PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 255 (8657)
TRST, sreda, 31. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADA SPREJELA NEKAJ VAŽNIH ZAKONSKIH ODLOKOV I
Oprostitev kazni za davčne utaje in netočne prijave
Poravnava davčnih sporov zadeva okrog 3 milijone 500 tisoč davkoplačevalcev - Ukrep je v skladu z izpopolnitvijo davčne reforme
RIM, 30. — Vlada je na današnji seji, ki ji je predsedoval predsednik Rumor, sprejel nekaj važnih zakonskih odlokov, ki se nanašajo na poravnavo spora z davkoplačevalci. Na predlog ministra za finance Colomba, so sprejeli zakonski odlok, ki zanima okrog 3 milijone 500 tisoč davkoplačevalcev, ki niso prijavili svojih dohodkov, ali pa so jim državna oziroma krajevne uprave oporekale točnost prijave.
Zakonski odlok vsebuje večje ,	7	, , ,	...
Itevilo norm, s katerimi hoče držav- Prlstane na 10-odstotno . povišanje
na uprava dokončno odpraviti vse davčne spore z davkoplačevalci. Državna uprava predlaga poravnavo na način, da bodo davkoplačevalci oproščeni vseh kazni in dodatnih davščin, katerim bi bili podvrženi, če bi se postopek proti njim nadaljeval in če bi davčna uprava uspela dokazati delno ali celotno davčno utaio. Postopek, ki ga predvideva zakonski odlok, je zelo enostaven in bo omogočil rešitev vseh davčnih sporov.
Za dohodke za leto 1370. 1971 in 1972, za katere niso bile še izdelane uradne ugotovitve, plačevalec lahko zanrosi za poravnavo spora na osnovi dohodka, ki je bil določen za leto prej pod pogojem, da
dohadka za vsako nadaljnje leto. Prošnje za poravnavo teh sporov morajo biti vložene najkasneje v treh mesecih po vstopu v veljavo zakonskega odloka.
Vlada se je zavzela tudi za manjše davkoplačevalce. Zato zakonski odlok določa, da bodo uradno črtani vsi spori s tistimi davkoplačevalci, katerih obdavčitev ne presega 45 tisoč lir. Oprostitev kazni, ki velja za neposredne davke, velja tudi za posredne davke, ki so bili ukinjeni ali spremenjeni s l. januarjem letos, ko je stopil v veljavo davek na dodatno vrednost (IVA). Poleg tega velja ta predpis tudi za neporavnan davek na dodatno vrednost. Zakonski odlok prepušča kra-
•■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiMiMHiiiiiMtiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiHHiii
RAZPRAVA NA SEJI CK PSI
Odnosi s komunisti in katoliškimi silami
Velik poudarek «zgodovinskemu kompromisu»
RIM, 30. — Pod predsedstvom predsednika stranke senatorja Nen-nija se je danes nadaljevala razprava o poročilu, ki ga je imel tajnik De Martino na začetku seje centralnega komiteja PSI. Današnje razprave so se udeležili tudi nekateri vidni voditelji stranke.
Minister za proračun Giolitti je opozoril, da bi zaostritev inflacije in odložitev socialnih reform ter gospodarskih naložb, lahko postala močno orožje v rokah kapitalistov proti delavskemu razredu.
Na področju odnosov med političnimi silami, je dejal Giolitti, pa ugotavljamo obnovitev integrali-stičnih teženj krščanske demokracije, predvsem v zvezi z zasedbo ključnih oblastvenih položajev. Giolitti je opozoril, da PSI ne more soglašati s takšno demokrščansko politiko, tudi če je na vladi s krščansko demokracijo. Obenem je G'olitti vzporejal položaj PSI in KPI v sedanjem političnem boju in dejal, da je vloga komunistov lažja kot vloga socialistov, ki so dnevno podvrženi najrazličnejšim pritiskom. Pri tem je minister za pro-ačun izjavil, da je sedanja politika KPI zelo resna in dejal, da bi komunistična pratija, ki bi verjela v možnost, da levica lahko doseže 51 odstotkov glasov in s tem oblast, neodgovorno spravila sindikate na pot razbitja odnosov s političnim sistemom. Priznal je komunistični partiji, da se zavestno zavzema za morebitno sodelovanje pri vodstvu države v okviru širokega socialnega in političnega sodelovanja, ki naj bi bilo mnogo bolj obsežno kot 51 odst.
Udeleženci zasedanja centralnega komiteja so z velikim zanimanjem sledili posegu bivšega tajnika stranke poslanca Mancinija. Ta je očital De Martinu, da je v svojem poročilu dal prednost vprašanjem sodelovanja z vlado in da ni napravil najmanjše analize o sedanjem političnem položaju in o ravnanju oziroma stališčih političnih sil. Prav tako je očital De Martinu, da ni napravil ocene o krščanski demokraciji in njenem kongresu. Po Mancinijevem mnenju, je to De Martinovo stališče v skladu z načeli o «razpoložljivosti stranke», ki je prišla do izraza na genovskem kongresu.
Mancini je takole nadaljeval: «Načrti, reforme, naložbe in pobude za Jug, vse to drsi proti letu 1975; leto 1975 bo leto deželnih volitev. Tedaj bo zelo težko pridobiti Jug za demokracijo, če demokratično gibanje ne bo spre jelo resnih obveznosti in stvarne politike, ki bo zavrnila katerokoli fašistično vsiljevanje». Nato je Mancini dejal, da stališče njegove struje ne pomeni boja proti vladi. Njegova struja je že predlagala, da bi morala PSI podpreti vlado od zunaj in je o tem stališču še danes p-epričana. Prav tako njegova struja, pravi Mancini, neče vladne krize, toda ima pa dolžnost, da pove stranki in
državi to, kar ima za povedati, da opozori na krizo, ki je zajela celotno državo in ki lahko hudo prizadene demokratične ustanove in sindikalno gibanje, če ne bo vlada pogumno stopila na pravilno pot.
Včeraj je govoril tudi Riccardo Lombardi, ki se je strinjal s politiko KPI, «zgodovinskega kompromisa». Lombardi je pripomnil, oa se ta politika neposredno tiče tudi socialistične stranke, njene vloge in njenih pobud, ki jih mora dajati v okviru sedanje levosredinske vlade. Razprava se bo nadaljevala jutri.
jevnim ustanovam, da uveljavijo te zakonske predpise tudi v pogledu družinskega davka in drugih občinskih davkov.
Vlada meni, da sprejeti ukrepi zasledujejo dva osnovna smotra: razbremeniti davčne komisije in davčne urade ogromnega dela s tolikšnim številom davčnih sporov in s tem omogočiti, da se bodo vsi ti uslužbenci posvetili predvsem delu za strogo uveljavitev novih davčnih pravil, ki jih uvaja davčna reforma; da se omogoči davkoplačevalcem, da se bodo čimprej prilagodili novemu davčnemu sistemu, ne da bi bili vnaprej obremenjeni z morebitnimi izrednimi davčnimi bremeni.
Na predlog finančnega ministra Colomba je vlada odobrila tudi zakonski načrt, ki pooblašča predsednika republike, da izda amnestijo v pogledu finančnih in davčnih prekrškov. Ta zakon je tesno povezan s prejšnjim zakonskim odlokom o oprostitvi glob in dodatnih davkov zaradi davčne utaje ali netočne prijave dohodka.
Poleg tega je vlada sprejela še število drugih zakonskih ukrepov, med njimi tudi nujni ukrep za pomoč krajem, ki so bili prizadeti zaradi kolere, določila je 39 milijard lir za popravilo škode, ki jo je neurje nedavno povzročilo v pristanišču v Palermu, na predlog zunanjega ministra Mora je sprejela zakonski osnutek o ratifikaciji in izvajanju novega sporazuma z Jugoslavijo v zvezi z ribolovom italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah, na predlog notranjega ministra pa je med drugim sprejela zakonski osnutek, ki določa predpise za najetje oosojil za kritje primanjkljajev občinskih in pokrajinskih proračunov.
RIM, 30. — Tukaj se je danes zaključila razprava na seji izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL o poročilu, ki ga je imel glavni tajnik UIL Vanni. Ob zaključku seje so odobrili dokument, ki poudarja veljavnost splošne sindikalne strategije, da se spremenijo gospodarski pogoji v Italiji. Izvršni odbor je sporočil, da je sklenil predlagati vladi novi sestanek, na katerem naj bi skupno obravnavali vprašanje cen in izrednih ukrepov za Jug.
Z UDELEŽBO DELEGACIJ IZ 19 DRŽAV
Na Dunaju konferenca o omejitvi oboroženih sil v srednji Evropi
Na pogajanjih je zastopanih dvanajst držav članic atlantskega zavezništva in sedem članic varšavskega pakta
DUNAJ, 30. — Na Dunaju so se danes začela pogajanja za recipročno zmanjšanje oboroženih sil v Evropi. Avstrijski zunanji minister Kirchschla-ger je prinesel pozdrave avstrijske vlade devetnajstim državam, ki se udeležujejo konference in od katerih dvanajst pripada atlantskemu zavezništvu, sedem pa varšavskemu paktu. Minister je izrazil zadovoljstvo, da je bil Dunaj izbran za sedež pogajanj. ki so izredno važna — je dejal — ne samo za države, ampak tudi za posameznike. Kirchschlager je tudi ugotovil, da so si udeleženci pogajanj že med pripravljalnim delom postavili za cilj prispevati k večji stabilnosti odnosov ter k utrditvi miru in varnosti v Evropi. «Prav prejšnji tedni in dnevi — je nadaljeval avstrijski zunanji minister — so pokazali, kako je potrebno doseči ta cilj in kako je nujno delovati za njegovo uresničitev*.
Po odgovoru predsedujočega, britanskega delegata Rosea, so posamezne delegacije dale načelne izjave. Na jutranjem delu zasedanja so govorili načelniki delegacij Belgije, Bolgarije. Kanade, češkoslovaške. Danske, Vzhodne in Zahodne Nemčije
in Grčije, na popoldanskem delu pa še predstavniki Madžarske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske in Romunije. Načelniki delegacij Velike Britanije, Sovjetske zveze, ZDA in Turčije bodo spregovorili jutri. V današnjih posegih so vsi govorniki podčrtali .tesno povezavo med nameravano omejitvijo oboroženih sil in procesom politične pomiritve v Evropi. Poudarjena je bila volja udeležencev da v mejah svojih moči prispevajo k uresničevanju skupnih ciljev, ki pa ne sme pomeniti zmanjšanja varnosti posameznih držav Izrečeno je bilo tudi mnenje, da bodo pogajanja težavna in dolgotrajna.
Napovedano srečanje Heath-Pompidou
LONDON, 30. — Britanski premier Heath in francoski predsednik Pom-pidou se bosta srečala 16. in 17. novembra v Ix>ndonu. Šlo bo za «delovni obisk», ki bo po pričakovanju v veliki meri posvečen odnosom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA.
