; isti on, f% K, touj 10 ■) Hi ^jer but) «tV( >'ih fe ; Not ^ in 8a 0S; jiiti no »T Iti Hl tl( S?! Vi ih ie, da je 7.15, kar ;ota. Ako im uspe iko vesel i kolekte da- :nam 'alcev so Naše 3 do naj-□ knjiga, nel v ar-asno go-■oni, ka- ' o ije Vne žrtvoval* li: 1 da-d11. dru-)0, 2 po ) $20.00, Šali $14, 30, 3 po io $2.50, '0, 1 po po 50c, V KRALJESTVU LEVOV IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" Euclid Rifle and Hunting Club Piše: James Debevec taborišče je bilo kaj ostavno. Postavili smo troje orov v vrsti, ki so bili drug frugim zvezani. Četrti šotor bil v ozadju in v njem so se hajale moje fotografske po-ibšeine, obleka, puške, stre-o in razni drugi predmeti. Šo-> ki nama je služil za jedilni-in kateri je bil znotraj preden z žoltim platnom, da je notranjščina varna pred nčnimi žarki. Sredi šotora bila postavljena miza, ob 'aneh pa so bile postavljene >ce na katerih so se nahaia-Jestvine in druge potrebšči-V spalnem šotoru sta stali o 35c, 2 e postelji, in sicer' vsaka na 10c. strani droga, ki je stal na "i daro-. Vseh ivilu. itim do-prošnje anje in bil od- i(li ter držal streho. Na podali sva imela udobne blazi-ki sva jih polnila z zrakom, eko njih pa čiste rjuhe. Oko-Postelj so bile razpete mreže °ti komarjem. Okoli so moji črni iega se-fitje izkopali jarke, ki naj bi ov. Res že lep ni. Bi- Vajali vodo. Kuhinja naše ekspedicije, ki bila krita s suho travo, se je manjka tajala približno 80' čevljev prosimo naših bivališč. To je bilo enega Volj daleč, da nam ni bilo tre-arovati vonjati dišav, ki so prihajale Sicer kuhinje ter poslušati klepeta-eč nad- e črncev, obenem pa je bila c'i dovolj blizu naših splošnih l'ališč. Vse to navajam tako tančno radi tega, ker je bilo !ba imeti v obziru leve, kate- I je bilo polno okoli nas. Bil 111 kakor vojaški poveljnik, ki 3ra imeti vse svoje može kon-^rirane, da je vedno priprav- II na vse eventuelnosti. Moj Willys-Knight truk je bil "'emljen z nekakim pokritim i kliče- 'fom, tako da mi je služil ta števil- l'k kakor nekaka delavnica na je ko »lesih. Na tem vozilu sem ,ei svojo "camero obscuro" ali ^en prostor za razvijanje fil-°v in kadar sem bil v tabori-sem se tu tudi večinoma zahval. Poleg tega truka je Osin avtomobil, preko katera je bila tudi razpeta jadro-llla- V tej skupini je stal tudi ior mi-namen, še naj a j vrže irkvi. nili ob etopis->otrata, razdelil •ugi so stare sli sta-pa naš pevci, v tem le pla-a pro-l delu te na- ali na lameli v Slo-Ave. cert z Veš' član-g, to-Moje i ako tudi lenar dolženi ož-mčen ako i vsa 1 emu, al za jmur -lpaj. ič. 1)0-do- :ek od >'«gi truk, ki je bil prav tako ^arovan proti vsakim vremen-nezgodam. Poleg kuhinje dal postaviti star šotor, Jer so spali moji ljudje, nekaj l! jih je prenočevalo na trukih, ,er je bilo še nekaj prostora. najinim spalnim šoto-^ sem dal razpeti na kolih ve-0 rjuho iz jadrovine, ki je le'a prestreči vso deževnico ob tt?'u dežja. Naša kuhinja je Mrebovala, naravno, vedno ve-e množine vode, zato sem dal )leg kuhinje velik '^i'acijski kotel, držeč pet ga-l,.!!' kj nam je v trenutku dis-'"^i vodo. 0 smo odpotovali iz Tan-,,^'ike, sem vzel seboj na Osi-želJo tudi nekaj kokoši, ka-i].'r,e ;sm° zaprli v kurnik ter ga ožili na truk. Zdaj je bila ..'^a prva želja, da preskrbi Dur.udobnosti tem svo'im stv " pod njenim nadzor-0ri1 so fantje naredili iz sta-1 Ubojev kurnik, kjer so ime-^ putke svoje prenočišče. žav 0 čudo ni ko 80 se jjjtc'e kure nenadoma debeliti. in ele «o dovolj črvov in žuželk svežega peska, kolikor so si 8a 0; želele. Poleg tega pa je zahtevala od kuharja, da Ho -VSak dan PriPravi svežo hra-lz ostankov jedi. Kot povračilo za svojo skrb in nego je Osa kmalu doživela zadoščenje, da so kokoši pričele nesti. Koncem drugega tedna so znesle te kokoši že deset do dvajset jajc na dan. In vsak, ki je že kdaj taboril dolge mesece v divjini ali stepi, bo vedel, kako okusna so sveže pečena jajca poleg rutinske tabori-ščine hrane. Zdaj si je Osa ubila v glavo, da hoče imeti vrt. Pomislite: sredi levov — vrt! Ko je našla za to primeren prostor, je naročila fantom, naj ji ga prekoplje-jo. Ko je bil prostor prekopan, ga je