9 f ospođarske, obrtniške m narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarcici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 fer. v* 1)4. Vi ■ xt n. l 6' f « * * r i W %S : Lj ubij ani sredo junija 1875. Obseg: Da se vspešno dožene kultura Ljubljanskega rnočvirja, treba je deželne postave. Novi Kranjski panj po Dzier- zonovi osnovi. (Konec.) (Dalje.) Potovanje zarad naselitve v Slavonijo. Zapisnik 10. občnega zbora slovenske Matice. Nekoliko posnetkov iz MiklošiČeve sintakse. Slovansko slovstvo. — Spomini na deželni zbor Kranjski» „Mlado"- in „Staročehi". (Dalje.) Obrazi iz domaćega življenja. Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari Da se vspešno dožene kultura Ljubljanskega il I 1 V ! mocvirja f treba dezelne postave. Ljubljansko močvirje (morast), od naših kmetov navadno mah a imenovano, ki obsega nad 30.000 oralov vzel Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji, (Dalje.) Kmalu od začetka tega sestavka sem že v misel , da bistvo Dzierzonove sisteme v tem obstoji, da zemlje, je tolike važnosti za posestnike te zemlje in za ^^^ ««j w riCM,m ťM " vso deželo Kranjsko, da že leta 1826 je ranjki cesar medom napolnjeni, iz tega ali unega panja v vse druge more čebelar satove naj so prazni ali pa z zalego ali 7 Franc posebno pozornost obrnil na ta svet in da tedaj j"* ; ťz , xv«iwx o^ ^^ ^«s«^»^ ^ od blizo 50 let se šteje začetek del, katerih glavno ristno zdi. Da se pa to zgoditi more, je spet dvoje kar jih ima, prestavljati kakor se mu potrebno in ko- v s načelo bilo je osušiti močvirje, katerim se je ves žr- tvoval neumrli župan Ljubljanskega mesta Hfradecki. Slep bi moral biti, kdor je poznal močvirje Ljubljansko pred letom 1826 in ga pozná zdaj, da bi ne videl ve- :o:rebno, ni sicer: í Da so vsi panjovi natanko po eni meri nare-Kar mero panjev zadene, je neobhodno potrebno jem. to, da so vsi panjovi popolnoma enake širokosti, da y se likanskega razločka med nekdaj in zdaj. Vendar veliko memo tega, kar se je dovršilo dozdaj storiti je vprihodnje, da se spolni prerokovanje so tedaj vsi satniki popolnoma enake dolgosti in da so 7 y tudi vsi panjovi enako visoki. Ne ravno neobhodno da mah" utegne UOl y y LU Ck LA UlV/gUVy li g d ci j ^/UO tail XX i Ci li I O Ofc 1 u Cl 11 a l« Krivično bilo bi tedaj, ako bi se ta svet, ki stoji še na luži, ali če je na suhem, pa se umetno močiti ne more, pri novi zemljiški cenitvi cenil kot druga rodovitna zemljišča. Kdor se resnice teh besedi prepričati hoče, postati Kranjski ban at. potrebno, pa vendar dobro je, di so panjovi tudi enake dolgosti; dobro zato da se panjovi pozimi lože na naj bere izvrstno knjigo, ki jo je v Ljubljani nedavno na svitlo dal gosp toplem ohranijo. Ce jih namreč čebelar s kako plahto ali s kako drugo rečjo odene, se jih ta odeja veliko bolje prime, če so vsi enako dolgi. Dobro pa je tudi zato / c w trdno dajo na voz naložiti, kedar se čebele kam v ker se panjovi enake dolgosti veliko lože in bolj 1 • 1 v/ • i • 1 1 v 1 1 1 __ V paso Franc Po točnik, ć. kr. na din- PrePeljeí°> kakor Pa> če so eni bolj dolgi, drugi pa bolj ženir in stavbeni svétnik v pokoji pod naslovom: „Denkschrift uber den Laïbacher Morast". Lai bach kratki. Zraven tega je pa tudi ocesu prijetniše v ce so vsi panjovi enake dolgosti y naj že v ulnjaku stoj é, 1875 y in Commission bei G. Lercher in Laibaeh." ali če so na vozu naloženi, ker ravnomerje ali simetrija Gospod Potočnik je pokazal v tej spomenici nikjer ne skazi. s __Da je vsak sat natanko na svojo letvico ali koliko marljivostjo in domoljubjem, pa" tudi s koiíko svoj satnik narejen. Da pa čebele satove natanko na nepremakljive diljice delajo, se more na dvojni znanostjo o močvirjih in s koliko tehnično ucenostj obdelaval svoj predmet, da bi d dežel je ** v* wc% v ai Dvuj ^icujLu^t j ua ui v i a u u j u c -í/ u ni i *—w ~ — 7 — ------j £------ --- m 7 --------------_ top in la s tni ke tega sveta zdramil na čvrsto in spodaj ali na spodnji strani narejeni. Jez delam dvoje način doseći, in tukaj pride na to, kako so satniki združeno delo, po katerem bi se odpravile ovire in na- Pake sorte satnike, namreč take, da so spodaj ravno tako ki dandanes še zadržujejo popolno osušenj -- se doseglo vse to, ^«i jo uuou^i Uju6utc, u** oc ia toočvirja vstvari prerokovani „banat". Zato pisatelj želi kar doseći mogoče da in se iz kakor zgoraj, giaui^u jjuvuiam, pa tum taav^, vic* imajo na spodnji strani skoz in skoz ravno po sredi gladko pooblani, pa tudi take da ze dav obljublj posebne deželne post kateri bi se vse vredilo tako. kakor odp treba da po se oc vow vmuiiv iMav; ^ actaui uv>ua , ua oc ---- --------- ------ tù nov svet. Vsem domoljubom tedaj živo pri- kaže, kako imajo tanke robčeke. Ako so satniki spodaj gladko pooblani, mora lar začetke satov na-nje prilepiti, da tako čebelam po- čebe- delati, in to se naredi tako-le: poročatno to knjigo, posebno pa vsem tištim klic > ki so ani sodelovati pri tem prevažnem delu po- Daj si narediti korit ice iz precej močnega želez nega kositarja y kn ena tej knjižici y ki ^garnici Lercherj v bseg Lj ublji pôl in se dobiva v vice pri kakem 7 gold palcev dolgo ; kar je se bolje, iz gline ali ilo- široko To koritice naj bo kacih 12 in 1 % palca globoko. V to koritice deni malo čistega voska, ali : če voska nimaš, kake koščeke satja (ne rabi pa za to voska od kacih sveč 7 zakaj med takim voskom bi znalo biti kaj ma 182 ščobe kar bi čebelam škodovati utegnilo) in postavi skem koritice na žrjavico, da se ti vosek raztopi. Potrebno žrjavico si lahko v kako bolj veliko staro skledo na- Přišedši do S Drugi dan, 25. aprila, bila je nedelja. Po kršcan bicaji šel sem k rani sv. maši, potem pa dalj sujes da ne bo treba tega delà v kuhinji opravljati. Potem zreži prazne satove na majhne košceke; zadosti sem moral dobre pol ure čakati se nas več je, U.O, ou ui oa.v Ï m avovum iv / 4 j^m/j-v^m. uuuui^ * x. \J y KJ v ca, kj v f \j u \j cil x v li UL 1 U U , XVj ti pa dosti praznega satja, smeš tudi bolj debele narediti, sem mislit prenoćiti. Al dobri ljudjé so povsod na svetu; ko smo se pogovarjali in jim razodenem namen svojega da so satovni koščeki palca debeli imaš ob kraj abralo za prepelj ; da plaćati. Okoli pold ; za kar se mora došel sem v Str už uri v Pop ob 6 y, 2 un v Kutluu, 1 popotovanja, mi Te satovne košceke natikuj potem na kake vilice, po-makaj jih na letvice. Vosek.se hitro potrdi, in satovni košček se tako hitro letvice prime. Kedar boš to dělal, še nocoj pazi posebno na to hitro 1 j ako imam pnložnost me ni stalo vec kot 40 Da satovne košceke tako v raztopljen vosek po- sem namreč nekemu kdo pové , do P in maslic slivovica. Prisedel priti, in to tne ku