ClTATEUI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Osi slovenskih delavc&rv Amerik}.
■Matere* M Sccood Cimm »Utter September t»(kJU»M at tbm PMt Oftiea M Nm lark. Si. i, ander Act mt Coogxtm ti Murek M, 18».
No. 122 — Štev. 122
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, MONDAY, JUNE 22, 1942 — PONEDEL JEK, 22. JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I*
NEMCI SE BLIŽAJO EGIPTU
YOUR WAR BOND
PLEDGE
WHEN THE MINUTE MAN
CALLS AT YOUR HOME
NEMCI SO VČERAJ S SILOVITMI NAPADI S TANKI IN AEROPLANI RAZBILI UTRDBE TOBRUKA TER SE MESTA POLASTILI. — VOJNI URAD V LONDONU JE PRIZNAL, DA JE TOBRUK PADEL IN JE BILO Ž NJIM VJETIH 25,000 ANGLEŠKIH VOJAKOV, MED NJIMI TUDI VEČ GENERALOV.
Japonci so slišali Molotova
t
; Naotaka Sato, novi japonski poslanik pri ruski vladi, je sedel tri ure v veliki zbornični dvorani v Kremlju ter je poslušal vnanjega komisarja Vjačeslav^ Molotova in : druge govornike povzdigovati Združene države in Angli-I jo ter zagotavljati trdno vero v končno zmago nad osiščem.
Sato in njegova dva "tovariša so Obsedeli, (ko so angleški poslanik sir Archibald Clarke Kerr in was-topnik svobodne Francije Roger Garreau in ela-' ni ameriške vojaške m i d je vsta-li, ko je «ned ^ltšečinvi vzkliki prišel v dvorano pred-sedn ilk I judstoh komika rjev (minLanski predsednik) .To-ip Stalin.
Ravno tako je Sato s svoji-1 ma spremljevalcema sedel, ko! ko drugi zastopniki tujih vlad. skupno s člani najvišjega «o-j vjeta, irlasno odobrili rusko -angleško pogodbo, -za katero1 se je Molotov podajal v Lon-1 donu.
Od marca IfM-I, to je tri mesece (pred nemškim. napadom na Rusijo, je v četrtek prvič zboroval najvišji «o<vjet in svet narodnosti, ali rnska poslanca aborniica.
(rla«ni klici so pogosto prekinili Molotova, ko je pojasnjeval pogodbo za medsebojno po-«noč in povojno sodelovanje ter rusko ameri-Sko poarodlbo, katero je sklenil v Wa^hiugtonu. Posebno glasno je odobraval« < zbornica Molotova, ko je rekel, r*a so se vse tri države izrazile, da je potrebno odpreti drugo fronto.
"Ta pogodba je velike važnosti iza narod Sovjetske Unije, kajti drusra fronta bo prinesla Hitlerjevim armadam nepremagljive težkoče," je rekel Molotov.
Molotov je rekel, da pome-
Anglija obljublja drugo fronto
Sir Stafford Cripps, bivši angleški poslani Je v Rusiji In v odsotnosti ministrskega predsednika Winstona Churchilla zastopnik vlade v poslanski zbornici, je rekel, da bodo Združene države in Anglija pričele velik in uspešen napad na Nemčijo," kadar pride pravi čas."	----------------------
' 250 TALCEV USTRELJENIH IN 38 SLOVENSKIH VASI POŽOANIH
London, 18. junija (Po UP): — Današnja poročila iz Jugoslavije pravijo, 4a je bilo zadnje dni v Sloveniji ustreljenih 250 talcev. V okolici Ljubljane v severnoza-hodnem delu Jugoslavije (na Gorenjskem) je bilo 38 vasi do tal požganih* — 170 oseb je bilo poklanih v Mariboru, 80 pa na Bledu.
Sebastopol v nevarnosti
Vojaški krogi priznavajo, da je položaj Sebastopola zelo resen in celo nevaren. Včerajšnja poročila iz Sebastopola naznanjajo, da Nemci v vedno večjem številu napadajo črnomorsko trdnjavo, čije posadka je mnogo manjša kot pa sovražnikova. Medtem ko nemška in rumunska infan-terija napada mesto od juga, nemški bombniki napadajo ruske artilerijske postojanke, vsled česar so se morali Rusi nekoliko umakniti.	—Jnjrwrt. Information c<jnter
List 44Rdeča zvezda" poro-f*a:
14 Pod pritiskam ^tevlliene premoči sa se sovjetske čete U-
maknile V posrkane postojanke, pri tem pa sovražniku povzročile velike izgube- Sovražnik nenehoma dobiva nove čete, toda navzlic temu in navzlic neprestani toči' bomb in izstrelkov naši vojaki junaško drže sivoje postojanke."
Rusko vrhovno poveljstvo naasnatnja, da so Nemci napravili veliko vrzel v rusko obrambno črto, toda z velikimi žrtvami.
General Fritz Erich v. Marm. ■stein že 15 dni z velikanskimi oddelki infanterije napada Sebastopol. Infanterijo podpira-jo močne skupine tankov in aeroplanov. Gen. Maonstein je dosodaj pri teh napadih imel velikanke izgubo in '.'Rdeča zvezda'' pravi, da je bilo razbitih 5 nemških in dve rmmm-
Oriinps je na zborovanju po- ■ »lanske zbornice, ki je aboromala v spomin na prvo oblet.ni-•o nemiške^a vpada v Rutfijo, , rekel, da ne more povedati,' cdaj Ibo po^tavljona ta fronta. ]
"Hiitlerjn nočem pomagati s' j cm, da vam ali pa njemn po- 1 rem, kdaj pride čats te^ na- 1 sada," je rekel Oripps. "toda -sovjetsJki vnanji komisar Vja- . dav Molotov, ki je bil nedavno ( c Londonu, ve o tem več, kot pa vam morem jaz povedati. "t '
Rekel pa je, da bodoči napad mora biti talko močan, da rti nrkakegn dvoma, da bi se lajn lovil.
Na to zborovj^nje poslanike rt?»ormce je general Doni?!a s NfaeArthur iz Avstralije poslal naslednje sporočilo:
Danes se svobodni narodi svobodnega isiveta izdruzujejo v r*ozdravnt veliki armadi in velikemu možu, ki,se tako jvma-iko-boripte z narrn za zirungo svobode in neodvisnosti.''
Rn^Jki maršal Timošenko je po^ial naslednjo poslanico:
Kar najtorplejše pozdravljam naše angleške ■zaveznike. Rdeča armada se bo še dalje t>ojevaln z Nemci do popolne , nriage."
O drugi fronti danes govori irsak Anglež.
"S pomočjo iZdruženfih dr-«w in njihovih industrijskih virov in « sovjetskimi produkcijskimi viri bomo mogli pričeti velik in uspešen napad na Hitlerja na zapadn," je rekel , Cripps.
"Kadar pa bomo vrl a rili. tedaj moramo vdariti trdo in s trdnim oklepom, da 'bomo korakali v Berlin, predno se boo vstavili. Mosroče bo kmalu, me-troče pozneje, četudi morebiti Hitler pričakuje, da bo (prišlo, kmalu. Kadar se bomo mi pripravljali, vse bo pripravljal tn-dl on in ravno to bo~dolooilo čas."
NEMCI SITI VOJNE
Neka tajna radio postaja nekje <v Nemčiji redno pošilja v svet vesti o notranjem položaju v Nemčiji. Kot pravi poročilo iz Berna v Švici, je te dni ta postaja poročala, da je nemški narod truden, razočaran, vznemirjen in do grla -srt vojne. Nemnki nanrod čulti, da je konec bliizn. Radio omenja, da so raeije živeža v Nemčiji zopet znižane, da ima nemška armada v Rusiji velikansike he, da so anirle»ki bomlbmki povzročili velikansko Škodo v Porečju in da la<kota, ki je razširjena po \-seh zasedenih deželah, pribaja polagoma tudi v Nemčijo.
Pričeli graditi mno^o tovarn za izdelovanje vojnega materjala, pa niso bile (končane, ker primanjkoje delavcev in surovin.
Raddo komonje « poesivom: Zmasra nad fasizanoni, amai^a nad vojno in pomanjkanjem in siromaštvom, zmaga nad krutostjo jn sovraštvom, zmaga za mir, svobodo in socijali-zem."
JUNE 14 -24
KRALJ PETER JE PRI&EL
V	nedeljo ob 5. popoldne je z aeroplanom prišel na neko vzhodno ameriško letališče jugoslovanski kralj Peter II. v spremstvu vnanjega ministra dr. Momčila Ninči-ča in dvornega ministra Ra-doje Kneževiča. V njegovem spremstvu so dalje še pomočnik vnanjega ministrstva Hija Jukič, kraljevi pribočnik major Vohoska in šef urada vnanjega ministrstva Mihajlo Gavrilovič.
V	sredo bo obiskal predsednika Roosevelta.
Smrt Oskarja Tartaglia
Iz Bema poročajo, da je v onhernaciijt v Italiji vwnrl ju-^oslo\raiisiki znani javni in nacionalni dei^ec, Os&ar Tartaglia. Po&ojnik jelbil Hrvat, rodom iz Splita.
OMtar Tartatgfia je bil pe-
smlk^ rodoljub in časnikar in je igral vodilno vlogo v gibanju jugoslovaniOte nacionalistične mladine' v prvih dveh de^etle-tfih tega stoletja. Njegova ne-ostrašenoet v časa balkanske -n prve svetovne vojne je navdihovala iti*oče jaigt»lovafl3-sk>Lh intcTefatua icev i« znatno ipomagaia ideji narodttie^a e-dinstva.
—Poroča Jupoel. Information Center
Otroci našH gumijevo jamo
To je bil velik dan za otroke Kevporta, N. J., ko so našla cel "rudnik" gumija. To je že darvno zapuščena .globoka jama, kamor so iz Whiteball-Taitum Co. tovarne, (ki je izdelovala bolnišflce izdelke rz cmmija, metali gumijeve odpadke.
Dva dotika «ta naletela na kup gumija, povedala sta svojim prijateljem in proti večeru je «e kopalo kakih 100 dečkov, 'ki so nakopali 10 ton gumija in ga prodali za $200. — Sfltupičdk so si razdelili.
Zeleni kader v Hrvatski
Iz Berna poročajo, da vlada v iZaigTebu vse .večje vznemirjenje in da ljudje iz strahu, da bi jih ne poslali na rusko bojišče ali na delo v Nercičijo, be-že v gtoado've. Zeleni kadar se širi v hrvaMtean Zagorja. Vendar je še brez orijentacije, o-rožja in organizacije. V Slavo-rniji vlada nemiSka manjšina. Ta upravlja z razdeljevanjem živeža; in ne mara zalagati celo zagrebških uradnih oblasti.