obse j a4 a. Od bližnje vodne luknje so donašali fantje v pločevinastih posodah, v katerih se je nahajal prej gasolin, vodo, s katero je skrbno poškropila setev. Že prvi teden je spravila v zemljo seme redkve, koruze, pese, krompirja, graha, fižola, solate in čebule. In še preden je pričel padati prvi dež, je setev vzklila. S seboj sva imela tudi mal ročni stroj za izdelovanje ledu. Tri minute vrtenja z ročajem, pa sva imela dovolj ledu za vsak obed. Nikakor ne morem povedati, koliko veselja in udobnosti nam je povzročil ta stroj. Ti moderni stroji za izdelovanje ledu so tako izborni, da ne bi smela biti nobena ekspedici-ja brez njih. Izdatne, tečne in okusne hrane nam ni manjkalo. Tu in tam sva imela za obed pečenega kljunača, ki živi na afriških stepah. Vsak peti dan smo ustrelili tapi gazelo, ki nam je dala sveže steake in jetra za pečenko, dočim sva ostalo meso prepustila fantom. ❖ ❖ V prvi vrsti bom na tem mestu povedal, da ni nič kaj zdraho opravilo hraniti divje leve v Afriki. Pri takem opravilu ne boste vselej odnesli zdrave kože, posebno ne v slučaju, če nimate s-rečne roke in če vam je neznana tehnika, kako se zabava leve. Ta ideja se je prav za prav porodila v glavi moje žene, ki je imela odnekdaj gostoljubna nagnenja. "Dajva levom razumeti, da sva njih prijatelja," je rekla, kakor hitro smo postavili taborišče. "To bo težko," sem odgovoril. "Po vsej priliki bi morala ostali tukaj sto let, če bi jih hotela prepričati, da nisva prišla semkaj po njihove kože." Sicer pa njena teorija ni bila napačna. Midva sva že dovolj levov fotografirala in poznala njih značaj, da sva smela upati, da sprejmejo naše povabilo. O svojem načrtu sem povedal Bukariju. "Lev je lakomen na zebre," je odgovoril. "Ali ne misliš, da jih bom s tem naredila za svoje prijatelje?" je vprašala Osa. Bukari je skomignil z rameni: "Črni mož nima med levi prijateljev," je odvrnil pomenljivo. Zdaj je bila prva stvar, da najdemo leve. In dobro bi bilo tudi, da bi bili ti levi v bližini zeber, da nam ne bi bilo treba daleč'vlačiti našega plena. Dalje prihodnjič Naročile se na dnevnik Ameriško Domovino! V * il k d a « ona 'Hi k® vrst m osa ima želva? stari ljudje so rekli, da z°lva sedem raznih vrst to«! ' P°meni. da je njeno u"šjemu, srnjakovemu, j ovčjemu in drugim llni mesa, vsakemu po ne-J koliko. Morda se dva ljubitelja želvinega mesa ne strinjata v tem, katere vrste mesu je želvino najbolj podobno; eden bo trdil to, drugi drugo. Predvsem pa je priljubljena, zlasti v Ameriki želvina .juha, takozva-na "turtle soup." Neštetokrat sem že pisal razne stvari pod gornjim naslovom. Pisal sem z lahkoto, črke so kar letele na papir. Danes pa mi je težko najti besede, misli se ne skladajo v stavke. Najraje bi pomočil pero v solze in zapisal par besed v slovo našemu dragemu predsedniku, John Brusu, ki smo ga zadnji ponde-liek položili na Kalvarijo pokopališče. Fantje od njegovega kluba so ga nosili. Prepričan sem, da jim je bilo to delo najtežje, kar so ga še storili v svojem življenju, kajti nesli so za vedno iz hiše dragega prijatelja, zvestega tovariša in neumornega predsednika našega kluba, ki ga bo težko nadomestiti. Tako nenadoma je vse prišlo. Saj še danes bi skoro ne verjeli, da našega Johna ni več med nami, da ga ne bo nikdar več. Komaj dober teden je, kar je bil še na našem strelišču. Komaj par mesecev je, kar sva bila skupaj z našim predsednikom na pikniku Lorainske-ga strelskega kluba. Kako veselo sta kramljala s predsednikom njih kluba, Frank Justinom in delala načrte za drugo leto. Veseli smo (sili v družbi. Kdo bi si takrat mislil, da bo- sta odšla oba od nas, še predno bo listje zarumenelo in popadalo na tla. Delala sta načrte za lov jeseni, ne vedoč, da se ga ne bosta mogla udeležiti na ohijskih planjavah. Nihče ne ve, nihče ne sluti. Ko bi se bil vsaj poslovil od nas. Vsaj z eno besedo, da bi kaj naročil za bodočnost našega kluba, ki Ti je bil tako zelo pri srcu. Kako si vedno skrbel za klub, za njega prireditve, da so dobro uspele. Vesel si bil med svojimi fanti in zadovoljen z uspehom. Zvesto smo Ti stali ob strani in ubogali Tvoja povelja in nasvete. Sedaj