Uiitelistvo in Jadranska straža Z rojstvom Jugoslavije, ki ji je usoda oddelila tretjino državne meie ob morju, nad tisoč let naseljenem po naših rodovih, smo nepripravljeni obstali pred novimi problemi in novimi nalogami. Morje je bilo od nekdaj naše hrepenenje, bilo je naše polje slave in žal tudi sinja grobnica. Tisočem so podžigali utrujeni korak, bodrili omahujoča srca in dvigali ponižane duše zvoki divne pesmi »Oj, na more, na Adriju!« Šele v svobodni domovini se je uresničil njih davni san. Pa se je pojavila živa potreba, ki jo je krepila odločna narodna zavest in tako je ob kumovanju ljubezni do morja in bojazni zanj 19. februarja 1922. leta nastala v srcu našega Primorja, v belem Splitu, pomorsko obrambna organizacija »Jadranska straža«, ki je pravo dete srca in razuma našega naroda. V sveti in nesebični službi kralju in zedinjeni jugoslovanski domovini si je Jadranska straža stavila za cilj, da z vsemi sredstvi propagande vzbudi v narodu uspavano ljubezen do morja in nemo zavest o njegovi vsestranski važnosti za državo, ki mu dvigne smisel za pomorstvo ter tako zagotovi Jugoslaviji po edinstveni in najkrajši poti potrebni gospodarski napredek z vsemi njegovimi vzročnimi posledicami na socialnem in kulturnem polju. Plemenita zamisel je potrebovala blagovestnikov. Kje jih najti? Kdo je za to veliko poslanstvo najbolj poklican, pa tudi najbolj pripraven? Kdo drugi kot veliki idealist, ki se je nesebično stavil v službo narodu tudi tam, kamor civilizacija s svojo dvoličnostjo še ni posegla, plemeniti dobrotnik, ki je razsipno delil dobrine svoje duše med najbednejše in najpotrebnejše, iskreni prijatelj ljudstva, ki mu je bilo delo bolj blagoslovljeno od plačila —¦ ljudskošolski učitelj. Z vnemo je prijel za delo, postavil se je ob bok mnogih drugih apostolov jugoslovanskega Jadrana. Volja je bila pri vseh najboljša, uspehi njihovih prizadevanj niso zadovo ljili. Kontinentalci niso mogli naenkrat postati pomorci, manjkalo je znanja, manjkalo izkušenj. Povsod je potrebna šola, za šolo pa učila. In dotlej je manjkalo eno in drugo. Da temu odpomore, je centralna uprava organizacije, Izvršni odbor JS v Splitu, pričela organizirati enomesečne počitniške pomorsko-propagandne tečaje. Vršili so se leto za letom v Splitu in pretežni del kurzistov je bil vedno iz učiteljskih vrst. Družili so se ob jadranski obali tovariši z bregov Ohridskega in Bohinjskega jezera, z banatskih ravnin in kraškega pečevja, vračali so se na svoje do move polni zanosa in v^re v veličino svoje  ideje, ki so jo s prosvetiteljsko gorečnostjo Sirili v mestu in na selu. Zgledu Izvršnega odbora JS v Splitu je sledil Oblastni odbor JS v Ljubljani, ki je pred tremi leti na svojem sedežu priredil za sto dvajset učiteljev in učiteljic tridnevni propagandni tečaj. Lani je Oblastni odbor JS Maribor z osemdnevnim sličnim tečajem v lastnem domu v Bakru še bolj popolnil vrzel za širjenje idej JS. Tudi tam je obiskovalo tečaj 32 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine. Medtem se je pojavljala polagoma tudi že pomorska literatura V narodnem jeziku, tiskala so se predavanja, razširjala po izkušnjah navodila. Kurzisti JS — 90 % iz učiteljskega stanu — so si sami znali najti pomočnike, propagandno delo se je lajšalo in vrste jadranskih stražarjev so vidno rasle. Ustanavljati nove društvene edinice, krajevne odbore in poverjeništva JS, je z besedo in dejanjem večinoma pomagalo učiteljstvo. Če ponekod ni bilo na čelu akcije, med sodelavci ga ni manjkalo. Danes imamo iz učiteljskega staleža v organizaciji JS široma po domovini mnogo odličnih predsednikov krajevnih odborov, še neprimerno več njihovih neumornih tajnikov in vsedelavnih poverjenikov ter vcstnih odbornikov, ki dajejo pravec propagandnemu delu za naše morje in pomorstvo. Vidni uspehi tega dela, pri katerem učiteljstvo obeh spolov ni na zadnjem mestu, so poleg urejene organizacije domovi Jadranske straže ob naši morski obali, deset po številu, šolska ladja »Jadran«, ki je plod požrtvovalnosti jadranskih stražarjev iz vse države in vojni hidroavion »Sarajevo«, dar sarajevskih prijateljev našega morja, da se poudarja le