Ob proslavi obletnice razglasitve "tako imenovane Ne-odvisne Hrvatske, so se nem-3ke organfeacd.je udeležile za-^Trtbe^kth klavno?«i z nemškimi zastavami in nemškimi znaki.
—PoroCa Jnensl. Information Center
Dovolj mostov požgati
Kot je raizvidno iz poročila ! nem«!teara radio, bodo imeli | Nemei še mnoi?o dela, predno (bodo požgali vse mostove, ko se bodo pričele njihove armade umikati iz Rusije.
Berlinska postaja namreč nassnanja, da so neirtški inži-ninski oddelki v Rusiji zgradili 3267 moetov, ki merijo 103 milje. Za (to so porabili 200 milijonov milj lesa. Poleg tega so Nemei izgradili 6500 milj velikih eea*t, katera daljava zadošča iz Lisibone na Portugalskem do Tokio na Jarxmskem,

Sffcvc.

Nemški in italjanski virii natančno popisujejo boje in padec močme trdnave, toda ta poročila so zelo pretirana, navzlic temu pa je gotova stvar, da je Tobruk izgubljen, kar je za Anjgleže hud vdaree.
Peldmarnal Edwin Rommel je zelo spretno vwlil bitko za Tobruk. Njegovi tančni oddelki so najprej prebili angleško bojno črto južno od Tobruk a in so nato naprej zasledovali bežeče Anarleže. Maršal Rominel tse je a te«n samo hotel najprej pre^prdčati, a ko se bodo Angleži vsitavili mi morebiti pričeli kak protinapad.
Ko se je Rommel prepričal, da Angleži ne nameravajo no-hene^i protinapada, tedaj je svoje tanlke obrnil in ž njimi z južne .strani od E1 I>ude ».vso silo vdaril na Tobruk. Ob i-stem času pa so tudi njegovi bombniki bombardirali i mesto in v nekaj urah je bila bitka končana—Tobruk je bil v nem-
mh rokafc* —_ ^
Tobruk je v zadnjih urah oble«ranja moral biti že zelo slab, da je omagal. Odkar so ga .Vn^lt"i vzeli Italjanom 22. ianuarja, 1941, je Tobrnk od-tri jal napad za (napadom. Okoli nje^ra &o »e preganjale sovražne armade, toda Tobruk je stal.
Navzlic temu, da je bila v mestu močna posadka, Angleži najbrže niiso imeli časa, da Ibi pred mestom v obrambo položili mine.
S prvini tančnian napadom po Nemci zavzeli 12 močno u-trjenih pois-tojank in s tem je bila napravljena 2 vn pol milje široka odprtina in tedaj «o Angleži iiaprevwieJi, da mesta ni mogoče več držati. Ob istem r-a^u so tudi nemški aeroplani neprestano razbijali mesto in pristanišče. Malo čez poldne je cela jata bombnikov napadla »tiri protizraftne baterije, ki so vse utihnile. Drnsra skupina velikih bombnikov je bombardirala skupino 20 tankov in jih mnog-o uničila.
Slednjič pa nernSki radio na-naznanja; "Okoli 2 popoldne je bil iizveden drug močan napad na Tobruk, ki je trajal tri ure bre« v«akecra presledka in je povzročil več požarov. Nad Tobnlkom so go«Tx>darili nemški zračni bojevniki."
• Kot pravi nemško poročilo, so tudi Italjanii igrali vlogrc pri zavzetju Tobruka. Najbržc .so se borili z Angleži kje dru-igje, kot pa v odločilnih boji! a« Tdbruk.
Berlinsko poročilo pravi: — "Včeraj je feldmaršal Rommel nasikoeil Tobruk; danet »pa je nek angleški častnik, no seč belo zastavo, ponudil pre dajo Tobrdka italjan^kemn sSbomemu štabu."
Nemei in Italjani so tudi za. vzeli Bir el ■Gobi in Bardijo.
Predaja je bila ponuden* •'•italjanakemu cbomenru šta •bu." Isto fe je ugodilo z Or flko, ki so fci jo osvojili Nem ri, nato pa iso "slavo" oddal Italjanom, ki so še vedno čutil sramoto poraza.
Rimski radio poroča:
Vjačeslav Molotov, ruski vnanji komisar
nijo pogodi* z Združenimi državami in Amalijo popolni preobrat v mednarodnih od noša-jih v Evropi.
Rekel je, da navzlic napa-ojoin nemških bojnih ladij, podmornic in aeroplanov prihaja vojni materjal iz Združenih držav in Anglije v vedno večji množini v Rusijo. Medtem ko so lansko leto Združene države dovolile Rusiji eno milja rdo dolarjev posojila, je sedaj po novi pogodbi določeno, da bo Rusija dobila vojnega materjala za tri miljard^ dolarjev.
JAPONCI NA ALEUTIH 1
Japonska armada, ki je pri-eela napadati Aleute 3. junija", je včeraj easedla Kisko, 650 milj od "Dutch Harborja. Da so Ve Japonci izkrcali na najza-parfkiejšim Aleutskem otoku Attn, 275 milj zapadno od Kitice, je mornark3ki department i v Wa^hiji^tonu priznal že 12. junija.
Mornariški department na- ' znanja, da so ameriški aeroplani napadli japonske postojanke v Kiski in so bomlbe za-deje neko križarko. Potopljen je bil en japonski transportni pa mik.	i
V nedeljo db 10.35 zvečeT je japonska podmorm<?a oft>stre- i 1 je val a F,-*te»van Point na Van- ' eonver Islandu ob^ pacifuSki o-bali Kanade. Kot pravi poro- ' čilo, je bilo obstreljevanje v prvi vrwti namenjeno vladni
brezžični in brzojavni postaji, -toda ni bilo povzročene nobene Pkode.
Holandska kraljica v Kanadi
Prejšnji teden je vOttawo v Kanadi dospela hoLand ska kraljica Viljemina. V Kanadi bo ostala samo ndkaj dni, nato pa bo šla v Lee, Mas«,, kjer je njena bči princesa Julijana najela liošo čez poletje.
Heydrichovi morilci baje usmrčeni
Nemški gestapovei so ob koncu preteklega tedna sporočil t, da -so bili prijeti Ln vst-re-,1.jeni pravi morilci Reinharda
■."liovcl rit-Iia.
' Kot pravi nemško poročilo, je " praški del državne poliei-je" morilce prijel v neki cer-'kvi in so bili po aretaciji takoj vstreJjeni." /
"Osiška armada je zavzela Trdnjavo Tobrrik in pristani-| šče. Ujdtih je bilo 25,000 vojakov, med njimi nekaj generalov. Vojni plen je velikanski in ga ni mogoče preceniiti."
Isto poročilo pravi, da je pristanišče Tobruka nepoškodovano iti se ga more osišče takoj posluževati.
Angleži sami priznavajo, da
je padec Tobruka za zavetnike zelo hod vdarec in da sta vsled tega Egipt in Sueški kanal v veliki nevarnosti. Anglija in Združene države bodo morale poslati vso pomoč angleški armadi v Egipt, da ho vstavljeno nemško prodiranje proti Sueškemu kanalu in bo vsled tega na škodi evropsko bojišče.
ski divizijL
Kot pna-vi poročilo ruskega vrhovnega porveljitva, na drugih f ran tali ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Pred Harko-vom so prejšnji teden Nemei iagnbili 264 aeroplanov, Rusi pa 103.
Da je general Fritz Erich v. Mann&tein, ki napada Sebastopol, komaj ušel smrti, je razvidno iz naslednjega poročila v 4 4 Voelkischer Beoobaohter'':
"Štabni kaprol Friederich Nagel, ki je nosil častno kolajno drugega reda in eno odlikovanje ®a rane, je našel junaško smrt ob moji strani vsled sovražnega zračnega napada 3. junija, 1942. Vedno je bil odločen in hraber vojak, bil mi je vdan «ofer tekom petih let v tniru in v vojni, moj opremljevalec v treh vojnih pohodih in moj najboljši tovariš. — Von Maimstein, armad ni poveljnik.
Malo upanja za Ortiza
Vse upanje izginilo, da bi se še kdaj vrnil na vlado argentinski predsednik Roberto M. Ortiz in bi odstranil poslujoče-ga predsednika Ramonaf>, Castillo. ker je očesna ^pecijalist dr. Ramon Cast rov iejo, rpro-fesor na vseučilišču v New Yorku, z aeroplanom odpotoval iz Buenos Airesa.
Mnogi so pričakovali in upali, da bo dr. Ca-stroviejo z operacijo Ortizn vrnil vid, toda predno je odpotoval, je rekel, da se v Argentino ne bo več vrnil. Ortiza je opatzoval nad en mesoc, -slednjič pa se je Tia j-brže (preipričal, da nobena ope-raeiija ne bi pomagala.
Dr. Ca?stroviejo je -svojim argenltimsktm to\*a rišem odsvetoval operacijo, ker jo bil po njegovem mnenju kak uspeh zelo dvomi j rv, kajti Ortiz boleha na sladkorni bolezni.
Tuniški sultan umrl
Sinoči je v London bilo »p>o-roeeno, da je tuniški sultan Si-di Ahmed II. nenadoma umrl v -starosti 80 let.
Sidi Ahmed it. je bil pod frameoskim protektoratam vladar nad 2,500,000 Arabci, Be-
do Ln i, Francozi m Židi ter je bil v najtesnejših zvezah s prejšnjo francosko vlado an je leta 1939 ministrskemu predsedniku Edouradu Daladieru, ko je obiskal Tun iz, zagotovil svojo avestobo.
S id Ahmed je bil zelo učen ter je največ mojega časa preživel v vrtovih svoje palače in »e tudti vsako leto obiskal francosko kopališče Evian-les-Baius.
Tunižanom sta bila dobro snana njegova poraščena brada in rnowno telo in se je ob vsaki javni slavnosti točno po-kaizal na določenem kraju.
Amerikanci poklicani iz Egipta
Drža\-ni department v Wa-sbingtonu je opozoril Ameri-kauce v Bgoptu, da naj odpotujejo iz dežele čim najprej mogoče.
V Egiptu je 358 Amerikan-cev, v aogleško-egflptekem Su danu pa 42.
Državni department se vedno raivna po svojem običaji; . in tako tudi *eda j, da opozori svoje držalvljame, da odpotuje jo, kadar se pokaže kaka nevarnost, da Ibi bil prevoz iz ka kega vzroka odrezan.