Te nimamo več. Prazen bo Tvoj prostor, na katerega bomo zrli z rosnimi očmi. Vem, da se bodo naši fantje nehote ozirali, če boš od kje prišel s svojim običajnim: "Hello, fantje!" Toda neusmiljena resnica bo vsakega zadela živo v srce, da Tebe ne bo več, nikdar več med nas. Ni pomoči, ne pomaga nam tugovanje in žalovanje. Počivaj v miru, dragi, nepo-zabljeni naš John. Pri Tvojih zvestih fantih boš ostal v neizbrisnem spominu, dokler bo naš klub obstal. Slava Tvojemu spominu! * Trije otroci so bili ubiti od plaza v Wilkesbarre, Pa., ko so nabirali premog. MALI OGLASI Pozor, Makabejci! V nedeljo, 28. oktobra, se bo vršila redna mesečna seja našega društva, pričetek ob 9. uri zjutraj. Ker je seja jako važna, ker se bo sklepalo glede društvenega denarja, ki je naložen na bankah, se pozivlje vse članstvo, da se udeleži te važne seje, da se pozneje ne bo kritiziralo, da se je nekaj sklenilo, ne da bi bilo članstvo obveščeno. Pozdrav. — John Tavčar, tajnik. D O i S I Kam pa jo mahnemo danes večer: Cleveland, O. — I kam drugam kot v Knausovo dvorano na veselico društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, katere prireditve so vedno najbolj priljubljene starim in mladim. Zakaj pa tudi ne, saj tam imate vedno dobro godbo, to pot bo Jack Zore s svojim orkestrom, fina kapljica in dobra jedača, poleg tega pa še vedno kaj posebnega. In da vam prav na uho povem, vi pa tudi na uho povejte svojim prijateljem, da to pot, v soboto 27. oktobra, bo pa še prav zares nekaj izredno posebnega in sicer, čujte in strmite: poleg vsega boste še denar dobili in lepa, strašansko lepa darila. Skoraj bi stavil, da mi tega ne verjamete, toda le počasi, da vam razložim kako in zakaj. Vidite, resnica je, da društva in posamezniki danes jamramo, da ni denarja. Toda marsikdaj je kje kaj narobe in tako je pa pri našem društvu tozadevno ravno narobe. Naše članstvo ie tako zdravo, da nobenemu še v glavo ne pade, da bi šel na "podporo," kaj šele, da bi kateri umrl in posmrtnino vlekel. Svoje prispevke pa članstvo vkljub temu redno odrajtuje tajniku, ker so veseli, da so zdravi. Tako se pa v blagajni kar kopiči denar. No in do zadnje seje se radi tega ni nihče razburjal. Zadnjič se pa dvigne France Fabjan, ki je po milosti božji in v61ji "naroda postavljen to leto za blagajnika društva, pa nas v gani i vi h besedah nagovori: "Ljudje božji! Kam bomo pa z društvenim denarjem? Not zmeraj prihajaj vun pa ne gre. Ali naj pustimo, da ga rja uniči, kar je srebrnega in molji po-žro, kar je papirnatega? Ali sem jaz res* obsojen kot blagajnik, da riskiram svoje življenje in "vačam" blagajno, natrpano z dnarjem pred raubarji in potepuhi in to še brez vsake flin-te? Le pamet, pamet," pravi Fabjan, "pa vun z dnarjem ljudem, ki ga znajo ponucat!" Po tem dramatičnem nagovoru in predlogu Fabjanovega Franceta, je nastala globoka tišina, le vzdihi sočutja in rosne oči so pričale, kako globoko so nam njegove besede segle v dušo. (0 Pa zaškriplje stol in dvigne se naš Jože Jemc, prava gorenj- ska grča, po katerih žilah polje tudi nekaj žlahtne turške krvi, otrne s: z desnico dve debeli solzi od oči, z levico pa eno od drugje, vse tri pa pop j ene iz golega sočutja do denarja in Fabjana in zakliče: "Podpura Fabjanu! Vun ž njim!" (Namreč z denarjem.) Milo je zopet zaječal stol, ko je Jože kc^ičal in naj priveznil ko-isti svojega rojstva. Po gromovitem ploskanju smo soglasno sklenili tako, da se na sobotni veselici razdeli del blagajne takole: prva srečna oseba dobi za en bori nikelj 4 dolarje, druga tri in tretja dva dolarja in sicer vse v gotovini, Dalje bomo nakupili, oziroma smo že, tri krasna darila za najboljše pare plesavcev za valčke. Vstopnina je samo 30 centov. Zabava in postrežba prvovrstna. Torej pa naj še kdo reče, da ne pride! Na svidenje! Louis Oblak, predsednik. Najboljša zabava v Euclidu Euclid, O. — Kam nameravate iti pa danes večer, 27. oktobra? Najboljša zabava še nam obeta v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ priredi zabavo s plesom. Leto se bliža h koncu in vsi veste, da se vsi bojimo društvenih naklad, zato apeliram na vse članstvo, da se