Skoraj 10.000 dijakov tržaških višjih srednjih šol je včeraj z odločno protestno manifestacijo jasno izrazilo svoje nasprotovanje ukinitvi četrtega razreda trgovske šole «Galvani», šole so ostale prazne, po mestu pa se je razvil sprevod, ki se je zaključil z zborovanjem na univerzi. Manifestacije so se udeležili tudi dijaki slovenskih zavodov. Poročilo berite na 8. strani
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l||ll■||||f|tl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||l||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||■|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
NA OBEH FRONTAH JE BILO VČERAJ SKORAJ POVSEM MIRNO
Prvi izraelsko-egiptovski dogovor o skorajšnji izmenjavi ujetnikov
Sporazum so dosegli na neposrednih pogajanjih med častniki obeh strani - Golda Meir gre v Washington - Kuznjecov prispel v Kairo
TEL AVIV, KAIRO, WASHINGTON, 30. — Spor med Egiptom in Izraelom, ki je resno	ogrožal	ohranitev	premirja na Bližnjem
vzhodu, je bil vsaj delno rešen. Prvi sporazum o tem vprašanju je bil dosežen danes zvečer na srečanju med izraelsko in egiptovsko vojsko delegacijo,	ki sta	se srečali,	ob navzočnosti	častni-
kov OZN, na cesti med Kairom in Suezom, na ozemlju, ki je pod izraelskim nadzorstvom.	V bližini	Sueza pa	je bilo malo prej	še eno
egiptovsko - izraelsko	srečanje:	tokrat so	visoki izraelski	častniki
srečali guvernerja mesta Suez, s katerim so razpravljali o vprašanju civilnega prebivalstva mesta, ki ga izraelske sile obkoljujejo.
Sporazum med Izraelom in Egiptom vsebuje tri točke: 1. Egipt se obvezuje, da bo v roku treh dni
izročil mednarodnemu Rdečemu križu seznam izraelskih ujetnikov;
Ameriški državni sekretar Kissinger (levo) se je včeraj sestal z vršilcem dolžnosti egiptovskega zunanjega ministra Fahmyjem, s katerim se je pogovarjal o izvajanju premirja na Bližnjem vzhodu
itiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiHiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiia
Vlada je na včerajšnji seji sprejela važen zakonski osnutek, ki določa poravnavo vseh odprtih davčnih sporov. Gre za okrog 3 milijone 500 tisoč davkoplačevalcev ki so utajili ali niso prijavili točnih dohodkov. Zakonski odlok jim daje možnost, da se dogovorijo z davčno upravo in poravnajo svoje obveznosti pod izredno ugodnimi pogoji.
Spor v zvezi z vprašanjem izmenjave vojnih ujetnikov, ki je resno ogrožal izvajanje premirja na Bližnjem vzhodu, je bil vsaj delno rešen s sporazumom, ki so ga včeraj dosegli izraelski in e-giptovski častniki na pogajanjih ob havizočnosti > predstavnikov OZN. Na obeh frontah arabsko -izraelske vojne so boji skoraj povsem utihnili, tako da se je
, HM.■
DANES
!
pozornost opazovalcev osredotočila na diplomatskih stikih za dokončno mirno ureditev bliž-njevzhodnega vprašanja. Tako so napovedali, da bo Golda Meir odpotovala v Washington na pogovore z Nixonom, ki bo še sprejel predstavnika egiptovske vlade in sovjetskega veleposlanika. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov pa je včeraj nepričakovano prispel v Kairo.
Tržaška pokrajina je izdala u-radno sporočilo o pripravah za
mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo v Trstu od 27. do 31. maja 1974.
V sredini novembra bo v Trstu štirideset vidnih znanstvenikov iz Evrope skupaj s petnajstčlanskim pripravljalnim odborom izdelalo program konference, določilo teme in način razprave.
Uradno poročilo omenja slovensko manjšino, vendar na bežen način, tako da je logično pričakovanje, da bodo na novembrskem pripravljalnem sestanku upoštevali resolucijo pokrajinskega sveta iz 1971. leta, kjer je bilo jasno rečeno, da gre za konferenco, na kateri bodo v ospredju vprašanja, ki se nanašajo na slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
2. prvi seznam 69 ujetnikov bodo izročili RK še danes; 3. predstavniki mednarodnega RK bodo smeli obiskati izraelske ujetnike v Egiptu; 4. do izmenjave ranjenih jetnikov bo moralo priti, brž ko bo to mogoče in pod okriljem mednarodnega Rdečega križa.
Do prvega dogovora o vprašanju vojnih ujetnikov je prišlo samo nekaj ur po sporočilu iz Kaira, da je egiptovska vlada poslala v Tel Aviv, s posredovanjem predstavnikov OZN, prvi seznam izraelskih vojakov, ki	so	v	egiptovskih	rokah.
Toda egiptovski vladni glasnik je pojasnil, da bo do izmenjave ujetnikov in ranjencev prišlo šele tedaj, ko se bodo Izraelci umaknili na položaje, ki so jih držali 22. oktobra,	ko	je stopilo v	veljavo
premirje, ki ga je ukazal varnostni svet svetovne organizacije.
Gre torej za prvi konkretni sporazum, ki ustvarja bolj ugodne perspektive	za	bodoči razvoj	pogaja-
nja. Medtem se nadaljuje tudi pošiljanje hrane in zdravil tretji egiptovski armadi, ki so jo izraelske sile obkrožile na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Doslej je odpotovalo iz Kaira trideset tovornjakov, namenjenih tretji armadi, vendar samo dvajset je doslej zanesljivo prišlo do cilja. Glasnik OZN v Kairu je namreč povedal, da ničesar ne ve o zadnjih desetih kamionih, ki so odpotovali iz egiptovske prestolnice. Težave nastajajo ne samo zaradi dolge poti, ki jo morajo tovornjaki prevoziti, ampak tudi zaradi izraelske zahteve, naj vozila upravljajo predstavniki OZN, katerih število pa je povsem nezadostno.
Na bojiščih je vladal danes skoraj popoln mir, saj so zabeležili samo dva manjša incidenta. Izraelski vojaški glasnik je dejal, da so Egipčani na južni fronti izstrelili tri rakete proti izraelskim letalom nad Sinajem, ki pa niso bila zadeta. Na severni fronti pa so izraelski vojni dopisniki zabeležili domneven poskus sirskih enot, da bi se polastile postojanke, ki so jo izraelski vojaki že prej evakuirali. Iz vsega tega je razvidno, db je bil danes najbolj miren dan p® izbruhu četrte arabsko - izrael-
vojne.
egiptovsko - izraelskem sporazumu o izmenjavi ujetnikov je govoril v izraelskem parlamentu o-brambni minister Moše Dajan, ki pa je obžaloval, da Sirija ni pokazala še nobenega namena, da bi izročila sezname izraelskih ujetnikov. Večji del svojega govora je Dajan posvetil odgovoru na polemike, ki so izbruhnile v Izraelu v zvezi s «preveliko popustljivostjo»
vlade do vodenja pogajanj o premirju. Kot je znano, so izraelski militaristični krogi protestirali predvsem proti pošiljanju pomoči obkoljeni egiptovski armadi, češ da bi izraelska vlada morala to preprečiti. Dajan je potrdil, da Izrael ni dal dovoljenja za pošiljanje pomoči iz kakih človečanskih razlogov, ampak ker so to zahtevale ZDA. «Vojne se vodijo z orožjem — je_ dejal obrambni minister — to orožje pa nam nudijo samo ZDA. Zato so nesmiselne zahteve, da naj bi pretrgali z ZDA in vojno vodili sami».
Vprašanje ameriškega pritiska na Izrael bo verjetno tudi v središču razgovorov, ki jih bo izraelska predsednica Golda Meir imela v Wa-shingtonu z Nixonom. Vest o njenem potovanju v ZDA so objavili danes v obeh prestolnicah, glasnik Bele hiše pa je pojasnil, da bo Nixon sprejel Goldo Meir prihodnji četrtek. Pred pogovorom z Mei-rovo bo Nixon sprejel sovjetskega veleposlanika v ZDA Dobrinina, nato pa še vršilca dolžnosti egiptovskega zunanjega ministra Ismaila Fahmyja. Na vprašanje, ali bi u-tegnilo priti tudi do srečanja med Meirovo in Fahmyjem, je glasnik odgovoril, da «nima nobene informacije v tej zvezi». Danes pa se je Fahmy že drugič sestal z ameriškim zunanjim ministrom Kissin-gerjem, s katerim se je razgovarjal poldrugo uro. O vsebini pogovorov ni uradnih vesti.
V Kairo je medtem nepričakovano prispel namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze Vasilij Kuznjecov. To je prvi obisk visokega sovjetskega predstavnika v E-giptu po prekinitvi ognja na bojiščih. O namenih obiska Kuznjecova v Kairu ni doslej nobenih vesti.
Iz Damaska poročajo, da bodo v kratkem sklicali vrh vseh arabskih držav, na katerem naj bi zavzeli skupno stališče do sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu. Zasedanje naj bi bilo v Alžiru, še prej pa naj bi bil v Kairu ali pa v samem Alžiru pripravljalni sestanek na ravni zunanjih ministrov.
Ciprski nadškof Makarios je predlagal Organizaciji združenih narodov, naj bi bil Ciper sedež bodočih mirovnih pogajanj o Bližnjem vzhodu. O tej želji ciprske vlade so bili že obveščeni, kot je povedal nadškof, tajnik OZN Waldheim in predstavniki zainteresiranih držav.
Spor med Bonnom in VVashinKtonom v zvezi s pošiljanjem ameriške pomoči Izraelu
Brandtovo pismo predsedniku Nixonu
BONN, 30. — Zahodnonemški kancler Brandt je poslal ameriškemu predsedniku Nixonu osebno pismo, da bi odpravil nesoglasja, do katerih je prišlo med Bonnom in Wa-shingtonom v zvezi s pošiljanjem a-meriškega orožja Izraelu. Kot je znano, je spor dosegel višek, ko je zvezna vlada odrekla Američanom uporabo zahodnonemških pristanišč pri tovarjanju orožja, namenjenega na Bližnji vzhod. Vsebine Brandto-vega pisma ms d objavili.
O sporu med B .nnom in Washing-tonom so po vsej verjetnost' govorili tudi na današnjem srečanju med zahodnonemškim zunanjim ministrom Scheelom in pomočnikom državnega sekretarja za evropske zadeve Stoesslom, ki je prispel včeraj na obisk v Bonn.
Iiituiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiituii
iiitimiMHiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiititiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiM
Allendejeva vdova na obisku v Rimu
Udeležila se je tudi seje CK PSI
RIM, 30. — Vdova pokojnega čilskega predsednika AUendeja, Hor-tensija Allende, je danes prispela iz Moskve v Rim. Na letališču so jo pozdravili čilski in kubanski veleposlanik v Rimu, poslanec Novella za KPI in članica vsedržavnega vodstva Združenja italijanskih žensk Passigli. Ob prihodu na letališče je Allendejeva vdova izjavila, da je zelo zadovoljna, da je prispela v Italijo med ljudmi, ki so vedno dokazali veliko solidarnost s čilskim narodom in z bojem čilskih antifašistov proti fašističnim generalom.