•GLAS NARODA" — Htm fafi
WCANOTUBEH UN
GOVOR PODPREDSEDNIKA VLADE -DR; KREKA—
(JIO.) — Dne 10. niajp. je podiprtldsednik jugoslovaneke vlade v Londonu dr. M5ha Krek imel po lopdouskem radiu sledeči govor:
K;\Naibralo se je nekaj dogodkov iii okoiaosti, da maram, v "tem in par naslednjih ne-Ideljskih -precediti govoriti o našem položaju in stalaš&u. Nekatere stvari moram omeniti m? radi yae satn h, ampak pred vami, ki sem vam odgovoren za /vsako besedo ki dejanje, tistim, ki nas tudi poslušajo, ■spremljajo m sodijo. Za danes tole: (Kot gobe po dežju rastejo razni predlogi o preoblikovanju bodoče Evrope, zlasti srednje Evrope. Imam trenutno pred očmi posdbej tiste propagandise. kri se prizadevajo, da bi pod plaščem katoliške ve-aoljnosti rešili Nemčijo in njene pomagale pred končno obsodbo in kaznijo a na račun drugih narodov; ti*4e ki se trudijo, da bi B&sejali med katoliške in nekatoliške slovanske narocM nezaupanje, ki bi ga po tem izrabiti <za svoje protislovenske politične špekulacije.
iMd Stcvenoi vsem tjern. odgovarjamo in kličemo na vse strani: Nikomur ne dovoljujemo in ne bomo dovolili, da 'bi Špekuliral s katoliško vero in katoliškim značajem slovenskega n aroda. Vse te poskuse odklanjamo z odločnim 44 ne
trikrat "ne"! Preveč nas je tepla in učila zgodovina nase zemlje. Živeli smo tisoč let v Avstro-ognski monarhiji, ki je špekulirala s katoliškim naslovom, a delala netkričansko politiko. Ime la je katoliško dinastijo in kato&isko večino narodov, pa smo katoliški Slo-venai bili ves čas krivično zatirani m kljub vsem našim bojem in naporom ostali brez osnovnih naravnih in torej božjih narodnih pravic. In kaj se je ugodilo v zadnjih 24 letih Slovencem ob Rabi, na Primorskem in na Koroškem, to je 24 let sramote za Italijane, Madžare in avstrijske Nemoe, ki so tudi katoličani. a ki se svoje vere niso spominjali, ko so kot pqga-ni mučili na&o narodno manjšino. In končno kaj kaae strašna sedanjost t Ali niso zverine, ki že celo leto divjajo po naši sveti zemlji, izšle iz istih anrodov, ki se ponašajo s tisočletno krača neko kulturo ?
Narod naš je sedaj /v neka-prasnem iboju ■za. svojo svobodo 'za življenje in obstanek. Natea domovina je vsa krvava. Grobovi tulijo. Svet okoli nas — nemtaiki, madžarski, italijanski, je naš nečloveški krvnik. V tej vsiHjeril nami fboifoi za samoohranitev gmo in moramo biti jasni in odločni. Za primer navajam, kar ee je zgodilo na nekem« kongresu katoliških časnikarja v zadnjfih dneh. Naš zastopnik minister dr. Ku har je odklonil sodelovanje, ker so se kongresa udeležili tudi zastopniki avstrijskih Nemcev in Madžarov. Imel je gvojfc
dve. preda van ji na kongresu še le potem,. ko so se iiwetibvani odstranili. Češki in poljski bratje so se z našim zastopnikom popolnoma solidary-rali.
Tako je naše stališče dasled* no, odločno sin jasno. Slovensko delo je sedaj aamo eno in cilj en sam. Vsa slovenska zemlja mora vstati k novemu življenju v prerojeni. Jugoslaviji. Tam si bo naš narod — žal le prebogat strašnih pre-iakušenj — zgradil nov red; red narodne in verske *vobo de in enakopravnosti, red radikalne družabne pravičnosti nov red, ki bo s največjo dosegljivo možnostjo jamčil za blagostanje in napredtjk tako celqga naroda kot vsakega tvornega in delovnega stanu ki poedinca.
Ali ker je jasno kot dan da je zato potrebna najprej zmaga, zmaga nad neusmiljeno frrezottairnim sovražnikom, ki hoče naš narod d®brisati z obličja ženil je, po zmagi pa svobodna tsložna, močna*narodna država, za to bomo odločno odbijali vse grabežljive volkove, tudi tiste, ki preoblečeni v ovčje oblačilo katotštva, preže kako in kdaj bi nas požrli Govor podpredsednika 2
^mister Milan Groil je mi-nu)'r ieetrtek srbskemu narodu ponovno predočil teroeijne rae-lage, ki brezpogojno ukazujejo Srbom, Hrvatom in Slovencem, da složno delamo za novo veli-' ko Jugoslavijo. Njegove misli so tudi naise misli. Hvaležni smo za odločne besede, ki potrjujejo naše neomajeno upanje. da (bomo dosegli efeopmli ideal svobode vseh Južnih Slovanov. . •
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
Is*U
Id daje
je nova knjižic*
poljudna navodila, kako
ameriški državljan.
Pole* vprašanj, ki jih navadno sodniki fctavtjo pri Izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se v (I. delu nekaj važnih letnic la zgodovine Zed (njenih držav, v III. delu pod naslovom Rano. p« Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-ajenita držav, Lincoteov tovor v Gettysburg. Predsedniki Zedlnje-nth držav ln Poedtoe <1 rta ve.
Cena knjiilel Je
samo 50 centov.
in m dobi prit ■ SLOVENIC PUBLISHING CO. tU West 18th St., New York
Pqter Zgaga
padi ro na dnevnem redu tudfj v krajih, ki jih. je Italija dota* la po prejšnji vojni, kjer biva slovensko prebivalstvo. '
Stali junake vojaške oblasti v zasedenih, krajii so opozorile vlado, da je z aneksijo teh. pokrajin storila napako — s o»i-rom na neukrotljivo sovraštvo prebivalstva, katerega val odmeva tudi v Trsta in Gorici.
Civilne oblasta v novo prisvojenih pokrajinah «o bile prisiljene prepustiti delovanje vojaškim oblastim. Proti civilnemu komisarju za Ljubljeno, Grazioli-ju je .bil izvršen attentat. Sodišče je veliko Število prebivalcev obsodilo na pmrt..
GENERALNI PRAVDKIX 1FRAN0IB B1DDLK J* IZDAL SLEDEČO IZJAVO.
Board of Curatora veeačt&S&a
Mitesourija je sprejel rezokmi-jo, ki izključuje inoaemce od vstopa v univerzo. Po tej ve-istl predsednik vseučilišča je iajaviil, da ta rezolocija je v skladu s stališčem federalnega preiekovahiega urada (Bf^E). ' ''Takšnega stališča ni priporočal ni FBI in nikak dragi urad jo stičnega departments. Nandbo. cestdkrat izjavljeno Mališča justiičnega departmen-ta strogo nasprotuje visako diskriminacijo proti inozemcem v v>akeur» pogleda.
",Ako ta vest pravilno navaja univerzitetnega predsednika potem je on bil krivo poučen o ptaEšeiu in naziranjn jnstfcfc-tiega departments in vlade
ZANIMIVOSTI.
To je «£cer pravi oudež, toda resnica je, da pri poročenih Ti-betankah dolžnost, da sknbe za svojo zunanjost, pa ne za lepo zunanjost, tetrtveč za čim gnŠo. Zato se Tvbet&rike po obrazni
i
Ubogi očetje.
Ne vsi, toda nekateri so zares pomrtovaKija vredni siro-maflri. V sve^u uživajo ugled, gospodarji so zadovoljni ž njim, tovariši jih imajo radi, toda dama jim ni z rožami, pač pa jB trnjem postlano.
Včeraj je bil Dan očetov. Kajti če imajo matere «voj praznik, «e taidi Očetom .spodobi netit« j takega.
V marsikateri družimi je bilo t akole: ,
Očeta so postili »pati uro dalje kot ponavadi.
Ko je vstal! m &edel z zajtrku, mu je sin podaril takso d» gar, biči pa naramnice ali ovratnico. Naramnicam se je poznalo, da jih je «m že nekaj Časa nosil, ovratnica je bila preveč pisarna in kričeča, cigare nič -kaj prida.
Pregovor pravi, da se ne spodobi podarjenemu konju gledati zob, 121 zato je tudi oče molčal.
Opoldne «0 imeli na mizi porkč&pse.
—- Prav debli fco, — pravi oče in si ekrane pripomniti: — Ne bi škodilo, če bi imeli kaj primernega ea zalit.
Žena ga srepo pogleda ter odbrtmda: — Ja, pa že kaj! Mar misliš, da kradem denart
Po kosilu se odpraivirta mati in hčerka v movies, sin gre
PCEOCH.O BTOU»CA O STANJU POD ITAUJAN-» SKO OKUPACIJO.
»(JIC.) — Jugoslovanski industrijalec M je pred kratkim prispel is zasedenega oaemija, pripoveduje:
"Vsi pristati dr. Mačekove strarike ee drže dobro. Vsi ao lačni, a nihče ne poipobča.
iPaveličeva vlada ne prod stavlja nobene stranke, ona je Zbirališče razbojnikov, še najboljši med vsemi je neki bitvšL komunist, tajnik Bela Kuna.
'Vse industrije so zaprte, celo tiste, ki so v zveri 6 poljedelstvom; delavce ubijajo, uradnici so pobegnili in se poskrili vsepovsod (s tistimi, ki so v 1 Italiji je malo boljše.) v
K^rtetje ne obdehajego zemlje, eicer bi ae pa z oiirom na [zunanje razmere ne izplačalo. Zdi da se jsto dogaja tudi v Neujčiji, ker je bila žetev minimalna iže <ztutOj ker ni ne gnoja. ne delavnih čil Med kmeti in okupacijetf/mri četami se bije boj na nož. Kadar okupacijska vojska sreča skupino ljudi, jih ubija. Kadar skupina ljudi sreča vojaike, napravi isto in jim odvzame orožje in obleko. Zmeda zaradi tega je nepopisna. Od vojaka lahko kupite orožje v »meno za cigarete m. živež. .
-Leta 1918 lakote v NerriSiji ni toliko povzročila blokada, kot d ejstvo, da zemlja, kfii 4 leta m bila pognojena, ni hotela roditi Danes je to aplo-een pojar ..
(Da bi se rešili Židov, jih skušajo vse .prepeljati v Italijo. V krajfth dkrqg Ljubljane, Rotorja in Splita, se neprestano dogajajo spopada med prebivalstvom in policijo. Oborožene jugoslovanske čete se borijo z iftalijamskim vojaštvom. Spo-
VESTF KOMU
J»0MAGATE AKO PRISPEVATE ZA
u. S. o.
Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice
SOLDIERS ON PARADE
MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HARMONIKO
Jerry W, K oprivSek
Gena 40 centov • • •
Naročilo labko pošljite na
Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., N. 7.C.
asu gopgiytes ^ «Jm»
Tvataka P<dk>
Ma planinca^—tiM it*. If fit Ib DtJQlTESMB UNlVEBSm TAMBIJBICA — ilf.liin
Ki to*, cenik lm een» j/ifSt m obrnite dx : JOHN MABSICH Inc. MS W«at 4M Slfmi. New M
nteaejo z nekim rdeČkastoor-nkn prahom, narejenim is krvi in ratlin. Ta prah pa prav ni-bolje ne dBi, kakor je videti na pogled. Svoje lica pa po-mtoiejo Tibetanke tudi še z\ drogi mi, vsemi mogočnimi' mazili. Lamaisem, tibetanska veroizpoved, namreč prepoveduje, da je lepota v zakonu ne-piikladna za »rečno življenje. Lepota (poročenih žensk tx tudi drqgim moškim zbujala poželenje. Zato ne sme nobena aveeta zakowka žena 0 svojo lepoto priklicati taksnega greha nad svojo glavo. .
» • •
Cei je kdo povabljen na slav-nost »v prvi vrslf: poskrbi na svojo ztittanjcet. Kajti ob takšnih priložnostih mora človek pdkazati svoje najboljše. Črna dbleka, snežnobela. srajoa e tr>-popre jew» » cnežnobel (v! vratnlk. Očitno so tu^j^I^ip-čanl polagali veliko pitžnjo' •svoji toaleti. Kadar so se odpravljala na kaifcšfho sve^iiiost, so tudi oni oblekli srajco 0 trdim popa« jem. Ktr pa taikrai se ni-co znali srajoo Skf^b^ti, «0 si (pod srajco prisili mrežice nz
trde rogosmice. ^
____-
■ igrat basdbal), očeta pa zadene dvomljiva (Sast—fxrn^ti posodo in poapraiv ki ikuhinjo. Naito sede-na. porč in začne razmišljati o ^voji Žalostni usodi.
—	No,« ga botn pa sam pri-vofioU, — sklene napoved, — talk daa se gpodofbi.
Pri tem seže po denarnico in začne preštevati svoje borno premoženje; V teto. dvdh me-seeew si-je;fpri limču m tobafku pritrgai oeem dolarjev. — Da, osem dolarjev! Še sinoči jih je imel. —. Danes £teje in «tejef 1» ot«pafva po žetpiih. obrača de-\narnk» nardbe, pa ro saroo trije.
—	Torej 90 me! — žalostno vzdihne in ne gre niifcamor.
Ko sta zvečer z ženo sama, prav ponižno pripomni:
—	Včeraj sem ime* osem dolarjev, danes knaan ^amo tri. Pa mi jih menda nfei ti. .
—	Pafci, kaj govoriš! — ma jezno preseka domnevo. — ■Hi že "hotel reči — ukradla — kaj ne? Le nikar si kaj takega ne drzni! Ob, *rakžna reva sem!— nadaljnje z jdkajcfciim glasom, —tatvine me doHi Zapotmni si: jaw nieem Še nfcter kra4le in tnadi mfedar ne fcban. Res je pa, da sem vzela rt ttvoje denarnice pet dolarjev. Cigare, te ti jih je podarit sin, so (bile dva do-larja, hčerino daTilo dolar, dva dolarja sem pa dala za poi$t-fapse in prikuho, da si imel danes, ko je vendar tvoj praznik, nekaj prlboijška. O, jaz prav doibro vem, česa je trefoa, da se spravi človeka v ddbro voljo. Zdaj pa ti povej, kje si dottl tistih osem dolarjev. Meni si jih po dajmih in ntBdjih pofa-tnl, kaj ne? Je res križ, Če ni poštenosti v hiši in če se žena niti na svojega lastnega moža ne more zanesti ...
So pa le dobri nafti ljudje...
Upravi Glasa Naroda je sporočil rojak Look Pirn at:
"Kot sam bral, se je Peter Zgaga vrnil iz bolnišnice. Že* lim mu vse najbolje. Tempo-tofrn ga povaftmn k seBn na šti-rkiaj«t dnevne breaplačne {počitnice. Zdi se mi, da ibi mu po. matgal svež zrak, sonce in tečna domača hrana. Imaon tudi dve kozi, če bo želel piti kozje mleko."
•* Mr. Pirnata osebno sicer ne poznam, toda o njem sem slišal že dosti dobrega in zanimivega.
Doma je ia bftžme Zidanega



KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f Ali Nations
-'
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $
1, iBF"Knjiga je trdo vezana In ima 821 strani
2
00
'i1
H Žt
Recepti so napisani v angleškem Jezika; ponakod pa sov ,
tndi v jesikn naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi j ^,
Ta knjiga Je nekaj posebnega sa one, ki se mimajo sa<, 1 kabanj« ia se hočojo ▼ njem čimbolj izvešbati In, t izpopolniti.
^X^Z^ZZNaročite jriXZZZZXZXZ
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING GO.
216 West 18th Street 1 i Hew York, K. T
mostu. V Ameriki je komaj dvajset let, pa je v tem časa presenetljivo napredoval.
Kskor večina vseb nai?, ni imel Ob svojem prihodu v to zemljo ničesar. Njegov visoko razviit podjetmSIri duh raa je kaj ikmffln omogoča nakup nekaterih apartment biš.v New. Yorku, pri LindeaihuHstu na Long- LsL&ndu si je pa nafbavil sijajno domačijo, v kateri je ^ztetnikom na razpolago bara, prostrana jedilnica in plešišče. Ob v&dkem. čafc.11 vam postreže 2 najboljšo pijačo ter z okusno .toplo ali mrzlo jedjo.
Poleg hiže je Velik proator za parkanje, za bilo pa morski zaliv, primere®, za vožnjo a navadnimi m mottornami čolni in «a rifooJov.
Ker eo cene vsem tem ugodnostim izredno zmerne, ga rojaki [posebno v poietnem času radi ofb&kajejo.. ,
Mr. PSmat, iskrena hvala za* velikodušno vabilo. Bad bi se ma odccval, toda leto« niikakor le ni mogoče. Postelja bo pano* reč se nekaj mesecev moja skrajno neljuba. toon&rišica.
Ce boste prihodnje poJetje se teh misti in volje, kn če se mi bo zdravje fcaj prMa iafeolj-salo, bom prišel z največjim
roseljem. -
.t

"GLAS NARODA" | c
(voica op m rioni)
____•	1	---—
o«Md nt fanmi wf Mnii reuaktag C mny, u oerper«*a>, auk eatat. FiM»wt; I. LopMut, Bm. — P1m* of tmtnmi of «M mmittn	Ji—m of aba*« oCtkMm: SIS VIR IStt ITBIR,
. M« TORK. M. T. P* ---— VJ
49th Year	l
<Wn Suada" la txntd	Amy txeipt B»tunUjrm. Ondayt	^
**6 H«uan	^
■utaertptlo* TmUj IS.—.	m l|iiMl	^
Ba Mlo leto v«ij» Uat m Amwiko ta Eaaado H-: m pot teta	n
m atn Uta SLSa So Now York mm ee*o loto ST^; oa pol loca SSJS. k Ca !■>—arr> ao aato lato IT—» aa »al lota SSJS.	n
V
•Slu Naroda'* lakaja raakl daa lavaanM aakot. aa«alj la Pranlkor. z "flUl NABOOA." SI« WWI lSth IRBR, NSW I6U, «. j ^
r
V ČEM SE BOMO MORALI OMEJITI	u
Razni vladni in tlrugi uradi nam že nekaj mesecev r' napovednijejo, kako bomo tekom vojne morali premen iti * način svojega življenja v hrani, obleki, v prevažanju, v | gospodinjstvu in vsem družabnean življenju.	8
Poglavitna n-avodila o tem nam je »dal Joseph L. Wei- T ner, nadomestni ravnatelj urada Division of Civilian Sup- E ply of the War Production Board in sicer:	<
1. ne kupičite in ne kupujte preveč; 2. ne tratite ži- < veža; 3. jejte sveže sadje ki sočivje,Via prihranite kositer; $ 4. rabite v kraju zrastlo zelenjavo, d!a je zmanjšan pre- 1 voz; 5. jejte kaj drugega mesto rib in svinjine.
Razni uradi, ki skušajo urediti naše življenje za čas 1 vojne, nam podarjajo tak o-le oliko:	^
Živež:	•	<
Nekatere navade v jedi bodo morale ibiti izpremenje- 3 ne. Vendar <ni nikakega pomanjkanja poglavitnejeih ži-.i vil in za življenje najpotrebnejšega blaga.	'
Kava, eaj in kakao — bodo najbrže racjonirani, toda ' gospodinje se ibodo morale odloČiti za to ali ono.	1
Baaiaaie—jih ni več toliko, kot jih je bilo navadno. Svinjina—zaloge se bodo zmanjšale zaradi zahtev drugih združenih narodov.
Ribe—jih primanjkuje, ker nekatere vode niso več varne za ribolov. Posebno salmon a primanjkuje. Sveže sadje m aočivje—dovolj -zalog. Konzervirano blago—naloge za porabo civilnega pre-bivafetva bodo omejene, ker gre to »blago armadi in VLru-gim vojskujočim se državam. Obleka:
Racjoniranju se bo mogoče izogniti za letos. Zaloge so dovolj velike, da je mogoče vstreči vsem naročilom in nikakor ni trefaa preveč kupovalti.
Mol ta—ibo anatno premen jena, toda obleke ne bodo slabo izgledale.
Okraski—trakovi, pentlje bodo odpravljene. Obleka pa bo dovolj gorka.
Bombaž—porabljenega bo velino ve? za obleko. Zaloge so še velike.
Volna—zaradi porabe v armadi je ibo vedno manj za civilno prebivalstvo. Tovarnarji bodo pr^dSM volno z bombažem in rajunom. Vojaški transporti, ki se vračajo iz Avstralije, efeovažajo dovolj volne v Ameriko.
Čevlji—za usnje je tesna, čevljev pa imajo trgovci še dovolj.
Prevoz in kurjava:
Gasolin—na vzhoidžni obali je že racjoniran. Vladia razpravlja o racijoniranju po vseh državah.
Gumijeva kolesa—sedanje zaloge bodo morale zadostovati do konca prihodnjega leta—mogoče še dlje;
Avtomobili—se ne izdelujejo vee in OPA urad je obstoječe zaloge^racjoniral
Olje za kurjavo—-ga primanjkuje zaradi težav pri prevozu. Vlada priporoča, ida se kurjava na olje premeni na premog.
Premog—-zalog dovolj, toda zaradi prevoznih težkoč ga bo mogoče poeinri primanjkovalo. Gospodarji naj bi ga kupili sedaji
Bu3i—deloma že omejeni. Buisi <za izlete odpravljeni Železnice—maaij raskošue vožnje in tudi najbolj zaia-ui brzovlaki boldio postali krajevni vlaki.
