Nekaj iz sadjoreje. Mladl in stari les — razni popkl. Blagor učencom, kteri iniajo učenika, ki je vnet za njih časno in večno sreco. Tak učpnik bistri ura in ogreva serce sebi izročene niladine za vse, kar ji more k večni srpči kaj pripomoči. Ali dober učenik naj si prizadeva, da bo svoje olroke tudi takih reči naučil, ktere jim pomagajo, da si ložej vsakdanjpga kruha prislnžijo, ter jim k časni sreči poniagajo. Kadar bodo na.še kmečke šole popolnoma na slovenski podlagi stale iii se na rpsnične potrebe Ijudstva bolj ozirale, kakor do zdaj, — se bo učiteljem gotovo še mnogo reči priporočevalo, da jih bodo svojiin učencom razlagali in ž njimi njih priliodnje življenjp lajšali. Dozdaj je naša visoka vlada posebno dve rpči priporočevala, da naj ji širijo nied Ijudstvom, namreč čbelarstvo in sadjorejo. Ako bode vredništvu po volji, boni včasih v ,,učiteljskein Tovaršu" o sadjoreji kaj pisal.*) Pisati pa mislini •) Vas prav lepo prosimo. slavni sadjorejec! Vredn. tako, da bojo moji spisi podučljivi za učitelja, in jih bo tudi Ialiko rabil, če bo hotel v šoli svojiui učencoin iz sadjoreje kaj razlagati. Učitelj. Jožek! Kaj ti po zinii posebno rad ješ? J. Jabelka. U. Kje pa rastejo jabelka? J. Xa jablanih. U. Kje pa raste drugo sadje, postavim; cešnje, hruške, češpljp? J. X*a češnjah, hruškah in cešpljali. U. Jožek! tukaj so štiri veje. Povej nii iz kakšnili dreves so. — Zdaj jih otroci na tanko ogledujejo in razločujejo .... U. Janez! poglej ti to le vejico prav na tanko, in povej mi, kaj vidiš okoli njene kože? .. . Vidiš tukaj pa spet tukaj i. t. d. J. Xekakšne obročke ali kolenca vidini. U. Kaj nek ponienijo ti obročki? J. Xe vem. U. Poslušajte, otroci, ti obročki so letnice, ktere iiani kažejo, koliko je kakošno drevo ali kakošna veja v enem letu zrastla. Kolikor je lesa med dvema obročkoina, toliko je v eneni letu zrastla. U. Peter! povej nii, koliko je ta Ic vpjica lansko leto zrastla? P. Kolikor je od verha do pervega obročka. U. Koliko je pa prednje leto zrastla? P. Kolikor je od pervpga obročka do druzega. U. Štej tedaj Ips med obročki in povej, koliko je ta veršiček ^tar v —• Otroci presojujejo starost pokazanih vej in veršičev  U. Glejte, otroci, kolikor je te le vejicp lani zrastlo, pravimo, da je mladi les, kolikor je je pa zrastlo prednje leta, se imenuje stari les. U. Franee! koliko je na teni ver.šiču mladega lesa? F. Kolikor ga je od vprha do pervega obročka. U. Kako pa pravimo vseinu drugeniu lesu? F. Stari les mu pravinio. U. Kako se ločita mladi in stari les? F. Mladi les ima bolj gladko in svetlo kožo, kakor stari. U. Stefan! kaj vidiš še na mladem lesu? St. XTekakšnp bunčice vidiin. U. Ali na stareni lesu niso tudi take bunčice? Št. Tudi so. U. Takim bunčicam pravimo popki ali bersti. — Mihec! prav na tanko poglej popke na mladem lesu, in mi povej, ali so vsi enaki? M. Xiso vsi enaki. U. Kakošni so tisti, ki so bolj proti koncu mladega lesa? M. Ti so precej debeli iii podolgasti. U. Kaj misliš, Mihec, kaj bo spoinladi iz takih popkov pognalo? M. XTe vpin. U. Iz takih precej debelih in podolgastili popkov na mladem lesu bojo pognale spomladi mladike, in zato jim pravimo mla- dični popki. U. Lovrenc! kakošni so pa 1p ti popki, kteri so na mladeiu lesu blizo obročka? L. Le ti so bolj drobni in kratki. U. Kaj bo pa iz tih spomladi pognalo? L. Morebiti listje. U. Pravo si zadel. U. Kako bonio pa takiin popkom rekli? L. Listni popki. U. Xace! kaj pa vidi.š na starem lesu ? X. Vsake sorte kremplje. U. Je li so vsi ti kreiuplji enako veliki? X. Xiso. U. Kakošni so nekteri ? X. Xektpri so precej dolgi, nekteri pa še komaj iz kože gledajo. U. Ali so na takih kreuipljih tudi popki? X. Tudi so. U. Juri! poglej, ali so vsi popki na starem lesu enaki ? J. Xiso vsi enaki. U. Kakošni so nekleri? J. XTekteri so precej debeli in okrogli, drtigi so pa bolj drobni in špicasti. U. Kaj niisliš, kaj bo pognalo spomladi iz debelih in okrog- lili popkov? J. Oče so djali, da cvetje. U. Kako se bo (edaj takiin dcbcliin popkom reklo? J. Cvetni popki. U. Kaj bo pa izrastlo iz drobnili in špičastih popkov, ki so na starem lesu? J. Morebiti udadike. U. To ne. — Tomaž! kaj pa ti misliš, da bo izrastlo? T. Listje. U. Pravo si povedal. — Jakob! koliko sort so tedaj popki? J. Trojne sorte. U. Kakošni? J. Mladični, listni in cvetni. U. Kje se dobijo mladični popki? J. Xa mladem lesn. U. Kje pa listni? J. Xa mladcm in starem lesii. U. Kje pa cvetni? J. JVa starem lesu. U. Anton! poglej to le češpljpvo vpjico na niladeni lesu, in povej mi, kaj vidi.š pri nekterili popkili? A. Tukaj vidiin tri popke vštric. U. Kakošin je srednji popek? A. Precej debel je in podolgast. U. Kaj bo tedaj iz njega pognalo? A. Mladika. U. Kaj pa iz stranskih dveh, ker sta lepo okrogla? A. Cvetje. U. Ali se tedaj cvctni popki nahajajo le na stareni lesu? A. Pri češpljah se dobe tudi na niladeiii lesn. U. Otroci! kdaj pa drevje popkp za drugo leto požene? Nihče ne odgovori. U. Otroci! zanierkajtp si dobro, da o Kresu prednjpga leta. Lovre Pintar.