gotovo udeležite te veselice, ker vstopnina ni velika, samo za 25č pivskih tiketov kupite pri vratih in dobite zanje lahko kar hočete. Posetite torej našo zabavo vsi glavni odborniki in tudi celokupno članstvo-, da se malo spoznamo ter poveselimo kakor bratje in sestre SDZ. Pričakuje se vse: naše člane in članice in tudi seboj pripeljite prijatelje in vso okolico. Potrežba bo dobra,, torej ne pozabite priti danes večer v Slovenski društveni dom na Recher Ave. ' Louis Godec, predsednik. MAŠNE KNJIGE IN ROŽNI VENCI ter druga primerna darila za bir-mance. Se priporočam botrom in boteream. Smrekar's Variety Store 0112—6111 St. Clair Ave. Dvoje stanovanj se da v najem, eno štiri sobe, eno tri sobe, vsako po $10.00 na mesec. Stanovanja so na 6034 Carry Ave. Vprašajte na 1193 Addison Rd. (254) Odda se dvoje lepih stanovanj po tri sobe vsako, zgorej, na 5334 Spencer Ave., blizu 55. ceste. Blizu šol, trgovine, dveh prog cestne železnice. Nova tla in nanovo dekorirano. Po S12 in $15 na mesec, ali oboje za $25 na mesec. Odda se tudi dvoje stanovanj po štiri lepe sobe vsako, na 5329 Superior Ave., blizu 55. ceste, za business ali privatno. Nizka najemnina. (Oct.27.Nov.l,3.) V najem se da stanovanje, tri ali šest sob, jako čedne sobe, kopališče, garaža, velika shramba v kleti. Jako poceni za dobre ljudi. Oglasite se na 5814 Bonna Ave. Lastnik je na prostoru te dni. Ključi so pri ljudeh v gornjem nadstropju. (253) V najem se da dvoje stanovanj, eno štiri sobe, eno pet sob, kopališče in furnez. S poda ji Vprašajte na 1177 E. 60th St. (253) V najem se da stanovanje obstoječe iz štirih lepih sob. Poceni. Vprašajte na 5305 St. Clair Ave. (253) Slovensko dekle iz poštene slovenske družine, ki zna opravljati vsa hišna dela, zanesljiva in marljiva, bi rada dobila hišno delo pri dobri slovenski družini. Za naslov se oglasite v.uradu tega lista. (256) ZAHVALA V prav prijetno dolžnost si štejem, da se na tem mestu najlepše zahvalim mojim dragim prijateljem, ki so mi priredili tako lepo presenečenje. V prvi vrsti gre prisrčna hvala moji soprogi, ki se je to domislila in tako umetno delala, da nisem mogel ničesar opaziti do zadnjega trenutka. Iskrena hvala kuharicam: Mrs. Zupan, Mrs. Bergič, Mrs. Simončič. Lepo se zahvaljujem Mr. Simončiču, ki je preskrbel mizo, da so imele kuharice kam dobra jedil^ postavit. Zahvaljujem se natakarjem: Mr. in Mrs. R. Kogoj. Zahvaljujem se Mr. Stanley Bolta, ki je tako izvrstno igral na harmonike; ga priporočam rojakom. Iskrena hvala za darila za moj 50. rojstni dan 14. oktobra, za katera so prispevali v teh slabih časih sledeči: Mr. in Mrs. Petrich, Miss Mary Ko-vach, družina Bolta, Mr. in Mrs. Pečenko, družina Simončič, Mr. in Mrs. Kogoy, družina Person, Mr. in Mrs. Bergich, Mr. in Mrs. Zupan, družina Klauser, družina Boyce, Mr. in Mrs. Hribar, Mr. in Mrs. Sustaršič, Mr. in Mrs. Posack, Mr. in Mrs. Fa-briš, Mr. in Mrs. Zeleznik, Mr. in Mrs. Frank, Mr. in Mrs. Paz-derc. Se enkrat iskrena hvala vsem. Ob prilikah pa bom radevolje povrnil. Frank Makarovic 19485 Shoreland Ave. Rocky River, O. Mr. in Mrs. Henri le Troter Mr. Le' Troter, šef publicij-skega oddelka Francoske linije v Parizu, je dospel v New York s parnikom Francoske linije Lafayette in bo obiskal glavne urade Francoske linije v Clevelan- du, Detroitu, Chicagu, Washing-tonu in Philadelphiji, da se osebno pogovori z generalnimi agenti o vsoti, ki se bo porabila za leto 1935. To leto bo prvič začel voziti največji parnik sveta Normandie. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" i 1 S Naprej z Rooseveltom in New Deaiom IZVOLITE Martin L Davey G0VERNERJEM m Vic Donahey UNITED STATES SENATORJEM lartin L. Davey je služil v United States kongresu devet let in v tem času je dal veliko postrežbo tisočem ljudem v raznih narodnih grupah, posebno onim, ki so imeli priseljeniške probleme z ozirom na svoje sorodnike in prijatelje, katerih mnogi bi radi prišli v Ameriko. Martin L. Davev je za nepristransko administracijo, ki bo dala državljanom Ohio PRAVO KONSTRUKTIVNO in CLOVEČANSKO uradovanje državnih poslov. Pod governerjem Davey bo Ohio nadaljevala s korakanjem v ospredju