na voz makaš in na satnike pokládáš, da bodo satovne luk- -ob 3y2 uri na jutro v Polj y ki me pritiral njice ali celice na zunanjih stranéh sata na kviško mo- lele, ne pa, da bi na vzdol viseie. ijdem vse poln Da so satovi katere za to zrežeš ? da njih ko- ín pali ; na popotnikov, ki Tam grem v gostiinico 80 ščeke na letvice pritiskaš, kolikor je mogoče, ravni, ne pa zakrivljeni. Ce ravnih satov nimaš jih pa žali gazda) pernico, da sem se koj na mizo vlegel vprek ) ) klic voznika vstal je gostiiničar (kuče da nam je donesel rakije (slivovice), potem pa sam zravnaj, kar lahko storiš. Postavi zakrivljen sat za malo vidim ? Zjutraj ko se zbudim y je že solnce sijalo, pa kaj časa na solnce, da ti malo odjenja, potem ga položi ca mizo ali kako diljo, in ga s kako končnico ali drugo diljico na mizo ali diljo pritisni; tako ti bo sat hitro Bil je že pripravljen logar g. Bivoli, da me je potem, ko sem zajutrkoval, spremil v Antonovac, kjer je ova nova naselbina. raven postal. Potem ga zrezi na bolj debele ali bolj tanke košceke, kakoršne hočeš na satnike pritiskovati. Pri pokladanji koščekov na satnike pazi posebno na to, da bo srednja stena sata skoz in skoz ravno po sredi satnika ležala. Ako tako delaš, ti bodo čebele prav sale y Tukaj sem vse tako našel, kakor in še veČ. pogojih stoji pisano v so Novice* pi- da se navadno meri za eno naseibino po 8 oralov, 1 oral za hišno zemljišče na katerem si naseljenec utegne napraviti poslopje in lepe in popolnoma ravne satove delale. Ni pa potrebno, da bi bili satovni koščeki tako da bi že en sam od enega konca satnika do dru- vrt ) oralov njive, ki so enmalo oddaljene splošno za pašnik ali gozd; ? in orala al ona dva orala za gozd dolgi, — - — -, zega segal, ampak se ne merita za vsacega naseljenca posebej ampak smeš tudi po dva ali tri bolj kratke košceke na eno letvico pritisniti. Pri tem pa glej na to da boš posamesne koščeke skupaj to je tu y UUl KJ\JÏD LUUUJLIU IIlVOVUJLVV MJL^UJ/MJ y tV |V ^ XV drugemu pritisnil. Ko bi namreč med posamesnimi koščeki prazne prostore puščal, bi čebele ravno tam sat splošni, to je, srenjski gozd ali pašnik (gmajna) je, ka terega je na dveh krajih, na spodnjem in gornjem delu 700 oralov; tam ima vsak večidel zakrivile, kjer bi sledu ne imele. Tudi takrat kedar si primoran, več satovnih koščekov na eno let > lVCUdi Dl ui li U'ji tlil , vcv oatuvum iicv ciiu ici" vico pritisniti, pazi na to, da bodo srednje stene posamesnih satičev ravno po sredi satnikov ležale. Ne rabi za to zaznamovanje prestarega satja, ne trotovega, pa tudi ne premladoga, zakaj premlado satje ampak rabi čedno čebelno vasi, koji skupno meri, se cez pravico, svojo živino pasti, kolikor je ima; živine ima kolikor si je čez zimo prerediti zamore. Za živino ima naselbina pastirje, enega za govedo, enega za svinje; pastirji imajo svoje stanovanje in toliko zemlje za hisni vrt. Plačila dobiva pastir od vsakega repa na leto 10 kraje, in vsak gospodar mu mora dati pol vagana pšenice in pol vagana rži. se ne prime prav rado ; satje, katero je lepo rumeno y ne pa že crno. (Dalje prihodnjič.) . je popolnoma resničen. . pravi: za poslopja potrebni les dobi naseljenec deloma na svojem posestvu, deloma ima pravico sekati ga brezplačno v skupnem gozdu > tako i da les nic ne stane; ovi skupni gozd je splošni gozd, kjer ga ima Potopisne èrtice. vsak y kdor oralov zemljišca vzame y orala splošne Putovanje zarad naselitve v Slavonijo. pravice; tu V3ak zamore za poslopje, za kurjavo, steljo itd. dobivati. za Popisal 0. Duler iz Kaplje na Koroškem. 14. Ker ste y drage „Novice", . do 14. je zopet vse popolnoma resnično. govori, da si lahko naseljenec na grajščin-skem travniku ali senožeti polovice mrve za svojo po-že nekaterekrat sprego- trebo nakosi, zato ker se sedaj niso mogle senožet koj vorile o zadevi naselitve v Slavoniji, nadejam se, da naselbinam dodati. boste tudi moj popis vzele v svoje predale. Prvi sestavek v Naj vam listu letošnjih „Novic" mi je tolmačim. y dragi Slovenci y ta nekoliko bolje rass- Res Je » da se niso dale koj tudi senožeti željo vzbudil, si one kraje ogledati, in to je pomnožil naselbinam odmeriti ; zato je pa vodstvo domene poskr- drugi spisek v 13. listu. belo da si lahko vsak naseljenec na grajščinski seno Mj/iuw» * JL 11 u t va • uwiu f ua oi ic* u i\{j voaa uaouijguov/ ua Podal sem se na pot 23. aprila. Přišel sem prvi žeti polovico mrve nakosi, to je: polovica mrve ki dan do Kr an ja, kjer sem prenočil. Drugi dan zarano nakosiš, je tvoja, polovico je pa grajščina oďpelje; onib ob redu se plača 37 kr.) ; došel sem okolí uri odrinem z vlakom v Ljublj ano ljano; od tod pa ob otave tretjina, dve tretjini pa ostanete naseljencu, senožet je okoli 300 oralov, ki niso čez pol ure odda uri popoldne hajd naprej do ljene od Antonovac a. Gosp. ravnatelj Stein mi ure v raz- Ljub- Siska, kamor nas je ob 10. uri 20 m. zvečer pritiral pri svoji poštenosti zagotovil, da daje senožeti vsako hlapon. (Od Ljubljane do Siska je v 3. razredu plačati leto pod omenjenimi pogoji kositi; dalje mi je še zago gold. 83 kr.) Na prvi pogled, ko sem iz kolodvora stopil da, ko bode naselbina polna in zemljišče vse p bil v skrbi zarad prenočišca ; y sem tovil plaćano, je pripravljen, še senožeti naseljencem y kolikor za drugimi popotniki jih bode vsakateri hotel, razprodati. Tudi še drug® gredé došel sem preko Kupe čez most (kjer se mora zemlje grajščinske je blizo tam, katero bo vodja do-krajcar plačati) do poštene gostilnice, kjer sem dobil mène, ko bode kolonija poplaćana, pridnim in delaželj' za denar večerjo in posteljo, nim pod omenjenimi pogoji prodal. 2a vinograde pa ovi svet res ni přilezen mi je pravil, da vinograd ako eden ga Josip. 