Hortensija Allende bo ostala v Rimu nekaj dni in se bo udeležila kongresa Združenja italijanskih žensk, ki bo v prihodnjih dneh v Rimu. V soboto bo. odpotovala v
London.
Vdova pokojnega čilskega predsednika se je danes udeležila seje CK PSI. Ob njenem prihodu jo je sprejel in pozdravil predsednik stranke Pietro Nenni. V odgovoru je Allendejeva na kratko obrazložila tragične dogodke v zadnjih dneh življenja pokojnega čilskega predsednika Salvadoreja AUendeja, ter vzroke, ki so pripeljali čilsko reakcijo, da je lahko uresničila državni udar. Allendejeva je poudarila, da je njen mož, s svojim žrtvovanjem, postal idealni voditelj vseh osvobodilnih gibanj na svetu.
Allendejevo vdovo sta danes sprejela predsednik poslanske zbornice Pertini in podpredsednik senata Spataro.
| PISMO H RIMA |
SENCA FESA
Na žalost moram tudi tokrat posvetiti «pismo» fašističnemu huliganstvu. Prejšnji teden so skupinice «študentov» tako imenovane «fronte mladine» — mladinske organizacije MSI — kar trikrat zasedle nekaj učilnic liceja «Augusto» v neki rimski predmestni četrti ter se predal» običajnemu razgrajanju z ra-zobešanjem fašističnih simbolov in podobne stare šare. Toda v tretje jim je slaba predla: proti pobalinom je nastopila cela četrt, starši dijakov, ženske in večja skupina delavcev — uslužbencev mestnih prevozov iz bližnje garaže. Vsi skupaj so prisilili ravnatelja — starokopitnega možakarja, bojazljivca in zagovornika preživelih ideologij — da je napravil konec zasedbi. Sprva je sicer ta «vzgledni vzgojitelj» trdil, da se ni nič zgodilo, pri tem pa so mu pomagali tudi razgrajači, ki so na hitrico poskrili svojo fašistično žaro ter se delali, kot da bi študirali.
To je mogoče osamljena e-pizoda, vendar pa nam zgovorno kaže, da šola lahko postane center političnega združevanja demokratičnih sil cele četrti ter nudi priložnost za ljudski odgovor črnemu nasilju. Se posebno pa je epizoda važna v mestu, kakršen je Rim, kjer so fašistične provokacije proti šolam dosegle že nevzdržno raven. Od oktobra 1971 do aprila letos je bilo pred rimskimi šolami ali v njih bolj manj hudo ranjenih skoraj sto študentov; po drugi strani pa je bilo med napadalci le malo prijavljenih sodišču, skoraj nihče pa aretiran. «Kazenskih pohodov» fašističnih škvader je bilo skupno 105 proti kakim dvajsetim šolam.
Podatki so objavljeni v knjigi, ki jo je napisala neka tu-rinska profesorica, ki se je preselila v Rim, Fernanda Fiorano. uvod pa je napisal Piero Caleffi, predsednik združenja bivših deportirancev. Knjiga, ki obsega 115 strani in nosi naslov «Senca fesa», je pretresljiv dokument s kopico točnih informacij. V njej so opisane neverjetne epizode: o dijakinji, ki so jo vrgli s stopnišča, o «kazenskih pohodih» pred očmi policije, ki ne samo, da se ne zgane, ampak celo — kol se je zgodilo decembra lani na liceju «Croce» — pripre antifašistične študente, ki so bili napadeni.
In še drugi «podvigi»: v šoli «San Leone Magno» so fašisti objavili letak z imeni treh demokratičnih študentov, ki so jih naslednjega dne napadli in pretepli prav pred šolo. Na liceju «Giulio Cesare» fašisti psujejo nekega židovskega študenta, ki se skuša braniti, vendar ga policija «pravočasno» aretira.
Knjiga navaja tudi imena najbolj znanih fašističnih pio-vokatorjev ter našteva njihove podvige, omejuje pa se na dokumentacijo, brez vsakršne ocene ali komentarja, saj so epizode, ki ne potrebuiejo komentarja. Knjiga sama je najbolj huda obtožnica proti temu demokratičnemu režimu, ki v tridesetih letih ni znal iztrebiti fašističnega strupa, ampak je nasprotno dovolil — kar je najhuje — da se je okužil tudi del mladine, nove generacije. Knjiga pa je istočasno obtožnica proti šolskemu sistemu, katerega pomanjkljivosti niso samo organizacijskega značaja: dejstvo je, da šolski sistem ne izpolnjuje svoje osnovne vzgojne naloge. to je, da pripravi državljane, kot jih predvideva demokratična ustava. Reakcija prebivalstva na liceju «Augusto» je hvalevredna, žalostno pa je, da so morali fašistično provokacijo zatreti starši, delavci, ženske, ne pa tisti, ki imajo dolžnost, da to storijo.
MARIO DEZMANN
Selasje v Beogradu
BEOGRAD, 30.	- Na poti te
Moskve, kjer je bil na uradnem obisku, v domovino, je prispel danes pozno popoldne na vabilo predsednika Tita na kratek obisk v Beograd etiopski cesar Hajle Selasje. Na beograjskem letališču so visokega gosta pozdravili predsednik Tito s soprogo in druge visoke jugoslovanske osebnosti. To je sedmi obisk etiopskega cesarja v Jugoslaviji.
URADNO SPOROČILO TRŽAŠKE POKRAJINE
Sredi novembra pripravljalni sestanek za Mednarodno konferenco o manjšinah
Na sestanku bodo določili teme in metode dela konlerence, ki bo od 27. do 31. maja v Trstu V kakšni mori bodo prisotna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji?
Tržaška pokrajina je včeraj izdala naslednje uradno poročilo:
«V Trstu se bo od 15. do 17. novembra zbralo 40 evropskih znanstvenikov. najvidnejših strokovnjakov za socialna, pravna in zgodovinska vprašanja, ki bodo sestavili program in znanstveni načrt vsebine ter metode dela «Mednarodne konference o manjšinah».
Do konference, ki bo od 27. do 31. maja prihodnjega leta. je prišlo na osnovi politične obveze tržaške pokrajine. Glavno mesto in dežela Furlanija - Julijska krajina, s prisotnostjo svoje manjšine slovenskih državljanov, postaja iz žarišča spopadov preteklosti duhovno in omikano stičišče. Pripravljalni odbor konference, kateremu predseduje predsednik pokrajine Michele Zanetti je menil, da je treba obravnavati najbolj važne teme o položaju manjšin na osnovi demokratičnega primerjanja in z znanstveno resnostjo ter da je treba usmeriti razpravo na «najbolj občutljiva» vprašanja, ki so: delo, socialni pogoji, šola, jezik in politično sodelovanje.
Pripravljalni odbor predstavlja vse politične sile, ki so bile pobudnice konference in v njem so tudi politični predstavniki in strokovnjaki slovenske manjšine. V pripravljalnem odboru so: Sergio Bartole. Giorgio Cesare, Mario Colli, Bruno Gozzi, Aleš Lokar, Roberto Mayer Grego, Sergio Pacor, Karel šiškovič, Drago Štoka, Raimondo Strassoldo, Lucijan Volk in Armando Zimolo.
Prav zato, da bolje uskladijo in določijo vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na konferenci maja 1974, se bodo novembra sestali v Trstu znanstveniki mednarodnega slovesa, med katerimi bodo: za Italijo pravnik Francesco Capotorti, sociolog Achille Ardigo, jezikoslovec Tullio De Mauro, psihiater Franco Basaglia, strokovnjak za ustavno pravo Alessandro Pizzorusso, strokovnjak za politične vede Francoz Jean Marie Demenach, sociolog o emigraciji iz ZDA Erving Goffman in avstrijski zgodovinar Felix Er-macora. Jugoslovansko delegacijo med drugimi sestavljajo Janko Jeri iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, beograjski politolog Koča Jončič, ljubljanski zgodovinar Janko Pleterski, prof. Vladimir Klemenčič iz geografskega inštituta filozofske fakultete v Ljubljani, Drago Druškovič ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, profesor sociologije v Zagrebu Stipe Štuvar in Antonio Bornie, profesor na italijanski gimnaziji v Rovinju.
Na konferenco bodo povabljeni, da razpravljajo o splošnih vprašanjih znanstveniki in strokovnjaki, politične osebnosti, predstavniki etničnih, verskih in jezikovnih skupnosti, sindikalisti in poslovni ljudje. Po predvidevanjih bo maja v Trstu prisotnih na konferenci nad tisoč delegatov.
V zainteresiranih državah bodo izvedli intenzivne akcije, da sprožijo večje zanimanje na vseh ravneh. Delegacija članov pripravljalnega odbora bo z Zanettijem na čelu ob koncu novembra in v prvih dneh decembra priredila tiskovne konference v glavnih evropskih mestih: Bonnu, Londonu, Dunaju, Parizu, Beogradu, Bruslju in v Zuerichu.»
Z uradno vestjo tria&ke pokrajine so priprave za mednarodno konferenco o manjšinah prišle v zaključno fazo. Kot je razvidno iz uradnega poročila, bo sredi novembra pripravljalni sestanek znanstvenikov in pripravljalnega odbora, na katerem se bodo dokončno dogovorili o tema-
•HitiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiuiimiiiii
Polaganje vencev na spomenike padlim
Kot je že običaj polagajo razne organizacije ob dnevu mrtvih vence na spomenike in grobove padlih borcev. Včeraj so se člani jugoslovanskega konzulata oddolžili spominu padlih v Miljah, pri Domju, v Prebenegu, v Dolini, v Boljuncu, v Borštu, v Ricmanjih in na Ka-tinari. Danes bodo zastopniki konzulata položili vence na Opčinah (ob 10. uri), v Trebčah (ob 11. uri), v Gropadi (ob 11.30), v Pa-dričah (ob 12. uri) in v Bazovici (ob 12.30). Istočasno bo druga skupina obiskala spomenike in pokopališča na Kontovelu (ob 8.30), na Proseku (ob 9. uri), v Gabrovcu (ob 9.30), v Zgoniku (ob 10. uri), v Saležu (ob 10.30), v Samatorci (ob 11. uri), v šempolaju (ob 11.30), v Praprotu (ob 12. uri), v Nabrežini (ob 12.30), v Križu (ob 13. uri), v Velikem Repnu (ob 13.30) in na Repentabru (ob 14. uri). Danes bodo zastopniki konzulata SFRJ položili vence tudi v Rižarni (med 11. in 11.30) ter na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu (ob 16. uri). Jutri bo delegacija jugoslovanskega konzulata položila vence pred spomenike umrlih v taborišču v Gonarsu (8.30), na glavnem goriškem pokopališču (ob 10. uri) in na vojaškem pokopališču v Trstu (opoldne).
Jutri bo pred spomenike padlim polagala vence tudi delegacija SKGZ, obenem bodo delegacije združenja partizanov ANPI, združenja bivših političnih deportirancev ANED in Združenja bivših političnih preganjencev položile vence v' Ul. D'Azeglio, v Ul. Ghega, pri Sv. Justu, v Rižarni in na pokopališču pri Sv. Ani. Spominu padlim se bodo obdolžile tudi razne občine.