podpirateljev predsednika Roosevelta. Ohio bo nadaljevala s krasnim napredkom, ki ga je imela v kooperaciji s predsednikom in njegovim programom za boljše čase. Vic Donahey, governer Ohio tri zaporedne termine, je rekel: "Postave, ki napravijo jetnika iz revnega človeka in dovoljujejo bogatinu, da'se reši samo z globo, ne bodo podpirane od mene, dokler bom governer države Ohio. Vic Donahey bo dal kot United States senator pomoč new dealu. Volite za ves demokratski county tiket Vsi sedanji demokratski county uradniki zaslužijo ponovno izvolitev, ker so dali narodu PRAVO KONSTRUKTIVNO, POŠTENO in VESTNO postrežbo BREZ NAJMANJŠE SUMNJE GRAFTA ALI KORUPCIJE. Volite za ves demokratski kongresni, državni in legislativni tiket POJDITE V TOREK 6. NOVEMBRA V VOLIVNK KOČE, NAPRAVITE KRIŽ (X) POD PETELINOM IN S TEM, DA BOSTE VOLILI ZA VES DEMOKRATSKI TIKET, BOSTE POKAZALI SVOJO LOJALNOST IN PODPORO PREDSEDNIKU IN NEW DEALU Democratic Executive Committee W. B. Gongwcr, Chairman. I g 1 I g i i tm M [iS i-n In Ilija je, kakor je prišel, udano, topo, ravnodušno, kakor poslužna, trudna žival, odšel. — Sami so neumni, ako ga ima^o za tako neumnega, njega! Kaj so vedeli? Ničesar! — Udarec s kladivom ni strel. Kamor je kladivo zadelo, tam je zdrobilo s tako gotovostjo, da ni več povratka v življenje. In bili so ljudje, ki so vedeli za njegovo puško, tisto z osmeroogla-to cevjo. In bili so isti ljudje, ki so mu natančno povedali .kako naj stori. Potem, ko mu je .s kladivom zdrobil lobanjo in ga zavlekel v goščavo, je stopil doli v skrit prepad ter tam z dina- mitom razstrelil pripravljeno skalo. Ta strel so čuli — a udarca s kladivom ni čul nihče, nihče ga videl. Pod osebnim spremstvom Božični izlet V STAKO DOMOVINO na svetovno znamenitih expres-nih parnikih (via CHERBOURG) OLYMPIC 1. DECEMBRA (Vkrcanje je večer preje) 49,139 ton BERENGARIA 7. DECEMBRA 52,10« ton MAJESTIC 15. DECEMBRA (Vkrcanje je večer preje) Svetovni najvtčji parnik Prejšnje turistične kabine za potnika tretjega razreda.—Pazljiva postrežba. Prihranite si denar, s tem. da kupite po znižani ceni listke za vožnjo na oba kraja. Povratni listki veljavni za dve leti. Odplačila na obroke za potovanja na Cunard White Star liniji, ako želite. Vprašajte glede novega nizkega roundtrip "Excursion Fares" Za informacije vprašajte pri Mihaljevich Bros. GC33 St. Clair Ave., Cleveland, O. cunardAwhitestar LIMITED Že parkrat od tistega dne , sem, ko se je to žgodilo, je bil ! doli pri njej. "Ti, jaz vem." "Kaj veš ti?" "Vse. A le ne boj se, jaz nikogar ne izdam. Ti si storil." i "Bogami, kaj naj bi jaz sto-■ ril?" "Pojdi, pojdi, le nikar se pred ! menoj ne potvarjaj, kakor se i potvarjaš pred orožniki. Priznaj, potem lahko še prideš. Če pa tajiš, potem se ne prikaži več sem. Odkritega morilca, nak, tega se ne bojim. Bojazljivec pa se mi studi." "Jaz ga nisem ustrelil." "Potem pa kako drugače. Saj je vseeno. A ti si bil, le nikar i ne misli, da tega ne vem." "In če bi bil, prokleta ti maj-;ka —" Tako tajinstveno se je zasme-jala. "Zaradi mene, ker me je Rojaki in rojakinje! PRISTOPAJTE V PRVO in NAJSTAREJŠO slovensko podporno organizacijo K. S. K. JEDNOTO ki posluje že 41. leto Nudijo se vam raznovrstni razredi zavarovanja. Posebne ugodnosti za zavarovanje otrok. Za nadaljna pojasnila glede pristopa se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva naše organizacije. Grozdje mošt sodi Kdor hoče dobro kapljico, naj se zglasi pri meni, ker bo postrežen z najboljšim. Se toplo priporočam Rudy Božeglav 1125 E. 60th St. ENdicott 0282 POZOR, GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilje, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 Lorain Ave. GArfield 4336-J Kadar pokličete, vprašajte za Mr. A. Lozich v.? Grozdje mošt | sodi! Kdor hoče kupiti najboljše grozdje, mošt ali Ken- :: tucky sode od žganja, naj se oglasi pri meni. ^ Tudi sprešamo grozdje za vas, ako ga pripeljete, pf Stane vas prav malo. Se priporočam Jernej Knaus Cleveland, Ohio 1052 E. 62nd St. pripravila na ta svet. . . A ono drugo ne bi bila največja' ne-| umnost, ki si jo napravil. Bil je svinja, podlež. Saj tudi