11 glasov. v Razun teh sta dobila dr. Sust 11, dr. Gregorec naseljencev . ^do rad imel, se zamore tam v bližnjih vinogradih od glavoncev, kolikor ga kdo hoče, lahko kupiti. Jaz sem sednik zbor. Ker ni bilo nobenega predloga več, končá g. pred popotovaje p0 Slavoniji vince po (Konee prihodnjič.) kr. maselc pil. 81ovstvene stvari. Znanstvene stvari. Nekoliko posnetkov iz Miklošiceve sintakse. Zapisnik Lansko leto je dotiskano veliko delo našega po 10. obćnega zbora slovenske Matice vsem učenem svetu slovečeg gleichende Syntax d ojaka namreč hen Sprach u Braumuller, 1868 -1874, 896 strani) njim 19. maja 1875. leta. (Konec.) Ivan Vilhar bere sklep računa Blagajnik za čas od 12. avgusta 1873 do 13. septembra 1874. (W na svetio přišel že tretji del primerjajoče slovnice slovenske ter manjka še samo knjige učeče ,,die Bildung der Stárnme". " ■ fj sintaksi Miklošič postavlja pravila ter jih dotr- Na predsednikovo vprašanje V 1 • zeli kdo besede se g. dr. Karol Bleiweis, ter izrazi ; ; naj bi da I ^I željo nekatera poverjeništva spremenila v namen, manj zaostankov pri letnikih iz nekaterih krajev. Odbor to željo na znanje vzame. oglasi se juje vselej s primeri (po tem le redu) vzetimi iz staro-slovenskega, novoslovenskega, bolgarskega, hrvatskega srbskega , maloruskega , ruskega , českega , poljskega bilo j gornjeluziškega slovstva, dostavljaje kjekod še pravila v drugih bodi sorodnih bodi tujih jezikih veljavna. Da se ogromna ta tvarina vsa zmore in ovlada i a Gosp. Jurčič pravi: Tiskarski stroški so izkazani debelina knjige vendar ne prestopi vseh primer, k temu z 2914 gld. 50 kr. Vsacemu, ki se v teh rečéh spozná, se pač hoče bistrega uma in rezne logike, se mora zdeti da Je 9 PP to malo preveč, ter da bi se moglo Zato se pa Mikiošičeva sintaksa po obsegu ne strinja popolnem z kakih 200—300 gold, prihraniti, ako bi se dražba raz- drugimi tega imena izdelki, kajti ona na pr. o stavkih pisala za tiskanje Matičnih knjig. Kdor stori enako in njih vezanji, in tako tudi o besednem redu posebej dobro delo za nižjo ceno, ta naj delo dobi. Se nič ne govori. Samo m es tom a po knjigi, kakor na pr država se v tem oziru ne drži nikakoršnega monopola, govorec o rabi časov pri glagolih dovrsnih in nedovrš On predlaga tedaj resolucijo: Odbor naj razpiše dražbo nih jemljo se v misel stavki odvisni it. in v oddelku o za tiskanje Matičnih knjig. enkliticnih pronominalnih formah stoji med drugimi i Gosp. Vilhar opazi na to, da so vsi tiskarji v pravilo segajoče v nauk o besednem redu: da se nam- Ljubljani zmenjeni med sabo. Pred več leti, pravi, sem reč stavki le s polnimi formami začenjajo in ne s temi prašal Blaznika:vpo čem bi tiskal on Matične knjige? breznaglasnimi prislonjenkami. pa mi odgovori: Cez tri dni Vam bom povedal. Med tem se je sporazumel z drugimi Ljubljanskimi tiskarji. ' razredi, t Zato sem pisal Kienreichu v Gradec Sintaksa učí: I. čemu so različni našega besedstva cemu služijo : samostavnik , pridevnik tiskal. Od njega tlOUCVi Jl» X C*£Jl ^UA y la J • U^Uitl OlUliljV • OailiUO tCi * U I U y ^IIUU YUU\ ^ civ;uu v vjuž*ucu, po čem da bi on, dodatku se tu razpravlja genus i numerus], števiinik, dobíjen odgovor povem ranjcemu zaimek (in člen), prislov (in predlog), veznik in glagol ; čem reče Za to ceno bom pa jaz II. čemu so besedne oblike, t. j. čemu služijo padeži in Blazniku, na kar mi ta tudi tiskal. Tako se sedaj Matične knjige cenejše ti- kdaj kateri stojí , in oblike, skajo. Se vé, takrat so okolnosti drugačne. niti o tei stvari. še ni I po katerih se glagol pře- bilo narodne tiskárně. Sedaj giblje (razni časi in nakloni in glagolski samostavnik). ■ Mijm ■ Strogo logična razvrstitev gradiva mora dobro deti Toliko , pravi, imam jaz ome- vsakemu, kdor ki vajen znanstvenega obdelovanja pred Predsednik stavi Jurčičev predlog na glasovanje, met >v; aii knjiga ta ima vrh tega toliko kratkoma in bil tudi z večino glasov sprejet. jedernato sicer izraženih , a do same jezgre današnjega Za pregledovalce društvenih računov sena pred- jezikoznanstva posegajočih napotil, kako naj si tolma- sednikov nasvèt soglasno volijo sledeči gospodje: Fr. čimo postanek te ali óne oblike in rabe, da se je bode Ravnikar, deželni blagajnik; Jož. Pfeifer, deželni kon- iz dna učiti zlasti vsakemu učitelju slovenščine, kateri cipist in Drag. Zagar, kontrolor pri ? deželni blaganici. Blagajnik Vilhar bere proračun za XI. Ma- se hoče popeti na znanstveno stališče. Tud i , Novicamu, če prav se jim manj prilegajo tično leto. Pri tej priliki pravi dr. Vošnjak, da naj bo učene elukubracije , mora vendar z drugega razloga ta še en občni zbor septembra 1875. leta, da popravimo kar je bilo iz znanih vzrokov zakasnjenega 1873. Da se odstranijo take ali enake zmede, izvirajoce reč to leta. biti zanimljiva. njih je pred tridesetimi leti bil za veljavo slo- goreči pesnik naš Koseski zapel: iz tega, da je Matičnemu letu konec vsacega 30. junija, predlaga on, naj bi se XI. Matično leto raztegnilo do 31. decembra 1875. leta, tako da bi imelo to njeno leto venskega imena ves Jezik očistite peg, opílite gladko mu ruj o, Kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj 18 mesecev, ter da bi se XII. Matično leto začelo s januarijem 1876. leta. Ta mnogim, sosebno tajniku, že dolgo časa na srcu ležeći nasvèt Kinčite ga iz lastne moči, iz lastniga vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam. Po teh naročilih vsegdar zvesto delaje in Vilhar in dr. Poklukar bil po tem, ko so ga še podpírali tudi ma da ne brez vspeha, to očitno kaže današnja slovenščina ^ÉHHÍttH MHNMHMIIMI' ■■ be- ne soglasno sprejet. skrbneje pisanih sestavkov, primerjana z ,,okorno • «X41CJ. XjUL U1 • JL sJ l\ l tll\ C4 JL y tuui UiCUU UU OV^ia^liV V/JUt» oni UUUjU fJ i o Cl li i li CJUCIU v V y j/i ilJUUi JW11W w ^V^v« liv/ vv Kako bo pa s plačevanjem zavolj teh 6 mesecev, to bo sedo dětinstva" iz dobe gori ornenjene , ko smo še s sklenil se odbor po nadrobni presodbi te stvari. Ferlanovo Volitev 11. odbornikov. v caker hodili" kolovratom -] bodo „Novice" i tu najpred popra- pm jo in ne vem vec cigavim didatj . » uiiiov J.A. uuuuiumuy, . ,, v vcin^i uv^uiii — j „xwrj^v/ * «w». f,* ť * " Izvoljeni so bili vsi po „Novicah" priporočani kan- šale po dobičku za oliko mile slovenščine, s katerim se e i namreč: Dr. Jan. Bleiweis Ivan Tušek, Ivan avru, Fr. Ravnikar, prof. Wiesthaler, dr. Ulaga, grof Barbo, Stegnar Feh, prof. Urbas, Svetec Luka, Gorup utegnemo okoristiti iz te Miklošičeve knjige. Tukaj naj povem pred vsem drugim, kar sem jaz » čitaje sintakso, na to stran sploh opazil, namreč: da 184 se v veliko govoreč vjemljejo v pravilih, da torej vsi slovanski jeziki za čudo bericht der Staatsoberreaíscbule in Laibach" od pretek« vjLcj, — ker imajo že vsak nu ncu ici, puocuuu u«» u u. pLctcoacgai ict <%, y îuimu , ua ne more ni Slovenec v nji slovenski naš jezik je popolnoma prognanec iz lib svoje dobre slovn treh let, posebno pa od preteklega leta, vidimo da najti mnogo novega. Ako se razlika bodi v enem in istem jeziku zikih, vedeti. katero pokaže kaka realke. Jezik deželni životari tam še iz milosti ? če primerjamo enega z drugim > bodi ter v dveh Je takih starišev, ki še dopušČajo, da se njih otroci slo- V Y • Vf mi želeli venšcine učé. vendar bolje, tu nam knjiga aje zgolj rada pušča pravdo neřešeno, za eno in drugo in zadovoljujoc se z nalogo vavca. pre primerov To, gospoda moja, je dvojni razlog, ki mislim, da je tako prepričalen, da je nujnost dokazana. Letos Le redko kdaj ti bode odrešito povedala poroče- gotovo ne, ali saj brž ko ne, ne bomo dosegli tega, da to talijanizem, to je germanizem kakor na pr. uči, da je se odvrne ta