• Odbor za postavitev spomenika
padlim v IV. okraju je na svoji seji med drugim sklenil, da bo položil venec v spomin padlih iz četrtega o-kraja v Rižarni v četrtek, 1. novembra ob 10. uri.
tiki in o načinu dela konference, ki bo maja prihodnjega leta.
Od prvega sklepa tržaškega pokrajinskega sveta, kateremu se je kasneje pridružil še goriški pokrajinski svet, je minilo dobri dve leti. V tem obdobju je petnajstčlanski odbor, ki ga je imenovala pokrajinska uprava in v katerem so zastopane vse stranke ustavnega loka ter vidne slovenske organizacije, opravil obsežno delo.
Iz uradnega sporočila je tudi razvidno, da bodo dokončni sklep o temah in o vsebini konference sprejeli na novembrskem pripravljalnem sestanku. Upamo, da bodo na tem sestanku točneje določili vsebino konference, ki bi se morala čimbolj približevati svojemu prvotnemu namenu, saj so bila v začetku v o-spredju vprašanja nacionalnih manjšin in se je pri tem izhajalo iz potreb in iz zahtev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V uradnem sporočilu pokrajine je slovenska manjšina sicer omenjena, vendar obrobno in ne v neposredni povezavi s tematiko konference.
Pri sestavi tematike in poročil majske konference je izhajati iz resolucije pokrajinskega sveta, sprejete 1. aprila 1971, in še zlasti iz zadnjega odstavka, ki se glasi: 'Pokrajinski svet sklene, da bo organiziral konferenco o vprašanjih slovenske narodne manjšine z namenom, da se političnim silam, ustanovam in organizmom v pokrajinski skupnosti nudi možnost sproščene in konstruktivne primerjave, ki lahko kakovostno doprinese k reševanju vse problematike».
S. Degrassi — srednja šola «I. Sve-vo» v Trstu, P. Manzutto — srednja šola «C. Stuparich» v Trstu, Loredana Marušič — slovenska srednja šola v Gorici, P. Pasqua — srednja šola «D. Alighieri» v Trstu, A. Penco — srednja šola «M. de Tommasini» na Opčinah, F. Pera — srednja šola «A. Manzoni» v Trstu, Suzana Pertot — slovenska srednja šola «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu, A. Polli — srednja šola «A. Manzoni» v Trstu, G. Ri-dolfi — srednja šola v Pierisu, M. Sarti — srednja šola «F.lli Fonda Savio» v Trstu, C. Scaramuzzo — srednja šola «D. Alighieri» v Trstu in M. Sturma — srednja šola v Gradežu.
• Občina Zgonik oovešča, da bo cesta Zgonik - Salež zaprta za promet od 5.11. do 8.11. zaradi nujnih popravil v vasi Zgonik.
• Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo se sestane drevi ob 20.30 v Ul. Roncheto 77. Razpravljali bodo o občinskem petletnem I načrtu.	I
DREVI V BAZOVICI
Srečanje predstavnikov PSI z vaščani
Sekcija PSI za vzhodni Kras prireja drevi ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma javno srečanje med izvoljenimi predstavniki socialistične stranke in vaščani iz Bazovice. Po uspešnih srečanjih v vseh vaseh konzulte za vzhodni Kras razen v Trebčah, kamor ni bila dana možnost socialističnim predstavnikom se seznaniti z vaškimi problemi, je današnje srečanje v Bazovici zadnje na vrsti. Obravnavali bodo vaške probleme in probleme slovenskega prebivalstva. Srečanju bodo prisostvovali podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, pokrajinski odbornik za javna dela Lucijan Volk, občinski odbornik Dušan Hreščak ter predstavnika socialistične stranke v konzulti za vzhodni Kras arh. Darij Jagodic in Mirko Križmančič.
IZJAVA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE
Slovenska industrijska strokovna šola se mora osamosvojiti in izpopolniti
Za formalno ustanovitev šole potrebna zadevna prošnja občine
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je izdala naslednjo izjavo glede vprašanja slovenske strokovne šole v Trstu in velike protestne akcije proti ukinitvi 4. razreda italijanske strokovne šole «Galvani».
«Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki združuje kulturne, prosvetne, strokovne, podporne in podobne organizacije ter ustanove v deželi Furlanija - Julijska krajina, si šteje med temeljne dolžnosti skrb za slovensko šolstvo v deželi. Pri obravnavanju strokovnega in poklicnega šolstva s slovenskim učnim jezikom je ugotovila, da so bile nekatere obveze neizpolnjene, da napovedani ukrepi grozijo celo poslabšanje položaja in da je tovrstno šolstvo pomanjkljivo.
Strokovna šola z dvema usmeritvama s slovenskim učnim jezikom, ki je bila ustanovljena 1970. leta. je bila tedaj priključena strokovni šoli z italijanskim učnim jezikom «Galvani» z obljubo, da bo v dveh, treh letih postala samostojna.
Položaj te slovenske strokovne šole je ostal do danes še nespreme-nien. zaradi česar je utrpela škodo. Prav tako nista še bila ustanovljena 4. in 5. razred, ki bi dija-

PREDSTAVNIKI SCI PRI ODRORNIKU MAURI!
Za 15 srednješolcev odličnjakov
Študijske štipendije Tržaške hranilnice
Štipendijo (po 400.000 Ur), sta prejeli tudi dve slovenski dijakinji
Tržaška hranilnica je tudi letos razpisala vrsto študijskih štipendij za dijake, ki so v šolskem letu 1972-73 obiskovali tretji razred enotne srednje šole na šolskih zavodih v naših krajih, ki se odlikujejo po doseženih uspehih in ki nameravajo nadaljevati študij na višji srednji šoli. V ponedeljek se je na sedežu hranilnice sestala posebna komisija, ki je po pregledu ustrezne dokumentacije namenila študijske1 štipendije v višini 400.000 lir za šolsko leto 1973-74 naslednjim 15 dijakom in dijakinjam:
I. Biason — srednja šola «P. Addobbati» v Trstu, A. Černič — srednja šola v Štarancanu, F. Decarli — srednja šola «G. Corsi» v Trstu,
Okrepiti prisotnost Slovencev v javnih gospodarskih organih
Pogovora so se udeležili predsednik Bole, Kufersin, Grgič in Klobas
V ponedeljek je deželni odbornik za obrtništvo Fabio Mauro sprejel odposlanstvo Slovenskega gospodarskega združenja, ki so ga sestavljah predsednik Stanko Bole, direktor Jurij Kufersin, tajnik obrtniške sekcije Karel Grgič in strokovnjak za obrtniška vprašanja dr. Milan Klobas. Razgovorom je prisostvoval tudi direktor za obrtništvo pri deželnem od-borništvu Gioachino Tringale.
Slovenski predstavniki so deželnemu odborniku predočili probleme, s katerimi se SGZ soočuje pri delovanju v korist obrtništva. Kljub številnim pobudam, ki jih je SGZ izvedlo ,-t in to ng.samp v .kpost slovenskih obrtnikov — kot so n.pr. obisk ESA v Trstu, stik te ustanove z obrtniki iz Slovenije in Knatske, tečaji, sode-lovanje v Pokrajinski komisiji in v Deželnem odboru za obrtništvo, itd., naša ustanova ni v pravi meri upoštevana in naši predstavniki ne morejo
llllMiiimHimiMiiiiiiiiimniiiiiiiliiiiiiitiiiiiiunnmiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuajiiiiiiiiiiiia
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IN EGS
Raztegnjene na našo deželo ugodnosti kmetijskega sklada
Pravica tudi do pomoči po Evropskem skladu za deželni razvoj - Kmalu razprava o naši «obrobnosti»
Položaj naše dežele v sklopu v Evropske gospodarske skupnosti zado-biva polagoma nove obrise, ki utegnejo imeti določene ugodne posledice za nadaljnji razvoj Furlanije-Julijske krajine. Ravnatelj oddelka za gospodarska vprašanja pri zunanjem ministrstvu v Rimu Guazza-roni je namreč včeraj sporočil predsedniku deželnega odbora Comelliju in parlamentarcu Belciju, da je Komisija evropskih skupnosti odobrila nov pravilnik za poslovanje evropskega sklada v zvezi z deželami, ki jih EGS ima za «prvenstveno» važne z vidika skupne pomoči za razvoj kmetijskih dejavnosti. V novem pravilniku, ki zamenja dosedanjega z dne 12. decembra 1972 in za katerega se je potegoval zlasti A. Moro. se naša dežela obravnava kot dežela «prvenstvene» važnosti, kar pomeni, da se bo Furlanija-Julijska krajina, kar se tiče posegov iz kmetijskega sklada Feoga, obravnavala kot dežela, ki ima pravico do posebno ugodnih oblik pomoči.
Naša dežela se po novem pravilniku uvršča tudi med področja, za katera se bodo priznavale ugodnosti novega Evropskega sklada za deželni razvoj. Sklad, ki ga pravkar ustanavljajo, bo deloval kot pomožni organ EGS pri izvajanju konkretne regionalne politike v Evropi.
Ambasador Guazzaroni je končno sporočil predsedniku Comelliju in parlamentarcu Belciju, da si Italija še naprej prizadeva, da bi se naša dežela uvrstila med tista področja, ki jih vodstvo deveterice smatra za «obrobne dežele» in za katera nriz-nava posebne oblike finančne in druge pomoči. Vprašanje bo lahko prišlo do izraza v kratkem, ko bo vodstvo EGS sklepalo o tem, katere dežele naj se vključijo med obrobna področa v okviru novih članic Evropske gospodarske skuposti, ki so pristopile 1. januarja letos.
V DEVETERICI
Skupno tržišče tudi na področju zavarovalstva
Tiskovni urad zavarovalnice «Assicurazioni Generali» iz Trsta sporoča:
Predstavniki zavarovalnih zavodov, ki delujejo v državah člani cah Evropske gospodarske skupnosti. so se pred časom dogovorili o ustanovitvi skupnega zavarovalne-
ga tržišča v deveterici. Sklep je bil potrjen na zadnjem sestanku predstavnikov Evropskega odbora zavarovalnic (CEA), te dni pa so ga predložili izvršnemu odboru Evropske skupnosti v Bruslju.