Zračne proge—jih je že prevzela vlada in vozni redi zelo premenjent Gospodarstvo:
Gradbena iii±ii»trija—skoro popolnoma vstavljena, razun za vojno industrijo.
Hiše—kjer je dovolj stanovanj, se nove ne bodo zidale.
Družabno življenje:
Električna razsvetljava—glavne ulice bodo izgubile svoj blesk in električne napiise, »ker je 'bila sila oddana vojnim industrijam.
Ponočne (zabave—filmska gleidJalašča in lekarne v soseščini bodo otoačiajno shajališče.
MONDAY, JUNE 22,1942
NA BOJNEM POLJU OKOLI HARKOVA
Dva moža iz srbske narodne zgodovine
PO JBZEHU
K O I) O_
OHIO VALUEY SELV1A POLKA
Bolničarka naeoe armade, Olga U-supova, Obvezuje vojakn ra<no bojfš&u.
va zaupana regentatvu, je mla-di kralj, resno nadaljujoč svqjfc stadije, začel spoznavati razne probleme življenja jugoslovanskega (vprašanja. Ko je jugoslovanski narod z državnim udarom 27. marca 1941 po evo-ji lastnfi volji postavil na pl^-stol še nepolnoletnega kralja je Triad i Peter IL ponosno-in odločno, kot vreden »in svo^b viteških in jonaSkiih prednil^v sprejel to oblast, ki jo je Ijjflp ur teh časih lahko piftnerjat*. * sprejemom težkcjga križa na ratmo. Tako se je njegovo vladanje začelo s težko (rolgoto, ki po svojem trpljenju prekaša vsa druga močna razdobja v zgodovmi jugoslovanskega naroda, v kateri je ve? trpljenja in nesreče, kot kdajSkoli poprej.
»Po zahrbfndm napadu o^ičpa na Jugoslavijo na Ovetno ne-
(Xadaljevanje na 4. str.)
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi te potlužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoroteo podpisano knjigo: 4'THE TWO-WAY PASSAGE" za
Moje ime--—-----■>, ,. ■ '„—
St., nlica ali Box £t.---^—-
Mast o in držam--■__
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI'
"Gla» Naroda"
216 WEST iSfh STREET	N»W YORK
- -
----------—-----— - i—B—- - — —-—|—i--■-"-*"—------—
Kratka Dnevna Zgodba,
■GLASB A t d D AHtm M
i >ii i ga—a—niiHiii 1 t " bjbbbbbm^^
VSTANOVIJEN 1«W
Note i
P I A*Ti O -HARMONIKO
ali
KLAVIR i
IfiEZES OF SPRING
[ME OF BLOSSOM (Cvetni QU) 9 X) VENSKI FANTJE
<E BOM PRODALA_ 9
JO V EM AN DANCE
IN DA POLKA__■
jJBZERU
O L O__ . 9
9IO VALLEY
EL. VIA POLKA	1
ASI NA VRTNI OBEDI
ARIBOR WALTZ_ 1
pa vaj milka moja
RPHAN WALTZ__ jj
ekle na vjttd
J, MABICKA, PEQLJAJ	S
LDANA MARfiLA (polka)	3
ESETJ BRATCI (mazorka) S ABČICA	fl
LADI KAPETANg	9
O PTICICA TA MALA	9
VEDEL HEM NBKAJ__ ■
OJDI Z MENOJ	9
OL S PLANINE_9
remo na Štajersko tajerls	9
appy polka	' 1
19 na tujem
35 centov komad I _ 3za$l,	i
IOJA DEKLE JE fiB MLADA 1 P« S9e keatftd;
NsrofiU pd NJI GARNI
ILOVENIC PUBLISHING CO. 1 1ft Wm* 18th Rt- Ntt Vtfk 9
I
like in inočne jugoslovanske j države težko naLogo: zibližati ^ in navaditi skupnega in složne- \ ga sožitja delo. narocla, ki so v l teku zgodovine živeli pod raz- J nimi kuiturnflmi. političnimi i in venskimi vplivi Pri tem so ] se pojavljale mnoge težave, \ zlasti, ker je začrtana akcija i nekih inorzEJmjakih ail po i skuša- i la vse mogoče, da bi v državi i raametila nesporazum in neslogo. A kralj Aleksander ni bil človek, ki bi se ustrašil težav.
Bil je nexlomlj v in odločen do J skrajnosti, * velik rodoljub, iskreno želeč samo eno: edin-stvo in napredek Jugoslavije. Cesto je z ostro udarnostjo rešil male »pore, ki so onemogo- ' eaK pomdrjevanje in urejevanje držaje. Bil je vdan. ipiftvT-ženec Ligi narodov, Male an- ^ tarite in Balkanskega sporaai- ( ma in med najmočnejšimi stev , fori, na katerib je počival red ' Vensaill&ke Evrope. Zato so j ga aovražniM tega reda — današnje eile osišča, in njeni sa- * teliti obsodili na sartrt Kx> je prfi olbfeku pisateljske Fran- j dije. padel kot žrtev gnusnega atentata, 9. oktobra v Matseil- ' | teu, je bilo ja»no, da je padel i kot najizrazitejši siiribol «ve-dovnepa reda, ki so ga nekate- ( . re siTe hotele uničita. Tako je ( , v spopadu, ki je danes za jei vso i
zemeljsko oblo prvi udarec za-, del JtBgoelavijo. njenega kralja. (, (Najstarejši sin kralja Ale- ' , ksandra in kraljice Marije, , j kralj Peter H. je zaradi pre-, zgodnje smrti .svojega očeta že J v otroskfc Metih pposnal vbo pivhno^t življenja in dolžnosti, ga čakajo. Ko je bil jeseni i i leta 1934 v šoli v Angliji, jo je . moral poetitt in >se vrnitff v do-j movino. čeprav je bila npra-
Prihod kralja Petra II. v Ameriko
Predsednik Roosevelt je povabil kralja Petra II. na uradni obisk. — Prihod kralja Petra se pričakuje te dni.
iomovkio. Bil je prepojen z ^ ieinoikiatskint] prinmpr. čvrsto rardaniani v temelje švicarske- E drfžavnega in socialnega n sivljenja in jih aam skušal pre- j, nestt v Hvojo domovino. Karak r rei^HtSčno zanj je bilo, da je v g svoji mladosti prevel znameni- ^ to delo Stuart Mili-a "Esej o svobodi.'* Ko je po dinaetijski aprememibi prišel 1. 1903 na f prestol, »a je t rodil, da bi svo- * i emu n aqodw omogoč i vse do- fe >rote prave demoikratične via- , ie. Njagova vlada je b ila v«e- ^ katkor zlato razdobje v zgodo- e fini snbe-kega naroda. Čeprav ^ v njegovi dobi bile velike z rojne, je narod onodušno šel za ^ :vo.7im priljubljenim kraljean n in p sal slavne strani s«voje ago- ^ iovine. Iz balkanskih vojni 1912^-1913 je Srbija iasla znat- « no povedana in osvobodila je ® iragocene predele s čistkn na- ^ auonahimi 3Sijem izpod tur— F ?ega jaima. Ko pa je kmalu 0 nato 1. 1914 izbruhnila prva a svetovna vojna, je Srbija, ka-kor zid iz granita ustarvlajala ^ Neaacemi pot proti Bližnjemu c vzhocku I'm % is&redno hrabrostjo r leto d »t odbijala silne napade v ffVTslro-ognske voj»ke in izvo- 7 jevala niz zmag, ki jib lahko c piilmerjaono z najlepšimi zmagami na zahodnem bojišču. Ko ' so konično je^stttii 1915 združene * sile Av.-ro-(>grskp in	7
napadli Srha jo od vseh strani. I"1 njena vojaka na čelu s starim'1 kraljem Petrom I. ni hotela ka-p pitwlirati pred številčno daleč ^ nadmoičnim sovražnikom. Ce- « prav so tedaj Sribom ponujali T povoljen mir, ga je kral jPeter , v imenu svojca naroda odbil , v skladu s tra<iicijonakiimi že-ljaoni naroda, da se ne popusti nasiinikom in sovražnikom do-mo^ibK). Tedaj je srbska voj-rfca s svojimi starim kraljem} Petrom in s prestolonaslednikom Aleksandrom odšla v iz- ; pnainstvo, poKimri, čez neprebod ne in zasnežene albanske gore, umik, ki je s slavo ovelneal srbski n a rod. Kmalu pot em si je ta vojaka, razredčena in utrujena opomogla na otoku Krfu in od tem je vnovič opremljena tn ohorožetaa prešla na solunsko ibojišoe. Po proboju sotun-tikega bojišča je leta 1918 zroa- | govita srbska vojska pregnala j premaganega sovražnika iz domovine in 'tedaj so se uresničile sanje, ki »o jib stoletja imeli najboljši sinovi jugoslovanskega naroda: da Horvati in ; Slov-ertm. ki so tedaj živeli na svojih narodnih tleh a v državnih mejah AVstro-Ogrteke, po svojih narodnih zastopnikih izrazijo željo po zedinjenju s Srbi v ifotrpno državo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznejšo Jugoslarvfrjo.
Sin kralja fflfltrau L kTa$ Alekjsaader I.. Zedinitel^ je že v svoj j mladosti iskusil v»e -ne-mgodndsti vladarskega življenja/ Kot vrhovni poveljnik vojefee T svetovni vojni dn kot regent v zadnjih letih življenja Wvo$aga očeta, je iimel stopivši na piMrtol novotBtvarjene ve-
(JIO.) — Današnji jugoslov. i iralj Peter II. je član dma- < iti je Kkradžordzevie, ki je]-nrfd vsemi dinastijami Balka-la edina iešla iz naroda, na'i katerega Čehi se nahaja.
ilManoMitetj dinarje Kara Djordje^ Petrovič (kar pomeni ' Črni Jurij Petrovič) t>pada v, vieto mož. ki so s <svojo silno ( nočjo in odločnostjo ustvarjali 1 *pojhe. Ker ga je bolelo, da jel' ajefeovo ljudstvo že štiri sto-J etja hftlo pod tumkim jarirtom 1 je s poznal, da jtj pHišel čas, ko41 |e treba temu nasilju v južno-rahodnem delu Evrope napra-riti konec. Mnoge generacije 1 ajegovih prednikov m v takem suženjstvu niso nikdar pomirile s surovo stvarnostjo in so se redno borik' protft osvojeval-5u. is čemer so nedvomno ^labMi. xiOč in polet turškega prodira-j oja in tako petoaU J^XflfH^ pred' da tj njim tlirSk iin osvoje- j ranjem - KaradSordže, prejet, z neustavljivo željo po sv oho-"J rli je v začetku 19. stoletja čutil skupaj s svojimi sodobniki. * da je poklican izvojnvati .svojemu narodu svobodo. Izšel je iz srede ^ibske^a naroda, iz rodbine tkmetov in poljedelcev in v njem so bile zbrane odlike čiste srbske ra^e; izredna hrabrost in energija, bmtrost in navdušenje, odločnost ^n samo-1 poirtvm anje, narodni ponos in i za ved n dn, zavest o odgovor-1 liosti pred .sedan.jost jo in ibo-do<%io^tJjo. Obdarjen z oe^bno privlačno silo in zmožnostjo dzražana tistega, kar hočego ljudske množice, kar čutijo in žele* je bil med svojimi vrstniki iofcran za "voada" in je b 1804 začel boj proti močnemu HtailSb«n*a oera^tivu — vstajo, ki je b ila po dolgem bojevanju v t^ku enega desetletja zadušena. Karadžordže je moral leta 1813 zapustiti rodno grudo in oditi v iagnasnstvo, a njegova delavnoit je vag»la ogenj v »r-dlcb neqjstmwseuib sinov njegovega naroda in ti jo nadaljevali z večjimi in manjšimi presledki oe4o stoletje, dokteT ni bila kronana v ča*»u Kara-<iaord!ževega viroka, kralja Petra I. z os v obojen jem in zedM-jenjpirj jugoslovanskih nftm-^dav; Srbov, Hrvatov Slo-
vencefv..