drugi ne zaslužijo drugega. In končno, saj nas končno vse ubijejo: tako aH tako. . ." Enkrat, ko je z izrazom nevedne nedolžnosti stopil v gostilno po tobak, je stara, kakor bi jo gad pičil, ob pogledu nanj skočila in odšvedrala. Uganil je, zakaj, in zato se je izogibal krčme pri belem dnevu. A drugič ga je ob grožnjah odpodila. "Danes že ne, le izgini. Drugič, jutri morebiti." "Zakaj ? Pot je dolga in nevarna." "Potem sploh ni treba, da še prideš, ako ti je predaleč in prenevarno. Meniš, da jaz mnogo vprašujem za to?" "Nu, torej. . .'" "Kaj torej, ti norec? . . . Tedaj je bilo pač tedaj. A danes je danes in danes ne bo nič." Zaplula mu je kri, za grlo ga je stisnilo, roka se mu je skrčila v pest. "Ali pričakuješ koga drugega . . . lovca?" "Kaj tebe to briga? Lovec nima še nikogar na vesti. Ti nisi tak, da bi lahko kaj zahteval od mene, veš!" "Jaz nisem ničesar —" "Ako mi še enkrat tako prideš, potem se le poberi za vedno!" • "Jaz nisem ničesar priznal." "Ne, ničesar — samo v isti sapi, ko govoriš o nevarni poti. In meni tudi ni treba praviti. Ti si storil — kdo drugi bi? On je to zaslužil, saj je bil podlež, slabši od sto morilcev. Si že pravega zadel. Ti nisem radi tega nehvaležna in te ne bom izdala, a ti bodi zato lepo ponižen in vesel. Ne vprašujem, kako si storil in kam si ga zavlekel, kakor bi te druga, zato da te potem izda. A pazi se, da se tebi ne zgodi ravno tako in zato pojdi." Molčal je. Dolgo je stal ob \rbah ob potoku v soparni noči, gledal temno hišo, gledal gor in dol po cesti. Kasneje se je pokazala za zastorom nekega okna medla svetloba sveče, neka senca se je prikazovala in izginjala za oknom, mrmranje je bilo čuti in je zamiralo, kakor turobna molitev se je glasilo tiho sem iz hiše v noč. Nekje je zapel petelin. Ilija se je zgrozil, stopil s težkim vzdihom na pot, obtežen po težkem bremenu storjenega zloči- Nesreča za nesrečo v tej neznosni vročini. Kakor da se jih je lotila kuga, tako padajo ljudje. Doli v barakah, poleg onih, katere je omagalo solnce, leže oni, ki jih je napadla živčna mrzlica. Sklepečejo z zobmi v napadih mrzlice, grižavi se vi jejo v krčih. . . Nekega jutra, ko je zopet nastopil delo, potem ko se mu je zacelila roka, ki mu jo je Šorman zdrobil z nerodnim zamahom kladiva, in ko je bas držal dleto, je Angela Danielisa pičila neka muha v roko, tako da mu je še tisti dan ud otekel in otrpnil. Drugi dan je ležal v hudi groznici, a tretji dan je izdihnil. Edini Šorman, koščat in teman, je nemoteno delal naprej, klal hrib: udarec za udarcem, palec za palcem. . . Le na konec te ceste, na dom z ognjiščem ni že davno več mislil. Partijski vodja je določil, naj stopi zdaj na mesto umrlega Danielisa Blaž Furlan, ki je bil doma iz Trnovskega gozda nad Gorico. A ta se je uprl. "S tem že ne bom delal. Ta pomeni smrt. Od tega prihaja vse zlo, saj se širi okoli nas kakor duh po mrhovini. . ." Partijski vodja, rdeč od jeze, sam že zmeden od besa in skr- bi, ga je hripavo oblajal. "Kaj, da ne boš, ti svinja, ki te je izvalila prokleta mati, naj te hudič vzame! Ubogati, bassasia, na mestu primi za dleto!" Trnovec je grozeče dvignil železno dleto: "Kdo je svinja? Kdo bo meni klel mater? . . . Svinja je ta, ki mrliče žre, ta nočni krvoses! ... S tem ne bom delal in konec! Nočem še crkniti!" "Kaj? Ti. . . upiraš se? . . . Naj te bes. . . Takoj začni delati !" A temno, jezno bliskajoči iz udrtih oči so se strnili okoli partijskega vodje. "Prav govori — saj pravimo mi-isto! ... Ta smrdi. . . prinaša nesrečo ... že dolgo vemo." "S Cehom se je bilo tistihmal pričelo." "Da, in dva ali tri dni kasneje ie oni drugi izdihnil." "Zaradi katerega smo vsi osumljeni." "Čeprav je bil kakor pes, ta smrkavec ponosni panker, ki ni bil drugega vreden —" "Nič za to, ubit je in tale tu ga je!" "Kri se ga drži. Smrdeča kri!" "In od tedaj naprej ni nič drugega nego bolezen in smrt in še drugo vse." "Kakor kazen božja med nami, dokler bomo tega trpeli med seboj." "Noben zid ne drži več. Malta se noče več prijemati. Noben oder ne vzdrži. Usadi, sedaj v suši. . ." "Da, in videl sem, kako mu je črna žival ponoči skočila iz ust in izginila v