Zavarovalnice menijo, da bo odprava pregrad med članicami evropske deveterice sprožila na skupnem tržišču večjo konkurenco med posameznimi zavarovalnicami, tako da se bodo njihove storitve nujno izboljšale. Zato so zavarovalci sprejeli z zadovoljstvom na znanje «smernice», ki jih je julija meseca letos izglasovalo vodstvo deveterice, da prizna zavarovalcem polno prostost glede poslovanja na posameznih tržiščih Evropske gospodarske skupnosti. Prosto poslovanje bo za sedaj omejeno le na zavarovanje raznih vrst škode, pozneje pa r»aj bi se zavarovalci sporazumeli tudi o enotni zakonski koordinaciji drugih vrst zavarovanja in predvsem življenjskega zavarovanja in tistih vrst zavarovanja, ki so predpisane po zakonih.
zato sodelovati v vseh tistih organizacijah, do katerih bi imeli pravico in v katerih bi lahko doprinesli svoje znanje in svoje izkušnje. Zaradi ten pomanjkljivosti trpi naše obrtništvo tudi določene krivice in prav bi bilo, da bi končno le premostili vse težave. Naše gospodarstvo in z njim naše obrtništvo je že pretrpelo v preteklosti prevelike izgube in zato je nujno, da se premosti sedanja stagnacija in se preide na dobo razvoja in čim večje razširitve. Potreb no je, da odgovorni organi pokažejo vso svojo dobro voljo in izvajajo načela, ki so jih sprejeli ob priliki i-nenovanja nove deželne vlade. Iz teh načel-pa med drugim izhaja tudi. obveza za izvajanje enakopravnosti mod Slovenci in večinskim narodom, in to,, na vseh področjih. ^	^
Predstavniki SGZ so nadalje obrazložili že znane zahteve naših obrtnikov po predstavniku v upravnem odboru Deželne ustanove za razvoj obrtništva - ESA, po slovenskih funkcionarjih in uradnikih, ki bi morali v tej ustanovi delovati, po boljši in učinkovitejši kreditni politiki v prid obrtništva, po slovenskih tehničnih publikacijah, po šolanju vajencev tudi v slovenskem jeziku, po ustanovit-v slovenskega industrijskega tehničnega zavoda, itd. Te zahteve, poleg vsega, nočejo biti samo cilj v prid slovenskih obrtnikov, ampak le oja-čenje našega obrtništva v prid celotnega deželnega gospodarstva, katerega je slovensko obrtništvo aktivni in sestavni del.
Tako deželni odbornik kot tudi direktor za obrtništvo sta vzela na znanje zahteve naših obrtnikov in obljubila vso pomoč — v okviru zakonskih določb — zato da bodo problemi vsaj delno reštni. To tudi zaradi tega. ker je dobršen del teh problemov enak problemom celotne kategorije, ne glede na narodno pripad-nost.
V nadaljevanju razprave je bil tudi govor o skupnih in splošnih problemih in predvsem o deželni kreditni politiki v prid obrtništva in pa o tehnični pomoči, ki bi jo morala dežela oz. deželna ustanova ESA nuditi obrtnikom, ki predstavljajo v glavnem mala podjetja in so zato prepotrebni vsestranske pomoči, če se hočejo razviti in se preleviti v malo industrijo, kar bi moral biti cilj vsakega obrtnika. Vsaj tistega, ki se bavi s proizvodno dejavnostjo.
Na Tržaškem je potem še posebno občuten problem omejitev, ki jih je uvedel občinski urbanistični načrt in ki onemogočajo naravni razvoj obrtniških in tudi drugih podjetij, še
«iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiniiimitiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiii
S pomočjo elektronskih možganov na občini
Nov sistem plačevanja glob zaradi parkiranja
Kršilci določil o parkiranju bodo našli na vozilu le opozorilo zelene barve, globo bodo prejeli po posti
Prva pomembnejša naloga, ki jo bo moral opraviti elektronski «computer» na občini, bo kodificiranje glob zaradi nepravilnega parkiranja in sestavljanje zapisnikov o podobnih prekrških.
Avtomobilisti, ki bodo nepravilno parkirali svoje vozilo, ne bodo več našli na vetrobranu, pod brisalcem, sintetični zapisnik mestnega stražnika in obrazec, bele barve, za plačilo globe na poštnem tekočem računu, temveč samo odrezek zelene barve. Na odrezku bodo najosnovnejši podatki (evidenčna številka vozila, kraj parkiranja itd.) in opozorilo, da bo lastnik vozila prejel na dom zapisnik o globi.
Te podatke bo mestni stražnik sporočil poveljstvu, kjer jih bodo kodi-
ficirali elektronski možgani predvidevajo 39 variant istega prekrška, glede na kraj parkiranja in druge okolnosti). Zapisnik, z evidentiranjem lastnika vozila in prekrška, bo sestavil elektronski strpj na posebnem obrazcu, ki bo — v najkrajšem času — dostavljen na dom po pošti. Od trenutka prejema zapisnika, bo lastnik vozila moral plačati globo z obrazcem poštnega tekočega računa, ki bo priložen zapisniku (gre za tekoči račun številka 11/1666). Vse ostale birokratske dolžnosti, ki so doslej otežkočale delo mestnih stražnikov, bo nadalje o-pravljal elektronski stroj sam. ki
zlasti v okolici. Tudi temu vprašanju bo potrebno dobiti hitro in pozitivno rešitev.
Na koncu so obravnavali še druga vprašanja, med katerimi lahko navedemo vprašanje socialnega zavarovanja obrtnikov, potrebe po incentiva-ciji, večje delovanje za tuja tržišča, potrebe po večji obveščenosti in druga.
Srečanje je bilo vsekakor pozitivno in obravnavani problemi velikega aktualnega pomena. Važno pa je sedaj, da ne ostane vse le pri be-°dah. ampak da se postopoma preide k rešitvi vprašanj oz. realizaciji najvažnejših pobud. To je nujno, če ..hočemo dvigniti raven našega deželnega gospodarstva, v katerem predstavlja obrtništvo precejšen delež. Obrtništvo slovenske etnične .-sjskupnosti, .pa.? s svoje strani predstavlja precejšen delež celotnega deželnega obrtništva.
K.J.
kom omogočila nadaljevati strokovno izobraževanje. Nujno potrebno je, da se takoj ukrene, da do te samostojnosti in razširitve šole čim-prej pride, da se šoli dodelijo primerni prostori in učni pripomočki.
Napovedana odprava 4. in 5. razreda strokovne šole «Galvani» bi v današnjem položaju prizadela tudi slovenske dijake strokovne šole. Zaradi tega je SKGZ proti napovedani ukinitvi in izraža svojo solidarnost z vsemi, ki proti tej ukinitvi v teh dneh protestirajo.
Ob zahtevi po samostojnosti strokovne šole s slovenskim učnim jezikom in njeni izpopolnitvi SKGZ ponovno poudarja nujnost ustanovitve induririiskffa tehničneea zavoda s s'ovenskim učnim jezikom, s čimer bi se omogočilo slovenski mladini višje strokovno izobraževanje.»
Kako je z ustanovitvijo in osamosvojitvijo slovenske industrijske strokovne šole v Trstu, smo se včeraj pozanimali ori deželnem šolskem skrbniku prof. Angiolettiju, ki je tudi član mešane italijansko - jugoslovanske komisije.
Na zadevno vprašanje je našemu uredniku prof. Angioletti odgovoril: «Da je industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom lahko formalno ustanovljena kot samostojen šolski zavod, je treba, da tržaška občina, ki je za take vrste šol pristojna, naslovi po šolskem skrbništvu na ministrstvo za šolstvo zadevno prošnjo skupno s predpisano dokumentacijo. Ministrske odločbe o ustanavljanju takih šol so običajno objavljene v februarju ali marcu.»
Tako pravijo zakonski predpisi. Zaključki so jasni. Tržaška občina mora čimprej pripraviti potrebno dokumentacijo in odposlati zadevno prošnjo. Če tega ne bo, bomo lahko še čakali in verjeli raznim obljubam.
OB DNEVU VARČEVANJA
Osem hranilnih knjižic najpridnejšim dijakom
Poklonila jih je openska Hranilnica in posojilnica
Upravni odbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah se ob priliki «Svetovnega dneva varčevanja» hvaležno spominja vseh' članov in ostalih vlagateljev in se jim zahvaljuje za izkazano zaupanje.
Zaveda se namreč, da brez njihovega varčevanja tudi Hranilnica in posojilnica ne bi dosegla tako vidnega uspeha in razmaha.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiuuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
9. NOVEMBRA SPLOŠNA STAVKA
Enoten nastop sindikalistov v Miljah proti gradnji čistilnice «Vincor»
Utemeljeni razlogi enotnega odbora in občinske uprave
Občinske sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL iz Milj so proglasile petek, 9. novembra, za dan borbe proti poskusom, da se na področju Milj zgradi čistilnico nafte Vincor. V petek, 9. novembra bo splošna stavka vseh kategorij od 10.30 do 12. ure. Ob 10.30 bo sprevod iz ladjedelnice in nato ob 11. uri zborovanje na Trgu Marconi. Ob 17.30 bo na sedežu CGIL na Trgu Galileo skupščina vseh sindikalnih aktivistov treh organizacij.
Občinske sindikalne organizacije so mnenja, da mora borba proti postavitvi rafinerije dobiti pokrajinski značaj in v tej zvezi pozivajo vse prizadete politične sile.
Enotni odbor in občinska uprava v Miljah sta sestavili enotno resolucijo, v kateri navajata številne razloge proti gradnji čistilnice. V resoluciji ugotavljajo, da bi čistilnica onesnažila zrak in morje, ter bi predstavljala novo nevarnost za eksplozije, požare itd. Zgradili bi novo pristajališče, tako da bi bil pomorski promet v miljskem zalivu še težji, do resnih težav pa bi prišlo tudi pri cestnem prometu. Čistilnica bi potrebovala velike količine vode, ki jo že sedaj primanjkuje. Nova petrolejska industrija bi končno povzročila resne težave za razvoj turističnih dejavnosti v miljski občini.
Redni občni zbor Dijaške matice
V Gregorčičevi dvorani je bil sinoči redni občni zbor podpornega društva Dijaška matica, ki stopa letos v 25. povojno leto svoje plodovite dejavnosti v korist zamejske slovenske mladine. Tako poročila kot razprava na sinočnjem občnem zboru so bila zato tudi pregled teh petindvajsetih let, čeprav je bila skrb vseh uperjena predvsem v bodočo perspektivo. Zaradi pozne ure bomo o poteku občnega zbora podrobneje poročali 'jutri.
Prizadevanja za novo «menedžersko šolo»
Na tiskovni konferenci v prostorih «Adria Club Italia» so organi-
______ __________________ zatorji 2. strokovnega tečaja za vo-
bo v svojem spominu imel eviden- ! ditelje podjetij (predsednik tečaja tiranih vseh 145 tisoč lastnikov vo-1 Irneri, predsednik tržaškega odse zil v Trstu.	1 ka Junior Chamber Italiana Babos
in predsednik organizacije Viani) orisali predstavnikom tiska to novo pobudo v našem mestu.
Govorniki so naglasili, da je prvi sperimentalni tečaj, ki je bil lansko leto v Trstu, doživel velik uspeh. Nanj se je priglasilo večje število mladih ljudi z visokošolsko izobrazbo in predstavnikov poslovnih krogov, ki so čutili pomanjkanje strokovna izobrazbe na specifičnem področju podjetniškega vodstva. Prav zaradi uspeha, ki ga je doživel prvi tečaj, so organizatorji letos pripravili drugega. Pa tudi ta naj bi predstavljal le vmesni člen do ustanovitve popolne menedžerske šole v našem mestu. Šola naj bi delovala v tesnem sodelovanju z deželno upravo in s tržaško univerzo, možna pa je tudi njena poznejša specializacija za posamezna področja krajevnega gospodarstva. Največ interesa za menedžersko šolo kažejo zaenkrat mala industrija in nekatere terciarne dejavnosti (banke, zavarovalnice, prometna podjetja in podobno).