najvidnejše. Najvažnejši in najpomembnejši uspeh jugoslovanskega učiteljstva v delu za naše morje in pomorstvo pa je mladica mogočnega debla Jadranske straže, najpozorneje negovani poga" njek, čigar plod je najbolj zaželen in najteže pričakovan, seme, ki naj se razmnoži in razraste in izboljša do skrajnih vflin — Podmladek Jadranske straže. V svesti si, da od mladine zavisi bodoč'nost naroda, poklanja Jadranska straža njenemu nacionalnemu jugolovanskemu oblikovanju vso pozornost. S podvojeno skrbjo skuša v mladini razviti in izkristalizirati zavest o prvenstveni važnosti morja za našo zemljo, gojiti hoče v njenih srcih ljubezen za to morje kot za najdragocenejši del Jugoslavije, da ga v spoznanju in ljubezni obvaruje sebi in svoji državi brez kakršnih koli zavojevalnih namenov, da pa bo pripravljena nalik junaškim prednikom stati na braniku vedno in ob vsaki priliki, ako bi se kdaj drznil kdo stegniti neprijateljsko rako po onem, kar je samo naše in božje. Novo in hvaležno torišče za učiteljevo udejstvovanje. Ni ga oviralo težavno šolsko in preobloženo izvenšolsko delo, niso ga strašile ovire in zapreke, z mladostnim ognjem je zgrabil za plug in zaoral je v ledino, uspehi pa so kronali njegova idealna prizadevanja. Več kot sto tisoč mladih jadranskih stražarjev in čuvaric našega morja šteje danes organizacija Podmladka Jadranske straže v državi, od tega polovico v dravski banovini. »Mladino na morje, saj sta morje in mladina naša bodočnost!« V znamenju tega gesla se je delalo in se dela po vseh organiziranih šolah. Vsak član in vsaka članica PJS mora v teku svojega šolanja vsaj enkrat na morje, da se ob živem vrelcu svojega hrepenenja napije ljubezni in požrtvovalnosti zanj, da osebno vsaj bežno vidi in zasluti njegovo silno gospodarsko vrednost, da za vse dni postane in ostane njegov najvnetejši pobornik in zagovornik. Za izlete na morje in za letovanja ob njem v domovih JS pa so potrebna sredstva, ki zanje zopet vodi in izpelje vso brigo učitelj, učiteljica, poverjenik, poverjenica PJS na šoli. Prirejajo se igre, akademije, svečanosti, vrše se zbiranja, dopisovanja in to in ono in tretje, povsod je spet prvi in poslednji — učitelj. In kdo skrbi za razigrane izletnike na poti, kdo vestno nadzira slabotne letovalce, kdo vodi mladinske kolonije po domovih JS? ln to leto za letom, da je bilo teh dobrot deležnih že dokaj desettisočev šolskih otrok, v prvi vrsti najrevnejši in najpotrebnejši. In jih še bo! S čigavim posredovanjem, s čigavo pomočjo? Šolske sobe in hodnike krase slike z našega morja, po njih odmevajo pesmice o njem, V njih kuje mladina s svojimi vzgojitelji visoke načrte. Uvajanje in izvajanje vodnega športa, pevski zfoori PJS, stotine ličnih praporov PJS in "tisočglave povorke na mogočnih svečanostih Jadranske straže, predavanja o našem morju in pomorstvu po šolah, društvih in v radiu, pomorski članki v mladinskih listih, stanovskih časopisih in strokovnih revijah, pa še kopica drugih kamnov v zgradbi naše pomosko-obrambne kulture so zgovoren dokaz učiteljevih prizadevanj. Veliko je nacionalno in socialno vzgojno delo jugoslovanskega učiteljstva v organizaciji JS in PJS, da nam zraste nov rod, močan po duši in krepak po telesu, rod zavednih Ju goslovanov, ki bo zrl bodočnost naroda in moč države na Jadranu. To je opetovano javno priznala in poudarila Jadranska straža na svojih skupščinah in kongresih ter izrazila učiteljstvu svojo hvaležnost. Smo pa šele na pol poti. Še je potrebna jaka propaganda, podvojena vnema za cilje jadranskega pokreta, dokler ne bo slednji naš sodržavljan prepričan o važnosti morja ter do dna duše prežet z ljubeznijo do jugoslovanskega Jadrana. V trdni veri, da le požrtvovalno delo rodi uspehe in da smo sami kovači usode naroda in države ter v neomajni ljubezni in zvestobi do svojega narodnega kralja in mile očetnjave, bo to odgovorno nalogo kot doslej tudi v bodoče brez pridržka in pomisleka vršilo predvsem naše učiteljstvo. Učiteljeva ibo zasluga, čim postane primorska Jugoslavija pomorska država. Viktor Pirnat. (Garnji članek je v srbohrvatskem prevodu priobčil pedagoško-socialni časopis »Učitelj« br. 7—8, mart-april 1939.)