(Kralj. Peter L osvoboditelj je vsekakor med največjimi ^brskimi vladarji. Polgo vrsto let je živel s svojo rodbino v Svikamor je odšel, ker je moral njegov oče AJefesander Karadaordževic zaradi dina«i£j ekih -sporov zaposti ti prestol in
britanskimi obiskovalci samo pospdšila njegovo smrtno obsodbo. Mi, ki ga pozmono kot prijatelja otrok in jugoslovanskega rodoljubfa, smo trdno prepričani, da je ob vesti, da se Zcfružene države bore ob strani zaveznikov, odšel v smrt s
trdnim upanjem v vstajenje svojega naroda kot svobodne in zed in jene države, 1	.Begunec.iz Jugoslavije.
njemu nič dolžan, niti on meni."
Kapitan Miša je vzel napisa-!no p&mo, ter ga % aktom o od-j -tvpu hilše dejal v kuverto, nakar jat krenil v Garašaninosvo hišo. Tukaj je bilo nviogo ljn-1 tki v gostih, zato je poklical GaraAanina v drugo sobo, kjer ga je tako ozmerjal:
'** Doslej setru mislil, da si ti tak veli'k elovek s pametjo in Brcem. Zdaj pa vidim, da si kukavica, ki ne razume, kaj je prijateljstvo. Jaz se d uši m v zlatu, ti pa imaš to hišo, ki si si jc, prislužil v toliko letih mimsfcrorvanja, pa še to hfcao zdal meni daješ. Ali misliš, da sem cigan, da bi jo vzed? Tn imaš svoje if'sm'o! In ce nisi s tem zadovoljen, ne bo rtioja noga nikdar več prestopila tega praga . .
In sta se poljubila kot brata ter se pomirila. GarasanilW pa je hiša ostala do nj«0cve amrti.	1
VSTAJI SO U&ILX
DE. TVAXA. S0MB0LA.
(ilO,) — NewyorSki 'Timet' v nedeljski številki prinaša sledeče zanimivo pismo uredniku:
4 4 Nam. rageljenoem iz zasedenih pokrajin oesio pravijo, da vesti o zver.stovih napravile na ameriško javnost globlji vtis, če bi med navedenimi imeni žrtev bila tudi imena, Znana AtaiitiTicanom, ki «*o obiskali naao domovino. Z bolečim srtafcn lahdco to storim, v slučaju dr. Ivana Somjboia, ki je bil 18 let priijnbljeni zdrarv-nik Amenliškega doma za jugoslovanske otroke v Selcu v Hrvatski. Poročilo je prav kar prispelo pravi: *4Pred dvema meseoetBfa so vstaai ubili dr. Ivana Somlbola. Obtol li so ga, da je bil kcnmmist. kar pa, kot je znano, ni resnica.
I4 4lPisec dobro v*l, da dr. Som-bol ni bil komunist in da « sploh ai zanimal za politiko, razen, kolikor se je vsak Človek zanimal zanjo; da je bil čeprav hrvatske krvu, jugoslovanski nacionalist — kar pomeni, da ni hotel, da bi se Hrvatska od-delila od ostal& delov jugoslovanske skupnosti, razen denarnih zadev.**
i Ko je sedanji kralj Peten* II. bil kot dve letni otrok poslan na okrevanje blizu Doma, v znak'kral jeve naklonjenosti do Ustanove, ki jo je postavila I gospa GTttjfcč pomočjo ame-! riskih prispevkov, je bil dr. r Sombol njegov zdravnik.
L IZraven Ameriškega doma je | bilo blizu Cfrikrvenicft čelškoslo-! vašlko zdravtilišoe za otroke in [ več katoliških otroških domov. [ I3r. Soirfbol je povsod bil zra-! ven in v vsej pokrajini ni bilo [ 'nobenega jogoelov. zdravnika [ al L javnega delavca kakršnekoli vrste, ki hi bil tako pri* ljubljen, kot je bil dr, Ivan Somfbol. "Bil je tudi ravnatelj1
k Šole narodnega zdravja v 2a-[ grebu in prijatelj Ivana Mest-roviča, znamenitega daknatin-L skega kiparja. Govori se, da je bil Mjistrovio prav tako obtožen. [ komunizma kakor dr. Andrija &tamipar, ki so ga obtožili, ker je skušal ustanavljati po kmet-skih ivaseh zdravstvena sredi-L Sča. Zdi se, da naciji vsako dobrodelno akcijo krste za
i komunizem.'
r Sodeč po cflcobiosti^i uboja
dr, Sonafoela je najbolj verjetno
da je njegova zveza z ustanov?
ki je bila postavljena s po-
l mečjo ameriških prispevkov v
I prejšnji svetovni vojni in v I čast ameriškim in britanskim L »dravaikom, ter-njegova pri-' Hjitibtjenoatr med ameriškimi in
Kapitan MiŠa Anastasijevič in lilija darašanin, dva sloveča dn nadvse narodna moža, ki njuno delovanje .spada v tretje četrto, pt(t)3 in šetsto desetletje 19. stoletja, sta bila dobra in draga pr ijatelja. Bila pa sta dva popolna kontrasta: kapitan Sliša je bil poleg kneza Miloša najbogatejši človek tedanje S rbije. Garašanin pa, ne da bi rekel, da je bil razsipen. bil pa je lahke roke in, kar je važno, vso očetovo d**iiičinc je vložil v soddbno šolanje svo- 1 jih otrok. Zato je Miša Ana-stasjjevič podpiral Oarašanina pri v.sat«i priliki ter ao v tem i pogledu znane razne anekdote. ■ Talko na primer, kako je kapitan Miš« pričel bogateti ter je nazadnje obogateli..
Nekoč mu je knez Miloš naročil, naj mu proda njegovo žito iz njegovih žitnic v Vin- ( škeim. Mi&a je prodal po dobri i ceni ter je za žito prejel velike1 denarje, ki jBh je moral v Sr-ji bi jo peljati na voseh. Da ne i bo toiikfiga denarja spravljal vi nevarnost pri prevozil z vozmi 1 v Srbijo, ker so takrat bili ; nemirni časi, je sklenil, da bo| za ves denar nakupil soJi, ka-tero bo prepeljal v Srt)ijo na ladjah. Zato se oglasi pri ne- i kem baronu, ki je imel v zakup i solarno, nakar se razvije med f oboma tale igra:	<
Sluga sporoči baronu, da se ! je oglasil nek:a"k kupec, ki ba- a je hoče kupiti soli. Baron pa • ga odkloni, misleč, da hoče kupiti l<*JwJk maku* .soli* morda le kakih 100,000 ok. ' -({ Kapitan Miša pa se ni dal 1 odemati ter je ;zjevil:
44Vzel H en rrtiliion ok." i Ko baron to ^liši. «se spusti ' v kupčijo, ki je bila brž «klen-iena. Predf*n pa kapitan Mi-ša pla-ca 'kupo^rno za sol, «e še errtrrflt dela«':	I1
"Krupil bi ^e en milijon okj soli. »m(pak mora biti za vsa-| kih -"to ok za eno cvaneerarco i cenejša, kafle^r prvi malijon.** Baron se je začudil, in tndi iT-azve^elil, nakar je bila ^ruu-či ja (brž sklenjena ttrdi 7f» drmri milijon ok. kakor je Miša zahteval. Ko sta to kon-
f
čafa, se je spet^oglasil Mišar t
"'Klupil bi Še en milijon ok soli, toda biti mora za vsakih sto ok eno evanegaroo cenejša,' kakor drugp milijon." :
(Barona bi kmalu zadela kap od začudenja zaradi take množine soli in pa zaradi takšnega1 barantanja, kakdšnega ni bil vajen. Baron je dejal MiAu, da ne verjame, da bi mogel plačati. Miša pa je odgovoril, da se ne pritakne kupljene soli poprej, preden je ne bo plačal. To je barona pomirilo in kupčija je brla sklenjana tudi za tretji milijon ok soli. Miša je položil ves denar, nakar je odpeljal sol, ki jo je naložt 1 na ladje in odplul v Srbijo. Pri tej kupčiji je kapitan Miša zaslužil ogromne denarje, s«bi in tudi kneau Miloša.
Gara&auinovo premoženje pa jei skorpnelo. Njegova ministrska plača je bila majhna. Njegovi dve hiši v Beogradu in G-rodki, kamor zahajali v goste 'H cele Srbije,, pa sta mnogo veljali. Zato se je minister Garašanin moral zadolžiti. Izposojal »i je pri ovojem: pobra-t'mu Misu, in sicer je dobival kolikor je kdaj potreboval. Ko ie Garaišanin končal šolanje »vcjih otrok, je ugotovil, da je med tem časom njegov dolg pri poibratimfu Mi£u narasel na tysem do deset tisoč zlatnikov. Zato je sklenil to zadevo takoj urediti ter je pisal M5tSu tole pismo:
"'•Moj dolg je ogromen in ne vem, kako naj hf jf ga plačal.