Žaga pri Proseku v plamenih
Včeraj dopoldne se je vnelo žaganje na žagi v bližini proseške železniške postaje. Neki avtomobilist je opazil plamene in obvestil gasilce z Opčin, ki so potrebovali dobri dve uri, da so pogasili požar. Na pomoč so poklicali še avtocister-no iz Trsta, kajti na kraju požara ni bilo dovolj vode za gašenje. Vzrokov požara niso pojasnili in tudi škode niso še ocenili.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F. FILZI 10 ttc 30-101. 30-045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Amoriiki dolar	598,—
Funt iterling	1.456,—
Švicarski frank	194,50
Francoski frank	138,—
Namika marka	244,20
Avstrijski šiling	32,90
Dinari debeli	39,25
drobni	39,25
Kot skromen znak za oddolžitev slehernemu vlagatelju je sklenil odbor pokloniti ob priliki današnjega dneva varčevanja osem hranilnih knjižic najpridnejšim dijakom in u-čencem v šolskem letu 1972-73, in sicer:
50.000 lir Lučka Abrami, klasični licej «F. Prešeren».
50.000 lir Franko Perco, znanstveni licej «F. Prešeren».
50.000 lir Darina Cossutta, trgovski tehnični zavod «Ž. Zois».
50.000	lir Ida Klarič, učiteljišče «A. M. Slomšek».
30.000	lir Eva Zaghi, srednja šola «S. Kosovel» Opčine.
20.000	lir Tatjana Sossi, osnovna šola «F. Bevk» Opčine.
30.000	lir Lorenzo Felician, srednja šola z italijanskim učnim jezikom na Opčinah.
20.000	lir učencu osnovne šole na Opčinah z italijanskim učnim jezikom.
Gledališča
VERDI
Medtem ko se uspešno nadaljuje abonmajska kampanja gledališča Verdi za, novo operno sezono, se nadaljujejo priprave za postavitev na oder Verdijevega dela «Macbeth». Orkester. zbor in baletno skupino vodi Gianandrea Cavazzoni, režijo pa pripravlja Alberto Fassini. V operi bo nastopila cela vrsta pevcev in pevk, ki so tržaškemu občinstvu že dobro znani. V glavni vlogi bo nastopil Mario Zanasi, ostale vloge pa bodo nosili Angeles Gulin, Luigi Roni, Ruggero Bendino, Franco Ghitti, Gianna J eneo. Vito Susca, Eno Mucchiutti, Enzo Viaro, Renato Leban, Dario Zeiial, Roberto Rados in Mario Leban.
Abonenti lahko prevzamejo abonmajske izkaznice reda A, B in C pri blagajni gledališča (tel. 31948).
POLITEAMA ROSSETTI
Od danes dalje do nedelje ob 21. uri ponovitve predstave «Kapetan iz Koepenicha», jutri dve predstavi.
Tudi letos bodo v gledališču Rossetti običajni «literarni popoldnevi». Začeli se bodo v soboto, 17. novembra, s srečanjem z angleško pisateljico Suzano Sontag. Abonmaji za 14 «popoldnevcv» stanejo 2.000 lir in so na razpolago v Galeriji Protti ter v knjigarnah «Svevo» in «Universitas».
Kino
MENJALNICA
vseh tujih valut
Televizijska oddaja o zamejskih spomenikih
Ljubljanska televizija bo 1. novembra ob 20.30 ponovila filmsko reportažo o spomenikih protifašističnemu boju v zamejstvu, ki so jo nos-neli v Prebenegu, na Proseku, v Bazovici, na Opčinah, v Doberdobu, Sovodnjah, Števerjanu, Šentlenartu in drugih slovenskih vaseh na Tržaškem, Goriškem in Benečiji. Ob številnih spomenikih je stekel sproščen pogovor o tem, kaj pomenijo tradicije antifašizma v današnjem boju Slovencev v Italiji za narodnostno ohranitev.
Oddajo z naslovom «Žive kraške skale» je pripravil dopisnik RTV Ljubljana v Trstu Ivo Vajgl, posnel pa Matej Brus.
OBVESTILO
Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da morajo vsi vinogradniki in pridelovalci grozdja in mošta predložiti najkasneje do 29. novembra 1973 prijavo količine med letom pridelanega vina.
Prijave sprejemajo na županstvu, soba št. 19, od 8. do 12. ure. Občina ne bo izdala spremnega potrdila za prodajo vina tistim, ki se ae bodo odzvali gornjemu vabilu.
Kršitelji bodo kaznovani po zakonu.
Novo življenje je prineslo iskrico sreče v družino dr. Vinka in Ede Milič. Mali Ivan je dobil sestrico
MOJCO
Čestita jim pevski zbor Ja-cobus Gallus.
Včeraj-danes
Danes, SREDA. 31. uk dira BOLFENK
Sonce vzvle ob 6.43 in zatone ob 1G45 — Dolžina dneva 10.11 —- Luna vzide ob 11.39 in zatone ob 20.38.
Jutri, ČETRTEK, 1. novembra VSI SVETI
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,6 stopinje, najnižja 10,2, ob 19. uri 14,4 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb. stanoviten, vlaga 67 odstotna, veter 6 km na uro jug, nebo 2/10 po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 15,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 67-letna Antonia Pečar, eil letni Mario Komar, 76-letna Luigia Prentner vd. Crevatin, 60-letm Franc Verginella, 65-letna Giuseppina Goina por. Degrassi, 58-letni Gueirino Pel-liccetti, 86-letni Alberto Bilucaglia, 1'ii-letna Maria Alpi vd. Orzan, 6! letni Marcello Thr.ios, 69-letni -Andrea tarpani, 84-letna Celia Camio por. Van-zetto, 85-letna Margherita Fulvio vd. Trkig, 73-letni Nicolo Falasco, i9-iet-na Vincenza Opatich vd. Ferrauda, 60 letni Ubaldo Bensi.
DNLVNA SLUŽBA LEKARN (od 15. do 16. ure)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Val-maura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 10 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croco Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Libertà, Testa d’Oro, UL Mazzini 43.
Prosveta
SPD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 4. novembra ob 17. uri v Prosvetnem domu proslavo 75-letnice ustanovitve pevskega zbora «Zvon» in 50-letnice ustanovitve MDP Opčine. Program:	nagovori, skeč, recitaci-
je in nastop pevskega zbora.
Nazionale 15.00—17.29-19.50-22.15 «La febbre dell'oro», čmobeli film s Charliem Chaplinom.
Excelsior 16.30 «L’assassino di piatra». Barvni film. Igra Charles Bronson. Režija Dino De Lauren-tiis. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30—22.10 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film.
Fenice 15.00—22.15 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volonte, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.09-18.00—20.00—22.20 «Scor-pio, nome di codice per un killer». Buri Lancaster in Alan Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 16.30 «Nessuna pietà per Ul-zana». Barvni film. Igra Buri Lancaster. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segai.
Cristallo 16.30 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno all’evidenza: Firmato colonello Buttigliene». Barvni film. A. Maccione.
Impero 16.30 «11 grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filodrammatico 15.30 «Le avventure sessuali di Greta in 3D». Barvni film. Trorazsežna projekcija v reliefu. , Igrajo: Lena Skoog, Erika Raffawl, ‘ Allan Curtis. Prepovedano mladini' pod 18. letom. Vstopnina: 1.500 lir.
Moderno- 14.08—17.45—21.30 «I dieci comandamenti», Yu] Brynner, Charl-ton Heston. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Malizia». Barvni film. Igra Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.15 «1999 — Conquista della Terra». Barvni znanstveno- fantastični film Igrata Roddy McDo-wall in Don Murray.
Abbazia 16.00 «Monta in sella! figlio di ...» Barvni western film. Igrata Mark Damon in R. Neri.
Astra 16.30 «King - Kong». Igra Bruce Cabot. Pustolovski film zp vsakogar.
Radio 16.00 «Diabolik». Barvni film. Igrata John Philop Law in Marisa Meli.
Izleti
SPDT obvešča, da bo odhod izletnikov na otok Krk v soboto, 3. novembra, s Trga Ulpiano (sodnijska palača) ob 7. uri. V programu je o-gled sledečih krajev: Omišalj, Nivice, Malinska, Vrbnik, Punat in Baška. Celotni penzion s prenočevanjem v hotelu Dražice v mestecu Krk.
Razna obvestila
KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), UL Ceppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč Ur, za nečlane 12.000 Ur.
Prosvetno društvo «Vesna» Križ vabi na koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki bo v nedeljo, 4. novembra 1973 ob 17. uri v dvorani Ljudskega doma.
Vljudno vabljeni!
maiuE vesti
NA OSMI STRANI
Prispevki
V	počastitev spomina pokojne mame našega součenca Miloša Jugoviča, darujejo sošolci in profesorji 5. znanstvenega liceja «France Prešeren» 37.000 Ur za šolsko blagajno našega zavoda.
V	počastitev spomina pokojnega Josipa Terčona darujejo družina A. Sandalj 5.000 lir in uslužbenci Radia Trst A 35.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi brat in stric
FRANC VERGINELLA
Pogreb pokojnega bo danes, 31. oktobra ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Križ.
Žalujoči sestra z družino, njegova Slava ter drugo sorodstvo
Križ, 31’. oktobra 1973
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
NEPRIČAKOVAN UKREP JUGOSLOVANSKIH OBLASTI
Cena navadnega in super bencina od včeraj ponoči občutno višja
Nova odredba o omejitvi hitrosti na slovenskih cestah
Avtomobilisti iz naše dežele, ki so se včeraj zjutraj, kakor obi čajno, ko s« jim na avtomobilskem bencinskem števcu prižge rdeča lučka, odpravili čez mejo, da bi se na najbližji benciski črpalki oskrbeli z dragocenim gonvom so kar ostrmeli, ko jim je uslužoenec črpalke zaračunal za ratočeni bencin veliko več kot po navadi. Vest o podražitvi bencina v Jugo-slaviji je presenetila tudi same uslužbence bencinskih črpalk. 0-krog polnoči so jim namreč nepričakovano sporočili, da morajo u-vesti nove cene. Vest se je kma lu razširila tudi v našem mestu in v okolici ter izzvala negodovanja. «Avtomobil bom prodal in si kupil kolo», «Kar peš bo treba •dslej v službo, kot včasih», — takšna in podobna v šali izrečena mnenja skrivajo v resnici precejšnjo zaskrbljenost med avtomobilisti. Pred kratkim so namreč tudi v Italiji zvišali ceno bencina za 23 lir, tako da stane navadni bencin 175 lir, super pa 185. Tej nevšečnosti se je sedaj pridružil še ukrep jugoslovanskih oblasti. Bencin se je po novem ukrepu podražil za 1.20 ND in bodo zato avtomobilisti prisiljeni plačati 4 ND za liter navadnega bencina ter 4.30 za liter «super» bencina, medtem ko je bila prejšnja cena navadnega bencina 2.80 ND in «super» 3.10. Če te cene spremenimo v lire, bo moral tržaški avtomobilist odslej plačati 169,50 lire za liter «super» bencina. Čeprav italijanske potrošnike ne prizadene, naj za kroniko omenimo, da se je vidno zvišala tudi cena nafte in kurilnega olja. Cena nafte je prešla iz dbsedanjih 1.70 ND na 2.40 ND, cena kurilnega olja pa z 1.45 ND na 1.80 ND.