temo. Črna. kosmata stvar, kakor velik pajek ali netopir, da me je kar groza spreletela. . ." "Njegova duša, ki išče v noči žrtev." "In jaz sem videl, kako, je odlomil krajec kruha, a kruh je bil ves krvav." "Copernik je, krvoses, ki žre kri in duše —" . "Mrliče žre, ta grob*irski volk!" . "Kaj pa vedno tako kriči sicer v spanju, ha? . . . Kaj vedno v noči tsanja? V snu govori o dušah in mrličih. . . Zakaj nima miru?" "Nikdar ga ni imel. Vedno se je držal ob strani in se tako tajinstveno vedel." "Bog sam ve, kaj ima že vse na vesti!" "Copernik je! Hudiču zapi- san : "Kaj pa je tu? . . . Kaj naj GIIOVEWOOD TAVERN SLOVENSKA RESTAVRACIJA Wooden Shoe in Leisy pivo v vrčkih in steklenicah. M. VRANEŽA 17105 Grovcwood Ave. Norwood Sweet Shoppe Mrs. Frances Krašovic NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED 6206 St. Clair Ave. (zraven Norwood gledališča) LE POMISLITE! Pralni stroj, ki ste ga vedno želeli, Je le $99.50 A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo ltd. tlEuderson 2088 Cimperman Coal Co. 1261 Marquette ltd. IIE 3113 nOI5F.lt I'ltEMOG IN TOtNA POSTREŽBA Se priporočamo F. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS DRUŠTVO SLOVENSKE SOKOLICE ŠT. 142 SNPJ VABIJO NA PLESNO VESELICO DANES VEČER V GRDINOVI DVORANI. JAKO FINA GODBA bo to? Aid ste vsi ponoreli ?" [konec pa je bilo treba napraviti tej stvari. Bolje je eno žrtev žrtvovati, bolja je ena krivica, kakor pa imeti nemir in celo zastoj v delu. Kakor da je že prinesel ta sklep s seboj od doma, se je okrenil proti Šormanu. Ostro gospodovalen glas je za-; vpil te poslednje besede, da je | ves zbor - kar obmolknil in se| odmaknil. "Ali se vas je vseh | skup že solnce prijelo, ali vas je pičil škorpijon, ali ste mar jedli trupene gobe ali kaj ?!" Nad-inženir se je zagozdil med umikajočo se gručo. "Ali je mar tu kaka poslanska zbornica ali sabor, pri vseh devetih hudičih ali plačano delo, kaj? . . . Kaj hočete?" Oni iz Trnovskega gozda je! stopil trmoglavo naprej, kakor i bi hotel podpreti nadinženirja. j "Ker sem dejal, da s tem ne j bom delal — s tem se je začelo." "In mi drugi tudi ne bomo." j Iz inženirjevh oči je bliskalo po gruči. "Tiho! . . . Eden sam naj govori! ... In zakaj ne ?" ; Matija Grander, Istran iz Go-| logorice, je odločno povzel': "Tako je: vsi skup smo se posvetovali in odločili: tale tu je štrigon ali kar naj že bo, s svojo sumljivostjo in svojim zlo-čestim pogledom. Njega takoj na mestu odpustite, ali pa odložimo mi vsi delo." "Da, ali pa mu bomo mi sami preskrbeli laufpos —" "Storili bomo ž njim, kakor se stori s copernikom: kadar ga ubijemo in zakopljemo, mu še s kolom prebodemo srce, sicer bo še nadalje hodil naokoli. . ." Kar počil bi od jeze partijski vodja, zagrizeno in brez moči je stal nadinženir. Na vseh udih se tresoč je stal s kladivom v rokah Šorman. "Da, ali pa bomo enostavno odložili delo in šli, ta naj vam pa ostane. S takim morilcem in volkodlakom nočemo imeti nobenih odnošajev." Nainženir je molčal. Nek "Poberi svoje stvari, partijski vodja naj ti izplača, kar imaš dobiti, in potem izgini." Šorman je stal nem, kakor pribit. Oni iz Trnovskega gozda ga je v svojem sovraštvu sunil v prsa. "Izgini, ali nisi slišal? . . . Svinja ! . . . Poročen mož, ki se ne sramuje . . . Mora že biti prava ,tista, ki se s teboj spusti . . ." Tedaj se je razžaljeni stresel, kakor da se je zbudil iz spanja. Po bliskovito je roka dvignila kladivo. Srca so zastala, vse je zastrmelo — v prihodnjem trenutku bi se imel žalitelj zvaliti kakor hlod, katerega so izpod-sekali, in se zvaliti preko roba v prepad. Dalje prihodnjič Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK G707 St. Clair Ave. tel. Hfinderson 3289 ali telefonirajte na dom ICEnmore 0238-M. Priporočani kandidat je Za sodnike na vrhovnem sodišču (POLN TERMIN (Ne volite več kot dva) X N. CRAIG McBRIDE X CHARLES E. ZIMMERMAN Za sodnika na vrhovnem sodišču (Nedovršen termin, končavši 31. decembra 1936) (Ne velite za več kot enega) I NC Za X HOWARD L. BEVIS Neighbor Window Cleaning SLOVENSKO PODJETJE čistimo okna. strope, les, stenski papir v stanovanjih ali trgovinah Najnižje