?rciča je. da imam hišo z velikim stavbiiščenvki stoji na dobrem kraki. Pnilozeno ti pošiljam akt, ki ti z njim odstopam hišo. Oceni jo sam. koliko ie <vredna. Če pa bi ja« ne moeel plačat; tistega, kar je vw «krt na >e vredna hiša. tr bodo plačali crKO.ii otroei. ako bodo nravi l^ndje . ».99
iKo je kapitan Miša preiel to mimo. se ie hudo raziezH tar je (larašanirm. napisal takole
<(S trf^m. i»r;znavam. da ko uredil svoje račune z go-sTK>dom Tli>o frarp-šaninom, seni našeL da niti jaz nisem
Molitven iki
▼ krasni vezavi importirano is starega kraja... Slovenski molitvenikl- nebesa naS dom- <6*. «5)
tMUTPUBM	2% x 4Vi Infer—384 strani
Cena 75e
KVIŠKU SRCE — (». S55)	____
x 3% later — 224 strani r belem eelolidu	(Ker w nam Je poaie£Uo dobiti te
Cena 75 centov mollttenlke po »to nitki ceni, JIH
KVIŠKU SROE—stv.415 stakni cenL Zaloga pa al posebno z 8* InCer - 224 strani	ato	^prej.
Cm 7» tmtot ^ VuJ Damo m48u s QjiBi po-
KAJSia GLASOVI — (it. 4«C) aOcO.
2	Vi x 4 i dCot — 258 atrial___
ratovit Sv. Krile? Pat	"
Angleški molicvenlki;
rajski glasovi—it. 415)	1 1 ' 1 11 " '" 1
8% x 4 later — 250 strani
wterif S*. Bitter M	(ZA MLADINO)
CM $LM
NEBESA NAŠ DOM - (it. «U> KKV 0F HEAVEN
2\ x 4V4 inčer ^ 384 lnCer	ffao tcmao .............. Jf
T nanje Tesano ........* M.
SKRBI ZA DUŠO (št. 408)	CAinniir pnraw w a vtiai
3	x 4*4 Inter—512 strani CATHOLIC POCKET MANUAL
Ceo* $L75 T Ono nanje rešeno......L—
Slovenic Publishing I	Company
| 216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. t.
m........-•.--•---r ■ ■ i. i	—--------m sssam^m
*fl L 18 M ABODA-a Ne« M
MONDAY, JTNE 22,1942
T8TANOVURN IMS
TRUE RODOVI
Domača fronta
i.
ibgra inue po perzijskem kralju-šahu Takrat so bile pa šahovske figure se popolnoma drugačne kakor po dane«. Bile so približno tako velike kot pest narejene iz železa, tako da •so v potrebi služile tudi kot obramlbno sr »rtstvo, če so se duhovi preveč razvneli. . • • •
Kako se zgodi. če človek nima zaupanja do svoje lastne [umetncsti! Ena najlepših stavfo v Draždanih je cerkev, ki na ;noji ogromni kupol; kaže Ob-ris vsega mesta. Cerkev je že 7>h rasa Avgusta Močemga leta ! 1694 "zgradil ("Stavbenik Georg [Baelir. Ko je svoje delo končal, se mlu je zdelo, da je popolnoma zgrešeno. Mislil je namreč. da temelji ne bode zdnžali velike kupole. Obupan nad "ponesrečenim" delcm se je povzpel na stolp in planil v crWH'no. Tri sto let je že mi nilo od tistih dob ne da bi se ■pokazala nit? najmanjša napa ka pri graduii. Kupolo so ž< celo bombardirali in kljub te mu se ni zrušila.
INVESTIRAJTE V AMERIKO
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
ADVERTISE in C.I A.S NAKOHA
Slovenske Knjige
ia fboiulbiiike in tanke Bomo ja vedno imeli na razpolago tako vrsto prav primernih na-J lomestil, kar je več, kot naši •ov: ažniki imajo. .
►Staromodna lesena posoda utegne priti nazaj. Odredba VVP5B nasvetuje izdelovanje ledenih čebrov in 'kadi, ki ne porabljajo več kot 15 odst. kocine po teži. Bomo imeli polno ?lektričnih žarnic, bodo pa napravljene iz drugačnega materiala. Promet busov na dolge daljave je prišel pod vojno-! iobno kontrolo, ki pripovedu-J je več kot eno potovanje tja in nazaj po progah, kjer bus prevaža manj od 40 odst. mogočega najvišjega tovora. Cevna proga 24 inčev se zgradi: od Longview, Tex. do Salem. 111., kar je razdalje 500 milj, da se prevažajo petrolejski produkti vistiMši kurilno olje, na vzhodno obal. Lito železo bo nadomeščalo jeklo- kjerkoli mogoče. Mjanj koSFtrrridi kan bo v naših kuhinjah, kane bodo pač večje, da se prihrani kositer. "Victory** ctroški vozički bodočnosti bodo napravljeni iz lesa in bodo imeli le prav malo železa in jekla. Moške in ženske oblake in suknje, napravljene iz zmesi volne in nado-mestilnih vlaken, bodo bolj po ceni to jesen kot oblačila iz cele volne lanskega leta. Vojna konstrulkoija napreduje v meri $12.500.000 na leto, skora j 20 odst. nad prejšnjim rekorden! Žtilezo in jeklo, srebro in zlato in les se bodo »v cerkvah rabili me=to medT in bakra. Rabili se bodo kot nadomestila za izdelavo keVibov in dragih eenkvenih predmetov. President's Comfluittee on Fair Employment Practise je obdolžil dve d'ilavi^ki umit v Ohicasru radi diskriminacije proti črn-ceni f#ean#itters and plumbers) in odredil, naj ta dfs-kri-minacija preneha.
ČUDNI LJUDJE — ČUDEN SVET.
Tega najbrže ne ve«te, da so tudi m;id živalmi zelo bojeviti primeri in aicer oelo med majhnimi živalmi. Taiko bojevite so nekatere, da so jim celo znan stveniki dal: terruu primerno ime. Nekt hrošč se na primer imenuje: " bomba rdie." To pa za to. kt:r je opremi jen z najnovejšimi pripomočki, takšnimi, kakvlšne uporabljajo v sedanji vojni. Ce hrošča kdo napade, se hitro obrne in v sovražnika pdhne iz dveh žlez neko jedko kislino. Kislina se v zraku takc*j spremeni v plinsko paro. Served a se sovražnik ustraši že nenavadnega pojava, kaj šele pokanja. Ki*l'na se namreč v zraiku spremeni v plin. z vsemi znaki eksplozije,
torej tudi poka.
• • •
Kraljevska iigra šah je prišla v Evropo v 10. stoletju iz Perzije. Znano je,* da ima ta
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
uzm	.. POUČNI SPISI
-SPANISH in f LESSONS" — Šp»-
«tinm t f-tih nalofmh. — Špansko-mn-
gle&ba slovnic — Spi»l j« j« R. D. L" Cortina.
Ta knjiga je popolna in prav nlC prikrajšana. Od prve do zadnje strani je Je popolnoma ista. kot jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno izdana za Tjpjo ceno. Cena Je nato nizka, ker «so se porabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pisatelj »prejel nitjo c«-
L
Po tej priprosrti atopnjevalnl metodi ram Cortnta pomaga, da ee lahko naučite SpanSC-lne.
To praktično učenje Ima kar najmanj uesanlmivlb ln zapletenih slovničnih pravil ter vas n« brati, govoriti ln razumeti Špansko.
Corlntoro kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji, fiole, poslaništva ln ekaportne tvrdke po celem sveto. Je praktično, priprosto ln uspešno.
Prodanih je bUo že nad 2.000,000 Cortbtovib knjig.
Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, New fork, N. Y. —- Cena Je samo —
Spisal Ksavar Mrftk*.
(144 strani.)
Cena 70c MABK0 SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75 c
MXLUONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillips Oppenhelm.
(02 strani.!
Do skrajnosti napet roman ls • modernega ti vi Jen j«. Oppenhelm Je znani angleški romanopisec poznan po celem svetu.
Cena 75 e MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c
illHIlllllllllllllItlllllliiniHlllllllllll
angleško slovensko berilo
(F. J. Kernl — Zvezano
Cena « -
Bad oil državljani naj narotljo knjižico — "how to BECOME a CITIZEN of the united states"
V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljt-uee.
Cena 35 centov
domaČi živinozdravnik
Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda ve*. — Zelo koristna kaJiea *a vsakega živlnorejea;
opis raznih bolezni In zdravljenje; slike.	Cena $1.50
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami.	Cena $1.—
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsteo pojav v slovenski književnosti, kajti f nji je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanatvu do daoaSnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega ftivljenja in trpljenja. ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafie zgodovinsko dela
IS POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
Ceaa
*2,
Pottnlna plaCana
MU
KNJIGA O DOSTOJNEM
VEDENJU
111 strani.
Cena 50 rentov
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da še poslužujejo — UNITED STATES
odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako Je ram to prirotoo
ltl!lltlll!l!IIIIIIIUIl!!illll!lltnillill!l
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami. IBS strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v sploRnem.
Cena 50 centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 atranl. ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti aa stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter železolirarstvo.
Cena JI.—
ZDRAVILNA ZELIŠČA 62 strani.	Cena 25 centov
Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Bele noil mali junak. (DostejevsklJ) Filozofska zgodba (Alojz Jlrasek) Na različnih potih (Franc Frisch) Verne duie v vieab (Prosper Mlrint)
Po 75c zvezek
Beiregor (Artnr Bernede) Po strani klebok (Daaalr Felgel)
Po $1 zvezek
Veridieus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Plngvlnski otok (Anatole France)
Po $1.50 zvezek
Zloiln ln kazen (F. M. Dostojevakij)
KNJIGARNA
Slovenlc Publishing Company
216 West i8th Street
New York City
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EN*G KLBERT GANGTj
"Kje je na>a ^ospaf'^je govor id pred se, ko ^e stopical ob palici za Lenko, samo da jo je jezil in da si je preganjal dolgčas. Večkrat ibi se lad napil, da bi nm zavriskalo srce in da bi vrgel pal ico v kot. Ali pijajca ga je šeetgetala. da ee ga je polotil dušljiv kaišelj, ki ga ni oslavil noč ha dam.
Lenka se je čimbolj poglafbljala v otožnost. Nikoli ni bilo njiismeha na njeniih uetnieath, v očeh so ji blesteli sledovi Dcistikrat je oni Jože pomoči, leak o bedi nemirno na postelji, kako si poteza ode.x) čez glavo, da bi ne bilo čuti nje-ii li vzdihov.	'	i
"Kam potu.>eJcv tvoje misli, LernkaV jo je Viprašal mož. Ob nedeljalh je šla z njim v Metliko k maši. To ji je bila vsa izpremeniba. Zato je komaj čakala nedelje, da pride vsaj v.a nekoliko ur iz jeee in se razgleda in razm isli. To čakanje je bilo tako veliko in tako iskreno, da ji jo silno počasi potekal teden. Bila je vsaka nedelja zanjo velik praznik, ker jo je osvobodila in ji odiprla pot med ljudi. .