v nebo vpijoca krivica; treba toraj 7 da se napačno govoriti z a • y se pise, ali pa » mi za hod i ti, pretežek s'mi za nositi, pre maj h tako tudi 7 da fraze po germanizmu pri ti > di pnpračiti prihodnje leto ona zopet ne povrne, da že sedaj ukre-nemo postavo, ki odvrne to sramoto naši deželi. (Ko je deželni zbor pritrdil nujnosti predloga, lovenske , češke in poljske dr. Bleiweis vtemeljevanje nadaljeval tako-le:) jo 7 djati ali pa za knjiga? ali pa slov. obhaj a ti spom kaj je to Nasproti ima da en primer poverno, pra vilo, da akuzativ s predlogom V pomeni dele, na katere Jaz sem že poprej omenil, da je slovenski jezik iz realke naše skoraj popolnoma prognan. Dokaz avten- tičen temu je ,,-3at)reâberid)t ber @taat$oberreaífcfyuíe in Satbađj fût baš 1874". Gospoda oj a ! če pogledate na se kaj deli, ter brez druge opombe našteva neke pri- stran 17. tega šolskega letopisa pođ rubriko „Obligate mere, namrec iz stare, i iz nove slovenščine in bščine; a pri akuzativu s predlogom na ponavjj iz to isto pravilo in ga podp z vec nego 30 ©egertftanbe" in pa „roodjentíidje Unterrid)t3ftimbett" od l. do 7. razreda, našli boste čudno prikazen. Slovenski raznih slovanskih jezikov, kar člověka prepričuj * f ij W V V/ I I * M I. W VA VA J 4L A U t 4. K/ V/ ^ U W V^ VA U V/ K/ JL 4 IJk CJB W JlJk i f^/ X V f AUt M JLJb primeri iz jezik stoji namreč med obligatnimi predmeti in po vseh da Je razredih po tri ure na teden 7 te številke (trojke) so (Dalje prihodnjič.) tukaj samo in edino pravilno pisati: na (toliko delov). oklenje med srpke (Einklammerungen), to se pravi: obligaten je ali pa ne; če hočeš ali pa nočešl Razjasnilo tej Čudni prikazni, ki je na celi tej strani pri nobenem drugem nauku ne najdemo, pa dobimo, če pogledamo d jj 7 Slovansko slovstvo. OPEAJPIJA, ilustrován lÍ3t za zabavu i pouku ki izhaja v Beču v srbskem jeziku, se sme po pravici prištevati onim časopisom, o katerih veljá prislovica : omne tulit punctum, qui miscuit utile dulci." Temu jasna , kaj vodstvo piše v tako zvaném „řefytpíatt". lam nahajamo te-le besede: „35ie in ber 2)îinifteriat=SSers orcttung fcom 8. Dftober 1871 10456 promfortfdj fcerfiígte £fyeiíung ber 1. unb 2. fíaffe ht je 3 to et SlbtfyeUungeit mit fío= 77 priča je zopet najnovejši 6. zvezek, ki se odlikuje tudi uentfcfyer unb beutfdjer UnterridjtSfyracfye totrb mítteíft beê mnogovrstnimi krasnimi podobami, ki so : „Karlovac", ,,Serežanski oberbaša", „Ruska seljačka kuča na svet-skoj izložbi v Beču", „Misirska zgrada na svetskoj izložbi v Beču", „Vlazak v plavu pecinu", „Petrova kva v Rimu", „Na Dunavu od Pasave do Beča"* (grlaffeS som 20. September 1873 8172 aufcer Sraft ge* fetjt unb angeorbnet, bag nom ©djuíjafyre 1873/74 angefangen tit aííen SMaffen ber ^aralleí* 2lbtfyeiíungen bie beutfdje <2 p r a cfy e a í S U tt t e r r t d) i ê f p r a d) e gebraudjt toetbe." In predzadnji odstavek pravi: „3)ie fíottenifdje __ , ------ , „------------»-------------, po- ©praá^e toar fůr jene <Šd)itíer etn obíigater ©egertftanb, beren slednja velika slika obsega 19 manjših podobic .in pa (gitern ober eitern*©telít>ertreter bieS auêbriidlic^ cer- veco podobo mesta Dunajskega; manjše podobíce pa so: Pasava, Line, Melk, Šonbuchel G raj n 7 Perzerbaig, Vaidenek 7 Klosterneuburg itd. Savingštajn, Direnštajn, Agštajn, Krems 7 7 • v * Odbor družbe sv. Mohora je j kakor 77 Besednik' í 7 sprejel rokopis kmetijskega delà pod naslovom pro- Pif _ _ _ „Umni sadjerejec" od gosp. Franceta Ku ral ta fe8orja na deželni kmetijski šoli v Gorici, in določil da pride precej obširna in temeljito izdelana knjižica brž potem na svitlo , ko bode ^zadnji snopič „Umnega kmetovalca zapustil tiskárno. Čitateljem „Novic" je Kur alt že več let znan kot strokovnjak na polji íkme- . Povše-1 tocrlmigteu." Tako se ukazuje, gospoda moja, v deželi, katere ogromna veČina je slovenska, in kateri je materni jezik slovenski jezik! Se huje pa se ta prikazen s tem ilustrira, da brž pozneje beremo to-le: ,,2)ie itfllicttifcfjc ©prađje mar fur ade @d)ůíer obligator řefyrgegenftanb." (Klici na levi: Čujte!) Gospoda moja! kdo more to brati in ne bi ga zgrabila nevolja, da je deželni jezik manj nego tuj jezik, ki je od tretjega razreda naprej obligaten! Mislim, da je dolžnost deželnega zbora, da ne molči 0 taki prikazni. Ce dalje to, kar vodstvo piše 0 tako zvaném „Lehr- tijskem, ki zraven izvrstnega profesorja vspešno deluje na deželni kmetijski šoli Goriški. a plan-u", kar smo malo bolje pogledamo, vidimo, da se nekaj zmerom slišali, v tem članku prejsnje Čase Sponiiní ne nahaja več, namreč to: „pa nimamo učiteljev, ki so slovenskega jezika zmožni." Ta tožba, ki 3e bila na deželni zbor iiranjski, P°PreJ vZD?iror1?. na. dnevnem redu, je zdaj potihnila,^ ker Govor dr- Janeza Bleiweisa v seji deželnega zbora Kranjskega 10. maja t. se zmožnih učiteljev obilost ne dá več tajiti. Al zmirom se čujejo druge litanije, in to take litanije, da se čudim, kako ministerstvo samo more kaj tacega govoriti, ki mora vendar vedeti, da je mnogo slovenskih knjig že vtemeljevajocega svoj predlog postave zadevajoče nauk samo potrdilo za učne knjige na srednjih šolah. slovenskega jezika na c. k. viši realkl Ljubljanski. ministrovem ukazu beremo: „®er nafyeju gdnjítdje 21 opravilnega reda daje mi nalog, dokazati SK art g et an L u li a u a j —- pO- uv^uiu ^aaiauu ^ ai uo jo uu^iua oauia i c Viičt , ju U lstvo od prof. Er- postava hudo stísnila, če inia po véč bolnikov v bol nemu zakladu ) z 20 kr. na dan t pripomorejo dežel ce občina sama revna, jo bo ta prirodopis za rastlinstvo od Tušek občni ^mfjepis od prof. Jesenko-ta, — od Cigale-ta imamo popis cesarstva AvstriiskfiP-a an In mci 9 ali pa fcrat in * J e g n dežel posebej tva A vstrij skeg p loh tudi vkrenil Koroški. 