cene 1372 Marquette Rd. ENdicott 4733 Za sodnika na apelatni sodniji (POLN TERMIN) We volite sa več kot enega) VIRGIL J. TERRELL Za sodnike na Common Pleas (POLN TERMIN) (Ne volite za več ket tri) GEORGE B. HARRIS HOMER G. POWELL X FREDERICK P. WALTHER Za sodnika na Common Pleas (Nedovršen termin, končavši 31. decembra 1938 X DAVID RALPH HERTZ Za sodnika na Mladinski sodniji (Ne volite za več kot enega) X HARRY L. EASTMAN Za sodnika na Probatni sodniji (Nedovršen termin, končavši 8. februarja 1937) (Ne volite za več kot enega) NELSON J. BREWER, Cleveland Bar Association Judicial Campaign Committee 1 Homer H. Marshman. Chairman Henry H. Pleasant. Manager. 2 me zal Ar Je m< la la po no PI vi Pi dc ee bi H iii Hi v tc .i« <► O <► HARRIS-MURRAY INC. 560 E. 99th St. GLenville 1280 DOBER PREMOG CEMENT, APNO, OMET, ODVODNE CEVI "ti ♦ J 0 J i> s' o o h i< ' •• -vr-'^ ■ "j. Naznanilo in zahvala i Globoko vžaloščeni in potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je za vedno zatisnil svoje blage oči naš dragi nepozabni oče Frank Lenče Blagi pokojnik je umrl dne 24. septembra, ob 5:45 zjutraj. Preteklo je samo dva meseca ko je umrla njegova žena in naša ljubljena mati. Njegov pokop se je vršil dne 27. septembra iz hiše žalosti v cer kev Marije Vnebovzete na Holmes Av.e. ten od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili kraj njegove življenjske družice. Pokojnik je bil rojen dne 1. aprila 1878 na Jesenicah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1907. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega očeta. To je bil dokaz prijateljstva do pokojnika, nam pa v veliko tolažbo, želimo se zahvaliti sledečim: Mr. Adolph Gole in družini, Mr. Martin Vinšek in družini, Mr. John Aucin in družini, Mr. Andrew Sila in družini, sosedom, Mr. in Mrs. John šulen, Mr. John šulen, Jr., Mr. George Turek in družini, delavcem iz Air Brake Dept. Machinist Local No. 584, Boiler Makers Local 416, društvu Napredni Slovenci št. 5 SDZ in društvu Washington št. 32 Z. S. Z. Dalje naj bo izrečena srčna hvala vsem darovalcem za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnika. Darovali so sledeči: Mrs. Mary Znidaršič, Mrs. Krall in družina, Bruss družina, Mr. Anton Mervar in družina, Mr. John Ausec in družina, Mr. Steve Kristofelc, Mr. in Mrs. Straus, Mr. in Mrs. Suwanic iz Pittsburgha, Pa., Mr. Mike Lorber, družina Kepič, Mrs. Cvar, sosedje, Mr. Anton Stražišar, Mr. Anton Kristofelc, Mr. Joe Koncilja. Hvala tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo in sicer: Mr. FraAk Marinčič, Mr. Anton šustaršič, Mr. Andrew Sila, Mr. Martin Vinšek, Mr. Frank Kapel, Mr. John Ausec, Mr. Anton Brenčič, Mr. August Zurc, Mr. Frank Krall, Mr. Frank Zun, Mr. John Menart, Mr. Charles Bencina, Mr. Thomas Schultz, Mr. Frank Kadunc, Mr. August Fier, Mr. Anton Zaplata, Mr. John Varoga, Mr. Jack Olesinski, društvu Washington št. 32 Z. S. Z. in društvu Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. Dalje naj se zahvalimo vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškem odru ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Iskrena hvala pogrebcem, ki so nosili pokojnika. Posebno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Vinšek, Mr. Anton šuštaršič, Mr. in Mrs. Varoga iz Pittsburgha, Pa., Mrs. Pavlicich, Mrs. Suwanic za vso pomoč in tolažbo v teh teških urah. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in vsestransko postrežbo. Hvala tudi fist. g. Joseph Matunu za ganljive cerkvene obrede. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, naj nam oprosti ter se mu isto najlepše zahvalimo. Ti, dragi oče, počivaj poleg Tvoje drage zene in naše ljubljene matere mirno in pokojno. Bila sta nam oba skrbna in dobra roditelja ter se Vaju bomo spominjali z ljubeznijo in spoštovanjem. Snivajta pokojno dokler se ne snidemo vsi na kraju mi- ru in blaženstva. žalujoči ostali: Frank, sin, Antoinette, poročena Olesinski, Marie, poročena Bencina, Anna, poročena Vinšek, Josephine, poročena Kinkopf, hčere, Janez, brat v stari domovini. L &!+";!**!'*)#)!"; **" )*&&!*!')'*&*)#!'+' !!*$*%&!$*'%'%% &%!" ""7!%!" "%'+'""""!U "