Prve posledice ukrepa o podražitvi bencina so bile vidne že včeraj popoldne, ko se je vest razširila med prebivalstvom. Na mejnih prehodih je bilo nekoliko manj prometa kot po navadi, čeprav so znižanje dotoka italijanskih državljanov v izhodu nadoknadili jugoslovanski državljani, ki od ponedeljka lahko prihajajo v Italijo brez potrdila o cepljenju
V zvezi z razpravo v parlamentu o možnosti nove podražitve bencina tudi pri nas, je slovenski poslanec Škerk ponovil v parlamentu zahtevo, naj se Trstu dodeli kontingent bencina po znižani ceni, kot velja za Goriško.
Z včerajšnjim dnem je pričela veljati na vseh slovenskih cestah odredba o omejitvi hitrosti. Glavna novost zadeva predvsem kazni za kršitve odredb. Glede omejitve hitrosti velja sledeče pravilo: na magistralnih cestah je hitrost motornih vozil omejena na 100 kilometrov na uro, na vseh ostalih pa na 80 kilometrov na uro. Naj pri tem omenimo, da veljajo za magistralne sledeče ceste: Radeče
—	Bregana, cesta prek Gorjancev, Šentilj — Sežana* Ljubeljska cesta, Dravograd — Ormož, Ankaran
—	Škofije, Kozina — Rupa, Postojna — Rupa in Senožeče — Sečovlje. Za vse ceste, magistralne ali ostale, asfaltirane ali makadamske, pa velja pravilo prilagoditve vožnje objektivnim in subjektivnim faktorjem. V veljavi ostanejo tudi omejitve hitrosti, ki so
porušenje vzbudilo val protestov v občinskem svetu in med prebivalstvom. Zato poziva ministra, naj intervenirata pri nadzorništvu za spomeniško varstvo, ki naj bi zahtevalo ponovno zgradnjo hiše in obenem preprečilo rušenje značilnih zgradb.
izražene s predmetnimi znaki in omejitve, ki veljajo v naseljih.
Največja novost je, kot rečeno, zvišanje kazni za kršilce. Za hitrost nad 100 ali 80 kilometrov na uro bodo odslej odšteli 100 ND globe, kar je petkrat toliko kot prej. Večje globe bodo tudi za nevarno ali nedovoljeno prehitevanje in za druge prekrške. S to odredbo bo seveda prešlo v veljavo tudi strožje nadzorstvo.
Vprašanji poslanca Škcrka
Poslanec Albin škerk je pred kratkim vložil dve vprašanj. Prvo je naslovil ministru za šolstvo, katerega vprašuje, ali je obveščen, da se v nižji srednji šoli «Srečko KKosovel» na Opčinah mesec dni po začetku rednega pouka še ni pričel pouk angleščine, kljub temu da so to zahtevali starši 22 dijakov prvega razreda. Ker sta na openski šoli dva prva razreda,
Ker sta na openski šoli dva prva razreda, se mu zdi povsem nerazumljivo, da šolske oblasti vztrajajo pri poučevanju nemščine v obeh prvih razredih.
Drugo vprašanje je naslovljeno na ministra za šolstvo in ministra za turizem in prireditve. V njem govori Škerk o porušenju značilne kraške hiše v Colu in pravi, da je
iiiuiiiiiiiiiiimiiMiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitmiiiniiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiini
S PONEDELJKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Občina poskrbela nov prostor za osnovno šolo v Slivnem
Odobren prispevek avtobusnemu podjetju «La Carsica»
V ponedeljek se je na redni i spevala k gradnji balinišča in mora seji sestal občinski svet devin- o tem razpravljati CONI, ki je nu-sko-nabrežinske občine. Kot pred-1 dii podporo. Svetovalca Rogelja in videva pravilnik, je bil začetni del I Legiša (KPI) sta postavila vpra-seje namenjen vprašanjem sveto- J šanji v zvezi z nadvozom na cesti valcev.	| Nabrežina-šempolaj in s popravili
Vprašanje dr. Štoke
Deželni sveovalec Drago Štoka je naslovil na predsednika deželnega sveta pismeno interpelanco, v kateri najprej opozarja deželni svet na sestanek predstavnikov deželnega sveta Doline Aosta z združenjem novinarjev in predstavniki italijanske radiotelevizije, na katerem so v petek razpravljali o možnosti ustanovitve deželnega televizijskega sporeda. Sestanku na krajevni ravni bo sledil sestanek v Rimu, ki se ga bodo poleg predstavnikov deželnega sveta in osrednjega vodstva RAI-TV udeležili tudi predstavniki vlade in sindikatov.
Glede na to vprašanje svetovalec Štoka ali je predsednik deželnega sveta obveščen o tem vprašanju in tudi ga ocenjuje. Obenem želi vedeti, kaj je storila deželna uprava, da bi imeli tudi v naši deželi televizijske informativne oddaje, med katerimi tudi oddaje v slovenskem jeziku.
Svetovalec Brezigar (SSL) je vprašal odbornika za šolstvo Co-lombana, katere ukrepe namerava sprejeti občinska uprava zaradi nevzdržnega stanja v dodatnem prostoru slovenske osnovne šole, ki je majhen, vlažen in temen, torej neprimeren za pouk. Odbornik je pojasnil, da je občinska uprava že našla prostor v drugi stavbi, ki bo vseljiv s prihodnjim tednom.
Svetovalec Brezigar je nato naslovil drugo vprašanje, v katerem je želel izvedeti, kakšne ukrepe je sprejela občinska uprava, da bi pomagala živinorejcem, ki so zaradi izredne suše ostali brez krme. Odbornik Clon je izjavil, da namerava občina stopiti v stik s kmetijskim nadzomištvom, da bi dobavilo krmo.
Svetovalec Markovič (KPI) je vprašal, kako je z delom na priključkih k avtocesti v Sesljanu, ki je že dalj časa prekinjeno, župan je odgovoril, da so kolikor mu je znano, zmanjkala denarna sredstva za dograditev ceste. Markovič je še vprašal, kako je mogoče, da so preuredili pokrito balinarsko igrišče v Devinu, ki je bilo zgrajeno s skladom iz javnih sredstev. Tudi
ceste Vižovlje-Mavhinje. Župan je pojasnil, da je za ti dve cesti pristojna pokrajina.
Po vprašanjih občinskih svetovalcev so razpisali javni natečaj za mesto četrtega mestnega redarja. Pri tej točki je prišlo na zadnji seji do nesporazuma, kajti svetovalec Macchione (KD) je predlagal, naj se opravi notranji natečaj, včeraj pa je umaknil svoj predlog.
Občinski svet je nato soglasno odobril vsoto občine v pripravljalni odbor za zdravstveni konzorcij v tržaški pokrajini, ki bo začel delovati šele prihodnje leto. Po dokončni razpustitvi trošarinskega konzorcija so razpravljali o prispevku avtobusnemu podjetju La Carsica. Za leto 1972 je morala občina v skladu s sporazumom izplačati še 2.600.000 lir. Pri tem vprašanju se je razvila živahna diskusija, po kateri so glasovali za prispevek predstavniki KD, PSDI in SSL. komunisti in socialisti pa proti.
Nato je občinski svet začel o-bravnavati sklepe občinskega odbora. Večino sklepov so odobrili soglasno, pri nekaterih pa se je
na to vprašanje je odgovoril žu- j svetovalska skupina KPI vzdržala pan, ki je dejal, da občina ni pri- glasovanja.
•iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GORIŠKI ANARHISTI PRED POROTNIM SODIŠČEM
Prekinjena razprava: zagovorniki so zavrnili sestavo sodnega zbora
Mladinci naj bi žalili «vlado, oborožene sile in sodstvo»
O zahtevi branilcev se bo moralo izreči prizivno sodišče
Pred porotnim sodiščem v Trstu bi se včeraj moral pričeti proces proti skupini goriških mladincev, v glavnem anarhistov, ki so obtoženi «žalitve vlade, oboroženih sil in sodnih oblasti» na osnovi člena 290 «zakonika Rocco». V resnici pa je bila sodna razprava prekinjena zaradi nepričakovanega sklepa skupine branilcev, ki so — verjetno prvič v kazistiki podobnih procesov — uradno «zavrnili» sestavo sodnega zbora in izjavili, da zahtevajo, naj se o postavljenem vprašanju, ki je pravnega, vendar obenem tudi političnega značaja, izreče ustavno sodišče.
Kljub nasprotovanju javnega tožilca D’Onofria, je porota sklenila, da ugodi zahtevi zagovornikov in počaka na sklep višjih sodnih oblasti.
Razprava se je pričela, ob večji prisotnosti občinstva (na univerzi so anarhisti z lepakom opozorili študente na ta proces), ob 9. uri, ko so na mesto za obtožence stopili mladi goriški anarhisti. To so Franco Caruso, Michele Maniacco, Silvano Ceccotti, Sergio Ivanov, Giuseppe Jeussig. Giovanni Crapesi in Arturo Bertoli.
Gre sicer za dve ločeni skupini, a so proces združili zaradi tega, ker je Caruso prisoten v obeh. V podobnih primerih je združitev procesov skoraj avtomatična, še posebej pa v tem primeru. Anarhiste obtožujejo namreč, da so «žalili vlado, oborožene sile in sodstvo», ker so maja in decembra 1972 z letaki in lepaki («Trobarvna pot k zločinu») opozorili javnost na odgovornost javnih oblasti in državnih organov (policije, sodstva, vlade) ob smrti študenta Serrantinija, v za-
poru v Pizi. Znano je, da je 7. maja lani bila v Pizi protifašistična manifestacija, v katero je posegla policija. Mladi Franco Serrantini je bil med spopadi ranjen v glavo, nato pa aretiran. Večkrat je zaprosil, v zaporu, naj ga premestijo v ambulanto, češ da ga strašno boli glava. Nekaj dni pozneje je umrl zaradi prebitja lobanjskega dna in posledic pretepanja. V zvezi s tem so v Italiji zahtevali, naj krivce za ta tragičen primer ostro kaznujejo, a brez uspeha. Serrantinija so pokopali skoraj na skrivaj, sodna razprava pa je bila odložena za nedoločen čas.
To so dogodki, ob katerih so mladi anarhisti ostro označili odgovornosti državnega aparata in se znašli pred členi kazenskega zakonika, ki še posebej ščiti pred vsako kritiko vlado, sodstvo in policijo. Zakonik «Rocco» je namreč iz 1. 1942.
V samem začetku razprave je predsednik Egone Corsi vprašal branilce (De Luca, Battello, Terzi, Cuccagna, Roman, Sandroni in Matej-ka), če želijo spregovoriti. De Luca je prešel takoj k bistvu: zavrnitvi sodnega zbora in svojo zahtevo obrazložil tudi v imenu ostalih branilcev.