V eeHkev grede je bila zgovorna. Zgovorila se je z mo-y.eni. kolikor je premolčalu fcelkom tedna. Ljudje so se ozi-ali nanjo, na lepo, bogato* ntlado Zavinščakovo Videl je -lože, kako um zavidajo mlado, lepo, bogato ženo, zato je ponosno stopal poleg nje, ki ji je bil vdan iz srca. Po maši sta se ustavila v njaboljsi krčmi, kamior je hodila gospoda na zaj-irk. Nista o«tala med pivci-vascami v prvi icobi. šla sta v drago, med gospodo, zakaj veljava, ki jo je užival stari Za-vinščak, je prešla tixli na fina, posebno še zadnji čas, odkar ;'e bil oženjen. In tu je bila I^enka vsa druiga nego doma. Kasž vela se je, popolnoma se je izpremenila. Navadno je < akal Jožeta voz. ki ga je popeljal domov. Večkrat sta se vrnila, ko je že davno odzvonilo poldne. Lenki se ni hotelo iz vesele družbe. .
A ko sta *e vračala domov, je 1 ven k a molčala. Čim bliže ■-ta prihajala domu, tem boij je bala Lenka. Ječa j«4 stala pred njo, odmreti bo zopet nnorala svetu za teden dni. "Kje so tvoje mnsli, Leitka?" jo je vpraševal mož. Stari -p je jezil in rentačiL da nI več reda v hiši, odkar je Jože oženil. Pomaarala n^ii je trudi žena, ki se je togotila da zaman pripravlja kosilo, ki se izpridi od dolgega čakanja. Frišlo je v rodovino nesoglasje. Ni sra razodevalo knieanje in razbijanie, poznati ic bilo iiz niočnega molka, iz prikri-vanih vzidiho\r, :z polglasnega mrmranja. Mlada ,in stara so se gledali neprijazno in odurno, čutili so, da ji<m ni več prostora pri eni mizi. .
Lenkina pobitoat in nezadovoljnost je polastila tudi Jožeta. žena mtu je bila dražja od stanškfv, zato «>e ni oziral nanje, teir*veo je iz{k<ušal ustrezati ženi, da ji iabndi nagnjenje do sebe
"Temni je treba napraviti kanec." je dejal Lenki, "ali kako?"	,
"Povem ti odkrito, ua mi tukaj ni dbstanika! Vidim, da nw oče in niati ne trpčta, in tega ne irsoresn prenašati. In potem ta strašna samota, ta silovit dolgčas, sam mrak in sama i oo — to me ubija. Stran 1k> treba; z denarjem, ki ga imava, si lahko pomore v a dni-gam. Stopi k očetu in mtu povej! Jaz nisem ustvarjena za ta kraj — manjka mi zraka in .^olmea," "Kam potujejo tvoje misli, Lerfliaf"
*4Ako hočeš, da ostanem pri tebi. mi pomagaj iz te ječe. Tukaj sem tujka Daj mi d-cim, potem ne bodo nikamor potovale moje misli. Daj mi dom, dom! Nič več in nač manj nočem nego dom.. In potem bo v«e v redu. Brez doma pa ne boš imel ž^ne. (,'e t' je kaj do mene, uredi z očetom, kar še ni urejenega."
Težka je bila Jožetu pot pred očeta. Ni mogel razbrati in urediti misli tako, da bi m/u jaeno razložil vse kar m« je na srcu.	-
! iBil
jg mračen dan. knialu popoldne se je stenrwiilo. Ostra I sapa je pihala zunaj, da *o se globotko priklanjale gole veje n« vrtu pred hišo.
Oče je sedel pri peči, ko je stopil Jože v .sobo." "Kavno-prav mi prihajaš," je začel stari. "Ravnokar sem razmišljal o vseh teh rečeh, kakor so razvile sedaj pri n;i«. Teh mračnih pogledov ne maram več prenašati, zdi se i)ti, da n>e gonijo iz hiše. Zato se rajši umaknem sam, nego b; me ti potisnil čez prag. Zakaj prokletstvo pade nanj, kdor se dotakni svojega očeta!" Zadnje besede je izgovoril s pavadiginjenim glasom..
Jože je hotel nekaj reči. .	i
"Tiilio!" je naglo izpreg«ovoril oče, "ni treba govoriti, saj vem, kako je. Premotile so te njene oči in njeni denarji »o te odvrnili od nutine."
*'Ni res," je piekinil sin.
"Ce te še niso, pa te bodo. A toga ne maram učakati. Saj vein, kafco se razvijajo take stvari. 1 Pride mladina, in starost mora v kraj. prav tako, kakor vržem staro trto iz gTive in jo namestim z novo. Jaz imam, hvala Bogu, toliko sam, da bom izhajal bnea tietih mračnih pogledov; Zato je moj sklep ta: jutni greva k notarju in mediva tamkaj vBe, kar je i* treba, da boan; jaz svoj in ti ^voj. Tako sem že davno sklenil z materjo, da te n« pustim brez strefoe in zemlje., da me no boš klel. In ker irt je dana Ibeseda eveta, zato pojdera jutri k notarju in urediva vse to, kar eerq zdaj povedal. Do pomladi bomo potem še pod eno streho, potlej priredim ono bajto koncem vrta zase in za mater, da bo n^Lr med nami in da bom lahko čakal emi*L Ali zapoonlni si: če so bile tvoje misli take, da bi rodile slaha in nehvaležna dejanja, potem boš tepen že zaradi misli samih, toda tepla te bo droga roka, ki je ne vidiš!"
■"Oče, ali vse to je tako čodno in nejasno. Jaz bi samo rad, da bi bil mir med nami in potean — no, stjveda, da bi bila t udi Imenika zadovoljna. * *
Start ie vstal in udaril s palico ob tla. "Lenka bo zadovoljna, kadar bo ona gospodar. Gospa je že, potem pride fcmalu tudi drugo. Sedaj lahko greš."
"A vendar mi je žena ...",-	1
,	»iblT J {Nadaljevanj«.)
Oni, ki radi knitizirajo Zdni'-'j žaiM cinžave, so vedno našli'j marsikaj napačnega z ameriš- ] y -m ljujdMtvom — pred Pearl , Ha r bo njem in j>o njem.. Ciniki j so dejali, da se ne zavedamo-nevarnosti, kri preti od nacizma, da ne bi mogli pravočasno spremeniti svoje /jndustrijalnoj tovarn ištvo v vojne svrtie, da bi mogli pomagati zaveznikom, da mi ne bi radi dajali svoje' sinove za zmagonosno bonbo, da bi se mi> zopeustavljali ra-crjoniran,fu. ustaljen ju cen in vsem onim drugim odredbam, ki pom en ja jo konec običajnega ugodnega življenja.
Postavili pa smo cinike na laz, sanjo ravnodušno sprejeli-vse to ibreme ena za drugim z edinostjo, ki povzroča skrbi v Berlinu in Tokiu. Donald M. Nelson, načelnik War Production Boarda je to pripoznal, ko je zadnji teden fejavil, da "novi dull preveva to deželo — ali morda je to duh, ki je bil vedno tukaj." In rekel je nadalje, da "ameriški možje, in žene pokazujejo, da znajo zakopati svoje prepire in iti skupaj naprej, da se delo izvrši."
jBden izmed načinov, kjer ee ta "duh" pojavlja, je v združenih "odiborih upraviteljev in delavcev, ustanovljenih, da se pospeši pogon za vojno pro d nko jo — pokoli, da ac izdela reč tankov in letal čim dalje hitreje. Taki odbori so na delu tv več kot 900 tovarnah in nikaka stranka — niti uprave nifti delavstva — ni poskusila zlorabiti" to gibanje za svojo korist in na škodo druee stranke. Odbori so skušali — pošteno in uspešno — najti cdjgo-vore na taka vpiašama. Kako naj izboljšamo kvaliteto ro kodeilstva? Kako naj dočbkno več prrorkrbeije iz razpolažlji-strojev? Kako naj preprečimo, da se potrojijo materiali in človeško delo!
Iz pogona za vojno produkcijo se je razvila osnova, da se indr»»txtijalni bonilci nagradijo za odlično službo, ravno kakor se iborilni vojaki nagTadijo z odlikovanji. Skrinjice, tako-zvane Sugigef^ion boxes se, po-staviijo v vstlh tovarnah, sodelujočih na pogonu. Delavci morejo vloži tf svoje nasvete ali ideje, kako naj ae vojno oi rožie in orodje izdeluje bolgše in hitrejše. Ako se talka su-erestija sprejme in se izkaže kow'strvo, dofični delavec dobi': poftivalno spričevalo, podpisano od načelnika War Production Boarda.
Bolezen je odgovorna za veliko potrato delavne sile m v naših vojniih indiustii'jah si ne smemo privoščiti potrate časa in napora. Paul V. MeNrutt, načelnik War Manpower komisija, je minuli teden predal 5000 voditeljem poglavitnih industrij pismo predsednika F. D. Roosevelta, ki kliče n a paž-njo na "popolno telesno in moralno sposobnost." Mir. McNtitt je nasvetoval običajne pravičnosti, da se obvaruje delavčevo zdravje m je k ratkomalo pozval lokalne oblasti, naj iztrebi',jo prostitucijo v okolici vojnih podjetij. Patrijotični delavec mora paziti na avoje sidravje enako, kakor pazi na svoje orodje..
Mirno sprejemamo spremem-/be v hrani, ki jo jemo, oblačilo kije norimo, v stanovanju in prevažanju. Sedaj nas WPB opozorja,, da naše domače pohištvo nam bo prihajalo v no-Vih oblikah. Lončenrine, steklo, les in plastične snovi, ki se ne potrebujejo za orožje, bodo nadomeščale aluminij, baker in brezmadežno jekio v mmogfih gospod in jskdih. stvareh. Naše blesteče [kuhinjske priprave se morajo umakniti pred potrebo
PRIHOD KRALJA PETRA II : V AMERIKO.
(Nadaljevanje s 3. str.)
deljo 6 aprila 1941 je kralj Peter II. skupaj s člani jugoslovanske vlade kot zakonitimi fc>i7edstavnilki jugoslovanskega naroda, odšel prostovoljno v pregnanstvo, kajti vojaški odpor proti nadmočnemiu sovražniku je bil zlomljen. Ko je prispel po nevarnem potovanju v Araglijo, je želcil nadaljevati in vpoglobiti svoje študije v Canibridige. Istočasno pa paz-no spremlja vse dogodke v svoji zasužnjeni in razdeljeni dr-1 žavi iin potek vojnih daarodko*-v svetu. ŽeleČ čim boljše slu-žitll svojemu narodu, je krenil j na to potovanje v Združene države v to veliko in napredno dižarvno telo, s katerim je bila njegova domovina v itsodnili p)2:odovinsikiih trenotk/h vedno na i«ti črti." Naj H' to potovanje pomenilo utrditev prijatelj skih odnošajev med močno in svobodno demokracijo Združenih d ržav <in <vite5ko in nezlom li"/vo Jng-o^lavijo.