9 da enega leto m dan Deželni zbo se b Je napravi po deželi Ker deželnemu zakladu bode konec leta in nize t: realne sole". Vse te knjige je ministerstvo za niže gimnazije prim a nj kalo 436.788 gold., zato je deželni zbor 48 9 šolab toraj pnporočilo te knjige za nauk v sred odstotkov naložil na vse direkt klad davke brez pri Prišle so poleg tega se drug knjige sv itlo; pripoznati se mora marljivost „Matice" naše, iz dala tudi take knjige, ki na da kar šo lsk knjige učij razjašnjenje tega Politične stvari. ? to gato opozorujem le na knjige Schodlerj so šolske „Hiifsbiicher 9 letove atlante itd. Očitanj > na t e d ai C.g m H Starocelii 4t 9 ki ga beremo v mi u e v istrovem ukazu, je tako neopravičeno , da moram še nkrat svoje svojem ci moglo ačudenje izraziti, kako da je ministerstvo septembra 1873 ka j tace g ukazu od 20 i smelo! vsem sem toraj dokazal 9 da m š c velj za ma ter ni jezik pri nas. Zmerem se povdarja tista tfeicfešfprctdje" in s tem se hoče reči, da za nas dolžnost, da se učimo „bie 9îetd)êfprac^e'% potem pa še če hoćemo, „ prva bie £anbe3foračfye\ Slovenščina in 9 t ste v indeksu omenjenega „Jahresberichta* ijanšcina tuja jezika, a še s tem velikim razločkom i jezik v e n s k ( (Dalje.) Ko sta nemško samovladstvo — nadaljuje Palacký v svojem pretresanji Ceskih razmer — in naša služnost po dogodbah, katerih popisovati nam še dovoljeno ni, bila tako vtrjena in popolnoma za stalno vpeljana, da so morala biti naša marljiva in lojalna prizadevanja tem siloma vstrojenim razmeram nasproti brez vspeha, takrat se je zdelo nekaterim prenaglim in manj previd-nim možem iz našega lastnega tabora, da morajo stopiti bojevanje, ka- 9 da bligaten nauk od 3. razreda pa r tal bili so začenši ikj 9 Poleg vsega tega, gospoda moja, je na naših sred šolah še velika druga napaka. To smo razvideli tistega prepira, ki bil med časnikoma ,,Slov. Nar 10 govorilo Laibacherico", na katerega je realkino vodstvo od bil je njega odgovo tak da ne vem. kako se na dan z vsakovrstnimi premisliki zoper tero si je narod naš izvolil za lastno brambo, um w celó ljudjé, katerim se naši cilji in prizadevanja niso zdela vredna še onih žrtov ne, katere so se od njih za- htevale. Začetkom leta 1873 že so vsi Ceski časniki priobčili enoglasno izjavo zaupnih mož naroda: „da na-stopimo novo leto pač ne veselega, pa tudi ne vtruje-nega, ker složnega duha" — kajti različnosti so mogle biti med nami tako že le o onih načelih, ki stojé zdaj gOVUilAv', Uli J^ ^s LCVCV, vic« juc. volu, iva more strinjati s tem, kar je vodstvo v ,,-3ûfyreêberid)t na- pisalo. Tu je na dan prišla napaka o realki, da učenci 9 se v enem razredu učili slovenski jezik, če se jim ' £J^ V/H*« , li v drugi vrsti, tako da smo poravnanje zarad njih prav z lahko vestjo prepustiti mogli prihodnosti. Toda že pol leta potem jeli so „Nar. Listy" poga- poljub 9 drug dosti v realki Vidi leto izstopijo, in takih prikaz se kar se tiče slovenskeg 9 kako jezika e vse brez discipl Je njati se za vstop v sedanji deželni zbor ve 9 da ste se med nami naredili dve stranki Ves svet staro- 9 ( 'V JL / Ce učenec se pride učit in „mladočeska' 9 99 ki ste si med sabo nasprotni slovenščine, je prav, če ne, pa tudi, in če hoče priti ; opet dobro pet pa 5 vsega tega se tedaj vidi, da Slovenec je bolj česka' in druga drugo preganjate. Kdo je tega kriv ki spoštovaje sklep večine se po njem ravnaj o 9 tišti 7 9 pa oni tujec na lastni svoji moraj emlj 9 nasi realci učiti, slovenskeg kakor Lah, kajti laško se pa ne. Oni glasoviti ukaz od 20. septembra leta 1873 ima veseli um, ki premaknivši edino, vsakako potrebno podiago vsake ljudovlade, postave o većini, se upirajo jasni volji vsega naroda sodi. Mi vsi to naj nepristranski bralec sam raz- li koncu nekaj, kar mi je bil povod, da sem prinesel nacrt te postave v slavni zbor. Dotični ukaz pravi namreč na koncu: „giir toeídje ©cpíer ber £cttbctdber 9teaí= 9 9 dobro vemo, da so ki komaj pričakujejo razpora pri nas oni ce ne nase hlapčevstva, da bi pogube 9 nas fWe bie fíofcerttfdje ©prad) obligate» Sefyrgegenftanb biíbet tottb baê £anbeêgefe£ entfčfyeiben." Na to sem se opiral, ko vičnih razsodeb ovreči vendar gotovo našega ponižanja, po razporu in medsebojnem boju oslabljene tem lože potlačili. Skusil bom nekaj onih natolcevanj in nalašč kri- 3em si. zboru izročil načrt postave. Predlagam toraj j 9 lia se ta načrt izroči šolskemu odseku in sklicevaj se 21 opravilnega reda ob enem nasvetujem, da se naših nasprotnikov trošiti med svet. Prva in najveća krivica je ta, katere si prizadeva agitacija :^lskemu odseku naročí roća 9 a o tej postavi v dveh dneh (Prihodnjič prinesemo konec v deželnem zboru.) da brez tiskanja poročila po v ze kar naprej ime liberalne stranke" da so „Mladočehi" zá-se obravnavo tega pred konfiscirali*); kajti s tem že natolcujejo ono drugo staročesko" stranko, da ni liberalna, tedaj hoče le go- uka Deželni zbor Koroški da se odstopi od zapovedi ministerskega Za od leta 1856, po katerem ima deželni zaklad „oiaiuuooau omctucwv, vic* u i ^""J spodovati ali pa služiti. Al to ni samo na sebi že raz-žaljenje? Pravijo nam sicer „konservativna" stranka, najrajše pa nas imenujejo celó reakcij onarj e (na-zadnjake), a da ne godejo vedno ene in iste zmir- sklenil jajo nas še celó 9 !)0plačevati Sv stroške za ozdravljanje revnih ljudi , °.Je d ežele v bolnišnicah, in da vprihodnje a.jo občine za svoie bolnike v bolnišnicah po 20 kr. Pfci 1 tJ1 * yg j f w r f i jflii P Ur ■ j J ■ i £ dan deželnemu zakladu povrniti. Na bolnike tudi s „klerikalci", „fevdalci", „ultramontanci" z „jezuiti". Tu je najprvo prašati: po kaki pravici? Odgovarjajo nam: Po isti pravici, katero si vsak jemlje, ki prime za orožje laži in obreko v a n j a. kateri koli Kajti gotovo ni resnično (kar oni trdijo) 9 da ^rišnicah in bolehnicah in na ženske v porodišnicah He sacpo kj _____________ ne bi po svobodi ravno tako hrepenel, kakor kak drug člověk; če vedó „mladi" znaní „Staročeh* 1 « ^v biti obči soga ta sklep « »i, se ve da mora od cesarja po da obveljá. — Res, da ta sklep ima to za-se za kakega „Staročeha" 9 ki bi ne bil tak 9 no 9 naj ga 9 ne « 9 * VUYCJJflli--liCi}^ U.<* VtAá 1LUCV tu CiO>~ OOj J J ki imajo svojih bolnikov v bolnišnici neko* slovenci" Tedaj po krivici si prisvojili, kakor pri nas mlado Vred ISO nam imenujejo/ ne pa, da zavoljo enega samega pridnega" brž vso stranko zmirjajo in zasramujejo tega 77 nepridnega tudi » ) neki V f peca Jaz na liberalen pr nego " še ne pozná ne in se smem o sebi reči, da sem glasno zagodrnjali: „Ta žlahta vé za koga, kedar ona]^* potřebuje." Brat je to slišai • ^ T—- * ® in rekel: „0, Janez z njim ne pa ne Ta denar vsak mladočeh a mnogo bolj in sem bil to že ta- llUCiaicu , ucgu v ocirv. jj iuiauu^cu , jlu ouiii un ac la krat, ko Dunajski liberalizem pri nas še ni bil v modi. tak. odšel v v ze se lahko drugod dobim 7 ce gît 7 Bog te obvaruj." Na to je zaloputnil vrata ni ga bilo si več. Pravi liberalizem se ne skazuje s tem , da bi vni- ne vedó. Zdaj málokdo vé, kje je gosp0(j Pavček domá, njegova gospá in otroci gotovo tega tuđi čevai obstoječi red in in razruščevalnih načelih, marvec dane postave, tudi ne po zarotbah edino le po resnicnem rajtan. Gospod Pavček je přemožen, zato tudi zeló Zahaj a v popolnoma „gosposke'* družbe. prizadevanji, odpraviti vsako krivično zatiranje, vsako teh se mnogo in o različnih stvaréh govori, tudi o p0Jj, služnost med-ljudini ; svobodomiselnost je vedno tesno tiki. Kedar pride kaj novega, se to na vse strani zvezana s sporazumljivostjo, ona spoštuje svobodo drugih rešetá. In pred nekoliko leti prišlo je nekaj novega * • 1 • 1 1 ! • V * • • j Y • • 11 Pre in pripoznava vsakemu pravico do lastuega ki ne vodi do krivice in strasti. čehih" ne morem poznati, da prepricanja, Zato v naših „mlado- vsaj pogretega, namrec poganjanje za Družba slovensko reč videti pravih liberalcev, tudi ne pri- so liberalci, ker svobodo zahtevajoc le zá-se odlikujejo se po brezozirni nestrpljivosti in zasramujejo v katero je gospod Pavček tisti čas zahaja] se je o tem vprašanji razdvojila. Prva polovica je p0f| vodstvom druge, ki nekega trgovca, ki je bil Pavckov konkurent in katerega on zarad tega nikdar ni wugvi upcu, 1?J. mogel trpeti z njimi niso vseskozi enakih brala si drugo gostilnico za svoje shode , Pavček ter obsojajo vse misli. Tako nestrpljivost oznanujejo vsi njihovi Časniki, kateremu je bil oni trgovec rekel pri odhodu : ker brez prenehanja črnijo nas pri ljudéh kratke pa- » ^ ^ -m * I i w •• 77 Vi meti 7 češ,_da smo vteleseno nazadnjaštvo rajši tu ostanite" 7 se je zarotil takrat: 7) Pri pa Pa i moji 7 nasproti. Ce smo pa mi res ravno nasproti, pozabijo kakor njim ravno veri > • 4 • # saj tudi bora ! Vi ste nemšku?arji, mi pa bomo pravijo njim da nasprotje konservativ- Slovenci! Taka je! vKar Pavček reče, to veljá. a In veljalo je. Ze drugo nedeljo je přišel gospod tur mu W Vi. ^ JVV WW VI j v »V ^ V V »»vwwv* " míva » • xaa t VI j v«« v J " v b J J nosti ni liberalizem , marvec razruševalnost, da so na- Pavček v dražbo v čisto novi zurki, rekoč zadnjakom nasprotni prekucevaici, fevdalcem komunisti, spoštuje, ki nosi ZUrko. „ljujvs , navciu je uu/iuaj uus1 klerikalcem neverniki in brezbožni itd. Ce bi toraj mi ob nedeljah in praznikih ali pri slovesnih priložnostih Pi n j o 3 da a tistega katero je dozdaj nosil hoteli enako povraćati z enakim, bi jih celó počastiti z onimi nasprotnimi priímki. (Konec prihodnjič.) .___^ • w »rii^^ i tm ■ ^ ». r wt« ^^ i» li ^^ ^^ a ^^ ^^ « -w. wv v «r ^ m ^ J^^ ^ V j p" a •«• j| flw -Jm ^^r ^ ^ r t^mtm ^. -y, yy w^J mi smeli morali, je dal hlapcu, rekoč, da naj jo v Ljubljanico vrže, Zabavno beiilo. Obrazi iz domaćega življenja. Hlapec pa tega ni storil, ampak jo je prodal za 30 kr. ter v nedeljo šel v Siško pit. H^ Gospod Pavček je tedaj postal odioČen narodnjak vpisal se v čitalnico in bil voljen za odbornika. Noben Slovenec ne dvomi zarad najčistejšega domoljubja Pavc kovega, tudi nihče drugi ne, dasiravno ga zdaj ni vi 7 deti več v zurki. Gorjé mu kdor dvomil zarad nje« ,Slovenska46 rođovina. • I 1 A « 'v A Spisuje J. Aléšovee* Gospod Ivan Pavček je dokaj přemožen trgovec. 7 da govega narodnjaštva! Vsak otrok v me3tu vé PavČkova štacuna narodna, zato pa zahaja mnogo mnogo ljudi iz mesta in kmetov k njemu Tedaj gospod Pavček je jedro narodnjaka od nog Rojen je bil na kmetih , sin kmetiških starišev 7) Janeza" v šolo dali, da bi postal 7 so 77 kaj gospod u } ali ki pa še do glave. Treba, da ga se bolj na tanko ogledamo in priporočimo kot izgled pravega narodnjaka v posne vec. mesini Toda želja se jim ni spolnila, Janezek je v manje drugim. Zato podajmo se v njegovo domovje, k 1/ 1/ JI r • . 1/ + «*1w**1*é+1 9 v f 1 • t se ve da — nemški. soli „na kol steknil" in bi bil moral domá ostati, ker oče niso hoteli več zakla- dati za „lumpa". Al „na pol gospod je slab kmet", meo „ćrnega" po Kosilu. Kav si mislijo, ga vzamejo nekega dne v Ljubljano in po- pravega vzroka priti k njemu lumpa". Al „na pol gospod je slab kmet' njegovi družini, kajti domá se člověka najbolje, spozná. Spomnimo se, da nas je že davno povabil na sklenici) „črnega" po kosilu. Ravno prav, sicer bi ne imeli 7 zlasti ob taki uri. ko on ; prasujejo po štacunab, če je kje kak prostor za Janezka. in njegovi obiskovalcev ne pričakujejo. Tedaj stapajmo išče, najde, tudi oče Janezkov so našli prostor za P° stopnicah gori. Pri vratih pozvonimo in pride nam Kdor „fanta*'» Vstopil je, robo itd. in se tako „izučil". è % à a m u a z a- ni pometal štacuno, nosil vodo, zavijal Oce se niso dosti brigali odpret hišna, kateri se vidi po vsem > da smo jo z zvo- nenjem. ravno pri kosilu motili. ,,So gospod domá?" za nj, ker jim ni bilo treba več plačevati. Tudi sose- prasamo le, da kaj rečemo, ska ga je skoro čisto pozabila in še le ko je čez nekaj da je gospod Pavček domá. Tudi sose- prasamo kaj rečemo ker 77 Ne srno naprej prepričaj razumim a 7 pa odg- let pripeljal se nekega praznika s kočijo v vas, na glavi mogočno prnjo, v roki šibko palčico in za vratom trde 7 vori hišna v gornje-štajarskem nemškem narečji, ter nadaljuje ravno tako: „Kaj želé gospod?" Nekoliko áneženo-bele „zbadače", so se ljudje zbrali in si ga kazali šepetaje: „Lejte si no! Kakošen je Janez. kakor i) zavzeti takega odgovora v slovenski hiši ponovírn svoje vprašanje nemški. Hišna na to steče v sobo w VM J VO . jjuwjiv w* uu I Ai«»uovu j ^ J Jixuavt O i J ^m gospod/4 Ťakrat je přišel k gosp. župniku po rojstveni minuto potem se odpró vrata in gospod Pavček sam potřeboval, da se ozeni. list, katerega je In oženil se je. Vzel je hčer svojega zadnjega go-spodarja, tar pričel kupčíjo „na svojo roko". Kedar so nas prime za v sobo. roko 0 tegne sebi in potisne pred sabo Tu je nekoliko mračno, tako da na prvi pogled o0 prišli oče ali mati v priprosti kmetiški obleki gledat, razločimo podob, ki se pred nami iz različnih me kako I * je kaj 7 hkih so gospá z gospodom nemški govorili in sedežev vzdigujejo. Gospod Pavček pa pride ocem ^ mati ali oče v priprosti kmetiški obleki so dobili jesti aim na pomoč z besedo, predstavljaje nam kuhinji Nekaj časa sta meglene šumeče postave ženske podobnosti. i 1 V i É l\/f /\ i à\ ri a n í í rvíin tt i Ir n i A i »m a nn I V se v i zraven hodila, ce tudi hlapea in „lerfanta oba il poredkoma 7 t potem se mati 7 „Moja j-l Vj U Cti , pictvi, IVU J Vy Jl tx.l t/il^ ¥ CKl licioo HJLtV, )J J moji hčeri Chriemhilda in Brun s wit a. StarejBa zena pravi, ko je i m eno val naše imé, » tam pozneje pa ni bilo nobenega več. Domá je brat prevzel posestvo in izplačal gospodu Janezu malo dedšino v sinova Gottwald in Engelbert se v oni treh obrokih. Ko je přišel pozneje enkrat prosit Janeza šolo pripravljata, mlajši Kunibert in njegova še ml«J za ali zdaj gospoda „Johann i i so ga gospá zaničljivo pogledali in nekaj nemškega z go spodom spregovorili. Gospod so potem nevoljni precej Pavčka 20 gold, na posodo, sestrica Hul cl a se pa menda zabavata z igračo. (Dalje prihodnjič.) 187 Naši dopisi ftovomesta 27. tnaja. (0 kmetijski šoli na Dolen- pa hm) 80 se vendar tudi naši v s in œestni očetje" zdramili "W,' « r r < •* j * ki so nam s svojo gasilnico na pomoč prišli, in fajmoštru Primožu Remcu in gosp. kaplanu Andrejů, ki sta nam blagovoljno pomagala gasiti in nas tako rešila / deželnemu odboru v Ljubljano poslali peticijo, presoji svoji: ali se ima Grm ali Raka kupiti ± / 1 1 V 1 • a V 1 t 1 w I ■H WĚĚ11 ■ ■ ]e „Slov. Narod", še veliko veče nesreće. J šolo, »a gleda na občno korist šole in dežele ki ni n e p r i v a t n e interese, za katere xlovek Nemec pravi, „so viel Staub aufgewirbelt Noben ki se ni s pametjo skregal, vendar ne more Bizovika. dne t. m.) popold ude (V 2>i e ob pogorel sosede Jug m pr le ; posestnik za svoje pomoči. bog besedo čitalnice v edelj "I v 3 , ua luui uue soseamn nasin citaimc. Rake priporocati za napravo deželne kmetijske sole, da bodo zad0voljni s tem, kar jim mlada šo le pravimo, in ne za,druzega. V deželnem zboru bilo že jasno dokazano, kako raztrešeno je po-eStvo Raka na tri komade, ki drug od druzega po daleč saksebi leži jo, vsi skupaj pa v zatišji dežele. uri vabimo vij udno vse naše pa tudi ude sosednih naših čitalnic. Nadjamo se, naša družbica more s pomočjo častite čitalnice Ljubljanske ponuditi Vstop s uro da na po]j nekaj še ni bilo povedano , namreč to ne, e Čistibrega, Mršečevasi in Hrvaškega Broda skoro v 3ko leto povodeňj sega iz reke Krke in potoka Badule Da je to resnica, naj > kdor ne verjame ) maja.) ustai naj rev Hut je 10 ki Izubijane Za seje pisanih odbora 25. in 29. tinskih milodar ni h za • v (štipendij) se je oglasilo 118 prošnjikov; zapuščene otroke so bili spoznani : Karol iz gre rašat c. k. d a v k ar i j o, pa bode onde našel operate ga o d p i s o v a nj e davkov prizadetih ondašnjih zem- Zga^ Cepude Ljublj iz Vip ? 7 Franca Zavinšek iz Janez Rant iz Star m ary e Loke 7 in iz Postoj Marij Marij ljišč. e se tedaj Raka kupi za solo, kupi se povo- dij . . J ^ 7 iz sirotinskega zaklada katerim so bile podeljene štip en dinjski kos naše dežele 7 in 8<» na takem mestu 1 en b u r g dij aš k t lzpraznj Schel imela -— . u ~ r «- zagráj po Holandskem ali Belgiškem načinu. res priliko praktično se uriti v napravi jezi in To vse jakom : Ludo viku Teksterj čevarju in Albinu Og 7 Julij so bile oddané Mali-tu. Francu Na dopis deželneg Ko sol naša mestna županija odkriia v svojem pismu sl, de- želnemu odboru, da vidi svetilo da „ni vse zlato, kar se je v najetih časniških spisih. Ko bi bil gosp. Smola ali naši meščani reklame tako dělali za Grm, kakor so jih protektorji Rake neprenehoma delali za-se skega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učiteljska služba v Toplicah poleg Novega města podeli sedanjemu učitelju v Košani Antonu P valo in sklepalo se o pogodbi s prihodnj Posveto ravna teljem nemškega gledišča Julijem Schwabe-om menda bila bi že pred deželnim zborom zginila vsa te-mota in vidělo bi se bilo, kaj je pravo in kaj je za solo pripravno, kaj pa ne. Upajmo, da vendar še zdaj ni prepozno. Kranjske okolice 27. maja. — Ko SO „Novice" v (Odbo Matice slovenske) se je po novih volitvah občnega zbora 22. dne u. m. na novo ustanovil ter volil gi funkcijonarje. Za predsednik dr. Janez Bleiw Je bil ki ^iMUUU ï WIJViU VAX . U C\LX\j U VV V/IO, 1\1 j UCi a nerad, je prevzel častni posel s tem pogojem čeravno zeló in listu povedale, kako poštar Masel v svojem Šenčurji pošilja sprejeti denar po pošti grozi! nad „Novicami". se je on hudo da ga jv vaobui puow o icuj j^ugujcm , ua blagovoli oprostiti predsedstva, kedar bi to želei podpredsednika sta bila volj gospoda Peter Zdaj pa se je pokazalo, da so resnico govorile, čeravno ga je grozno v oči zbodla. Čujte tedaj, kaj se je zgodilo! 11. dan t. m. je přišel Kozler in profesor Pleteršnik; vsi drugi gospodj pravilniki so ostali dose danji; odsek „za narodno blago u se združil z odsekom „za izdavanj knjig ct iz Trsta poštni komisar in je Maselnovo rokovnjaštvo z denarjem v preiskavo vzel. Kaj je ta preiskava premalo ali preveč razodela, v to se na drobno ne spu- * ? pa se je še pomnožil po novih odbornikih : prof. Urbasu prof. Wiesthalerju in Stegnarju. Gosp. Fr. Ravnikar ni prevzel odborništva. Poročilo vseh razprav te seje pri- ščam in le to povem , da následek te preiskave je bil ta, da mu je c. k. Tržaško poštno vodstvo poslalo na- nese prihodnjič „zapisnik a (Banka Slovenija) je imela v pričo vladnega svetnika g. Pallerj mestnika, *) ki v njegovi hiši in na njegove stroške zbor v katerem 31 dne t. m svoj skega občni pošto opravlja. Prav se mu godi temu člověku, ki se je zmirom rad vtikal v druge in take reči, za katere nima tie vednosti ne pokliča. Res čuditi se mora vsak. kdor bilo po pričujočih delnicarjih zašto panih 490 delnic. Zboru je predsedoval podpredsednik gosp J Deb Iz njegovega poročila > ki ga ga pozna, kako da člověk na kmetih se mora tako glo- slovenski čital je ud upravnega sveta gosp. Bezenšek iz Stajarskeg se boko pogrezniti v nemčurstvo in konfesionslozerijo se-danjega časa, da namesti priprostega Maseljna &daj lahko pisal Massssselj. Godešce pri škofji Loki 30. maja. (Strašen požar.) Dopoldne 22. t. m., ko smo bili vsi na polji, začelo je v veselo tolažbo razvidel zbor da si OlUVCUOM V,ItrtI, JC V VCOCIU LUia*UU IflûVlUCl ^uui , VIC* O* je banka „Slovenija" že zdatno opomogla in da ni V ~ dvombe vec, da se postavi zopet na trdne noge z mo ralično pripomočjo rodoljubnih mož. Zbor je pa tudi gospodom, ki zdaj vsak po svoji nalogi oskrbu- m goreti in mahoma je pogorelo hiš o — iu luauuuitd jo f uia , ZUnaj prav do tal, tako, da druzega ni pstalo kakor osmojeni podov, jejo banko, in še posebno njenemu podpredsedniku rekel zaupanje s tem, da je po trdil do konca 7 IZ- zid. Med pogorelci so tri vdově in en kajžar 7 ki Je segajočo bilanco, iz katere gosp Fr. Potocnik 7 1874 kot ravno na polji bil in mu ni druzega ostalo kakor to revizor bankinih raČunov, zboru naznanil resume kar vsi ; je na sebi imel. Zavarovani so bili zunaj enega denarneg s ta nj bankinega. Dobiček v posamesnih za malo, ker vsak težko plačuje. Ker je đe- zavarovalnih razdelkih se šteje sicer še le na stotine i ^tai zbor pogorelcem v Mavčicah zdatno pomoč na-klonil, naj bi se sl. deželni odbor tudi naših siromakov usmilil ! *) Ob enem se zahvalujem vrlim Ločanom veselo ciu jc vsaj to koliko dobička. Ker nam danes ne dopušča da ni gube ? ampak da se kaže ze * 18. tako! Kakor maja okliçuje, je Maselnu c. k. poštne direkcije razpis v ,,Laib. Zeitg. ; a že posta vzeta. Prav Vred. * prostor, da bi obširneje govorili zbora, odložimo to za drugi pot kamo, silo vse, ker delničarji radi Očitnost pravah današnjega 7 m to želj 7 naj bi častito vodstvo kolikor mogoče zvedó o stanji banke r w • . i • « V izre-gla-naše. najmočnejši sčit proti vsemu sumicenj Vredništvo bode rado sprejemalo darove in jih gosp. in sovražnemu natolcevanj ZuPanu Škofjeloškemu izrocilo. Do sl. deželnega odbora pa 1p _ • ___ ^ v • i • j« tt i Je treba pismeno s prošnjo obrniti. Vred. tudi v Ljublj (.Procesije sv. ReŠ. T.) je, kakor drugod, tako 7 letos večidel motilo deževno vreme 188 to se je že tudi druga leta večkrat pripetilo; novo pa vsem tem ostane na svojem mestu, ali ne, to dozd je pri nas letos v letu 1875 brezverskega liberalizma ni določeno ker se govori, da ga ima nadom v 86 bilo to, daje mestni župan prepoveclal stoletno Koller, je verjetno, da bo šel. Grad ec pa bo dob*} navado rnajev v predmestjih Ljubljanskih! Ta pre- c. k. policijsko direkcijo, ker se je magistrat skazal u poved se pač zeló vjerna z zabavljico, ki smo jo slišali sposobnega brzdati liberalno druhal in varovati memogredé na ulicah iz ust, ki so ticala pod streho mir in red. 1 nekega cilindra, rekši: VjlUllUl CM y iUJttOl . j^prS/V JG J \AC\) ov bo vsaj konec te ciganjarije po ulicah"! Tagespost" přinesla da ? ploha vlila Lineu je bogokleten článek, zarad katerega je bila zazežena. Bismark more res vesel biti svojih Iz Gradca nam je došla novica, da je naš roj^k . dr. Gr. Krek imenovan za profesorja slovansk jezikoslovja na vseučilišči Graškem. pajdašev v Avstriji ! Zdaj Don Alfonsu in njegovi materi je poslal cea*» bo pač mesto gotovo lastnoročna pisma, katera jima je moral baron Kiibeck • v • • i # wi.t v i t.l V # / I ^J W r * r ^ * ® * J ^ v w J " * v V ^ wwvxrv VU 1/ J» v VUC« £/ A kj 1JU y 41UI/VA ^ J M. ML* W J w mnogo bolj zdravo, ulice čednejše in javna varnost sam izročiti. Pač britko zá-nj to! mnogo veča y postavljati. ko do zdaj,. dokler so se smeli V se maji Prusko. Pruska vlada preganja čedalje (Imenovanje.) Gosp. V. J e v n i k a r, dozdaj dež. katoliško cerkev in duhovne njene, in sega zdaj že celó v Avstrijo. Knezoškof je iz Vratislave (Breslau) bežal A m t « nr 1 * 1 i \ 1 m ~ sodnije svetovalec v Ljubljani, je postal predsednik de- v Avstrijo in hoče iz Johannisberga, kjer zdaj biv želne sodnije v Novomestu namestu g. Grčarja. škofijo svojo na Pruskem voditi. Nadškof Olomuški a > (Gosp. J. Nolli), vodja slovenskega gledišča, je je od Pruske vlade obsojen v denarno kazen v ce w . -wv^vy , • . jv j Vy UU i. 1 UDJVC Y IftUC UUOUJV.U V VtV^lXCUUU XVÍA^H , V^G pa přetekli teden pel v Zagrebškem gledišči. „Obzor" piše, ne plača, v zápor. Vse to pa daje brezvercem Avstrij. daje bil sprejet po občinstvu z gromovitim ploškom in skim povod, da delajo Avstrijski vladi strah z raz- věnci s krasnimi trakovi in da si je s svojim petjem porom s Prusko, iz katerega se utegne vojska vneti pridobil navdušeno pohvalo. Čestitamo! i — — - ------- > ,. ° °— «J----------) ta strašila pa edino merijo le na to, da bi Avstrijsko » Slov. Narod" ima danes zopet druzega škofa vlado nahujskali do tega, da bi, kakor Pruska, Ljubljanskaga, namreč gosp. prošta dr. Pogačarja ko e še uaiuicu s^op. yivoia, «i. luga^ja, »v svoje strahovati, zapirati in preganjati začela, aKO ne přetekli teden knezoškofa Widmerja pustil na plešejo kakor jim liberalizem gode, in da bi minihom ~ t xira^w, 4-r, • ______ i _ tv________i t* •• «i • . škofe ako ne prestolu. V Narod ima z Ljubljanskim škofom res to- liko težav, kakor da bi bil najhuji klerikalec. v Tagblatt včerajšnji konstatira, da'je bil dr. Žarni k. le po milosti n em čurj ev voljen v deželni odbor. Kaj se pa potem v „Narodu" repenčite ! m nunam j katere Bismark iz Prusije silovito ne dala pribežališča v Avstriji. izganja > Itfajnovejše. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. ne bo, tedaj Vojske med Prusi in Francozi še se ve, da se ne vé. Zdaj je mir svetu zagotovljen , — kako dolgo? pa se prickajo Ruski in Angle ški časniki o tem: ali je Rus ali Anglež pregnal bojne strahove, Pruski časniki pa se potuhnjeno ve- zm o ti li, da so v dejo tako, kakor da bi se bili bojno trombo trobili, namesti da bi bili piskali melodije mirú! Francozi pa si manejo roké ? da so Bis- mark ove nakane tako eklatantno spodletele, in njihovi časniki zdaj norčevaje se pišejo, da sta si Prus in Fran-coz dandanes bolja prijatelja kakor poprej." — Očitno Vladni Dunajski k „Wien. Zeitg." ravnokar pnnasa novico slav Widms y ske da c. kr. dvorni svétnik vitez Boh n, dozdaj voditelj deželne vlade Kranj k , je imenovan za c. kr a, — vitezu dr. Kaltenegg nemu prokuratorju in deželnemu gl deželnega predsed 7 c. kr. iinanč > pa ljen naslov in karakter c. k. dvornega svétnik pode ti zapisnik doneskov za dr. Costov spominek ? za katerega so darovali: neimenovana gold. gold. 7 gospá Albina Urbas v Trstu 7 gospodje: Franjo Bradaška, gimnaz. ravnatelj kot beli dan pa je zdaj to, da dandanes Rusija ▼ Varaždinu 10 gold., Josip Lernet, zasebnik v Pardu na čelu Evrop ej ske politike stoji in svet ko- mandira. bicah prof. gold., Marn Jož. Sterbenec, duhoven v pokoji # V* iU CVl 11 « gold, y U V/O» KJl LAJ XJlJi KslVJ X ^ U i U • y U f UV1CIA f Ali bo šel naš ce3ar v Ems, kjer biva zdaj šolski nadzornik 10 gold., dr. Sterbenec 2 gold., prof. Jos. Simončič gold. gld. Solar » Ruski car, ali ne, to zdaj se ni določeno. Vladni listi Tušek 5 gold., prof. Vávrů 10 gold., Peter Kozler ako ga bo car trdijo, da ne pojde, ali pa da pojde le, osebno povabil. Ruski poslanec, ki je šel pozdravit 30 gold., prof. Wiesthaler gold. Iv. V. il h ar, blagajnik Matice. cara v jenco Ems je imel pri našem cesarju privatno avdi-Potovanje cesarjevo v Galicijo in Buko- vino pa je za letos za gotovo odloženo Popravek. V zadnjem listu na str. 174. v 1. predelu, 35 7 a iz vzro- namesto: iz debla ,skup kov, ki s politiko mmajo nič opraviti Menda je cesar kup v 5. opazki pa: klipfijt čitaj: iz debla ,klip': s-kup ne: „kupi'Bti"). U vtrujen po dolgem potovanji po Dalmaciji. Deželni na- Potocki, se je podal na Dunaj. mestnik Gališki, grof Loterijne srečke: najbrže, da bi cesarja vendar-le prigovoril k potovanju. Ministerská kriza je zopet na dnevnem redu. Ustavoverci niso namreč prav nic zadovoljni z novim ministrom, ker je vzet iz visokega plemstva, vrh tega pa še ud državnega zbora ni. Tudi vojni minister v Gradcu na Dunaj ïu \ m f 29. maja 1875: 38 78 35. 75. 66. 45. 55. 03. 41 Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 26. junija v Koller bi 7 če se sme nemškim in ogerskim li- Zitna cena 8tom verjeti, namenjen za deželnega poveljnika na Sta- j ar ske m. v Ljublj 29. maja 1875 Deželni namestnik Ku beck je bil S taj ar ska. poklican na Dunaj k cesarju, najbrže da bi dal odgo- Ali Vag 5 fl. 47. novem denarji : plenice domače 4 fl. 30 v* 3 fl. 10 soršiee 4 ň 10 — banatíks rlí 3 fl. 40. vor o svojem zadržanji graških škandalih. 10 jeëmena 3 fl Krom p 2 fl prosa 3 fl ajde 2 fl. 50 ovsa 2 A Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blazniloih deđičev v Ljubljani.