Gre za ustavno načelo, po katerem se mora sodnik pokoravati zgolj zakonom in ga vežeta dolžnosti ne-pristranosti in neodvisnosti. V nasprotnem primeru je razsodba v temeljih nepravična.
«Tu morajo sodniki odločati o ljudeh, ki so obtoženi, da so žalili sodstvo. Če poenostavimo naš postopnih, lahko rečemo, da bi vsak sodnik bil v tem procesu prizadeta
stranka. Odpadeta torej načeli ne-pristranosti in neodvisnosti.»
Zato je De Luca povedal, da so zagovorniki sklenili uradno zavrniti sodni zbor pred pristojnim organom, se pravi prizivnim sodiščem. Če bo treba pa se bodo obrnili tudi na kasacijsko sodišče v Rim.
Odvetniku je skušal odgovoriti tožilec D’Onofrio, ki je — med drugim — postavil vprašanje, kdo naj v takem primeru sodi. Odvetniki so mu zavrnili, da mora o tem odločati parlament, kot zakonodajni organ, ne pa kolegij branilcev. Na zahtevo D’Onofria, naj se o «zavrnitvi» izreče sam sodni zbor, ki mu je predsedoval Corsi, je De Luca pripomnil: «Vi ste sodniki, ne golpisti», saj je popolnoma razumljivo, da prizadeti ne more odločati o samem sebi.
Porotniki so se nato za pol ure umaknili na posvet in sklenili, da je «o abstraktni pravici do zavračanja sodnega Zbora pristojno prizivno sodišče» in da zato vračajo temu sodnemu organu vso dokumentacijo o procesu.
Sklep, s katerim je porotno sodišče pod predsedstvom dr. Egona Corsija sprejelo na znanje «zavrnitev», je med odvetniki anarhistov izzval neprikrito zadovoljstvo. Nekdo nam je še izjavil: «To je pomemben udarec v okviru boja za odpravo političnih zločinov iz italijanske kazenske zakonodaje».
V kratkem se bosta morala pred porotnim sodiščem zagovarjati še dva mlada pripadnika izvenparla-mentarnih skupin (Diana Cuderi in študent Monti). Obtožena sta «ža litve oboroženih sil». Mišljena je policija.
Precej slovenskih trgovcev, operaterjev in gostilničarjev se je udeležilo sestanka, ki ga je v ponedeljek zvečer priredilo v Gorici Slovensko gospodarsko združenje za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na sestanku so govorili o prizadevanjih za uspešno delovanje združenja na Goriškem, ki se bo po začetnih poizkusih v zadnjem času razmahnilo že prihodnji mesec, ko bodo pisarno združenje v Ulici Culiat 6 dejansko odprli. Strokovnjaki združenja iz Trsta bodo prihajali enkrat tedensko v Gorico, da bi prikazali nov davčni sistem, davek IVA, nove davčne prijave in vse kar je za trgovce, operaterje in obrtnike potrebno. Pisarna bo odprta vsak dan.
Sestanku so prisostvovali tudi člani deželnega vodstva združenja, tako predsednik Stanislav Bole, tajnik Jure Štavar in direktor Jurij Kuferzin. Bole je prikazal povojno delovanje združenja na Tržaškem, uspehe, ki jih je združenje doseglo v združevanju slovenskih poslovnih ljudi in tudi v skupnih nastopih pred oblastmi ter dejal, da so se z deželo odprla nova vprašanja, ki terjajo, da se združenje razširi tudi v druge kraje dežele, kjer de lujejo slovenski poslovni ljudje.
Podpredsednik združenja Danilo Waltritsch je prikazal vzroke, ki so privedli do ustanovitve goriške sekcije združenja. Ta oo delovala
niiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtH
Generalni konzul SFRJ Boris Trampuž na pokopališču v Pevmi
PRED DNEVOM VSEH MRTVIH
Pridelovanje krizantem v Podgori bi bilo treba poživiti in izboljšati
Kako je Melink organiziral prvo prodajno zadrugo - Konkurenca vrtnarjev z onkraj meje
POLAGANJE VENCEV NA POKOPALIŠČIH
Zastopniki organizacij in meščani se oddolžujejo spominu padlih za svobodo
Danes in Jutri polaganje vencev v vseh naših krajih
Generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in konzul Kosor sta obiskala včeraj več krajev na Goriškem in v Beneški Sloveniji, kjer sta položila vence na grobove in pred spomenike padlim v NOB.
Trampuž in Kosor sta bila najprej na pokopališču v Tržiču, kjer sta položila vence na grobove narodnega heroja Matejke - Pemea in na grobove padlih Kuralta in Braliča, nato sta bila v Doberdobu, kjer sta položila venec pred spomenik padlim. Isto se je ponovilo v Sovodnjah.
V Pevmi sta jugoslovanska zastopnika položila venec tako na grobove padlim na vaškem pokopališču kot pred spomenik sredi vasi. Nato sta šla še v Števerjan, kjer sta položila venec pred spomenik padlim, popoldne pa sta bila na pokopališču v Šentlenartu v Beneški Sloveniji.
Na glavnem goriškem pokopališču so bili včeraj zjutraj, v spremstvu učiteljic, učenci tretjega, četrtega in petega razreda slovenske osnovne šole v Ulici Randaccio. Cvetlice so položili na grobove pisatelja Frana Erjavca, slovenskega pohtika dr.
Karla Lavriča, pevovodje Lojzeta Bratuža ter na grobnico partizanov, kjer so učenci petega razreda recitirali Gregorčičevo «Pozabljenim».
Podobne obiske grobov in spomenikov bodo opravili tudi učenci drugih slovenskih šol. Otroci šole iz Štandreža bodo šli danes zjutraj na domače pokopališče, starejši učenci se bodo podali še na glavno go-riško pokopališče. Prav tako se bodo učenci dobeijdobske šole podali na trg, kjer stoji spomenik padlim, danes zjutraj. V Števerjanu, kjer imajo celodnevni pouk, pa bodo šli otroci položiti cvetje pred spomenik padlim danes popoldne.
Jutri bo polaganje vencev v vseh naših vaseh. V Pevmi bodo vence domači bivši partizani položili ob 9.30. V Števerjanu bo polaganje vencev pred spomenikom ob 10. uri. Tu bodo vence položili občinska uprava, sekcija bivših partizanov ANPI, prosvetno društvo «Briški grič» ter prosvetno društvo «Sedej».
V Sovodnjah bo polaganje vencev jutri ob 11. uri. Pred domači spomenik bodo vence položili zastopniki občinske uprave in sekcije bivših partizanov Rupa-Peč.
Na glavnem pokopališču v Gorici bo polaganje vencev ob 10. uri. U-deleženci se bodo zbrali na trgu v Štandrežu četrt ure prej, nato bodo v koloni krenili na goriško pokopališče. Vence bodo tu položili generalni konzul SFRJ, zastopniki SK GZ, ANPI, slovenske mladine. Ža-lostinke bodo zapeli pevci zbora «O-ton Župančič» iz štandreža. ...a ,
Zastopniki društva «Oton Župančič» iz športnega društva «Juventi-na» bodo nato položili venec tudi na domače pokopališče.
Avtobusno progo v Štandrežu bodo podaljšali na Piloščc
Seja občinskega sveta v Gorici bo prihodnji teden, v petek, 9. novembra. Župan bo na tej seji odgovarjal na interpelacije o prosti coni, ki so mu jih poslali številni svetovalci.
Ožji občinski odbor se je sestal v ponedeljek zvečer. Odbornik Agati je poročal o javnih delih. Odobrili so tudi strošek za ureditev kemičnega in fizikalnega laboratorija v višjih slovenskih srednjih šolah v Ulici Croce. Gre za strošek, ki so ga odobrili že pred časom, sedaj so določili podjetje, ki bo potrebni material nabavilo.
Postajališče mestnega avtobusa proge štev. 1 v Štandrežu bodo premestili. Postajališče ne bo tako več na glavnem trgu v Štandrežu. To je predlagal odbornik Rovis, upoštevajoč zahteve ljudi, ki bivajo v spodnjem koncu Mihaelove ulice.
Vsak s svojega področja so poročali odborniki Tomassich, Ciuffarin,
Brancati (Ulico della Scartizia bodo preimenovali v Ulico Dolfo Carrara), Paulin (povečali bodo plače čistilkam). Odbornik Moise pa je predlagal vrsto podpor kulturnim in športnim ustanovam v skupni vrednosti 9.500.000 lir. Nekemu go-riškemu podjetju so dali v vzdrževanje dva občinska šolska avtobusa in enega, ki je last šolskega patronata.	I
PO SESTANKU V PONEDELJEK
Prihodnji mesec v Gorici začetek delovanja SGZ
Slovenski poslovni ljudje čutijo potrebo po svoji organizaciji
na samostojni ravni, skupno s tržaškim odborom pa bo nastopala ko bo šlo za skupne stvari. Med go-riškimi trgovci in obrtniki vlada precejšnje zanimanje za to združenje. V diskusijo so nato posegli še številni prisotni. Omenimo poseg Viktorja Vižintina, ki je prikazal potrebo, da se slovenski trgovci združijo, da bodo skupno nastopali tudi ko gre za imenovanje ijudi v razne komisije in za dosego drugih konkretnih stvari, ki življenjsko zanimajo našo manjšino in njeno gospodarstvo.
Čestitke goriške PSI Pietrii Nenniju
Podtajnik goriške federacije PSI Gianluigi Devetag je poslal novoizvoljenemu predsedniku socialistične stranke Nenniju brzojavko, v kateri mu čestita ob izvolitvi v imenu vseh članov in voditeljev socialistične stranke.
Na pokritem trgu v Gorici in vzdolž Ul. Boccaccio se že pojavljajo prodajne mize s krizantemami raznih vrst, ki najavljajo, da smo pred praznikom vseh mrtvih, ko svojci krasijo grobove svojih dragih s tem tipičnim jesenskim cve-tjam. Med prodajalci krizantem še vedno prevladujejo naši okoliški vrtnarji, zlasti eni iz Podgore, vendar se opaža vedno več prodajalcev tudi z druge strani meje.
Obiskali' smo'v Podgori-Severino Delpin, ki se že dolgo let z ljubeznijo posveča gojitvi krizantem in tudi letos goji pod svojo najlonsko «streho» več vrst, da bodo čim lepše za prodajo.
«Nekdaj je bilo pridelovanje krizantem v Podgori bolj razširjeno in bolje urejeno kot je sedaj,» nam je Severina odgovorila na naše vprašanje in nadaljevela:	«Letos
bo letina krizantem bolj povprečna, ker vreme ne bilo zanje posebno ugodno. Od teh zadnjih dni, od nosno od lepega vremena bo od visno, koliko se bodo utegnile še popraviti. Zdi se mi, da se je naše seme že precej izrodilo in bi ga bilo treba zamenjati. Nekateri stro kovjaki so mnenja, da bi bilo najboljše naročiti japonsko seme iz Holandske. Holandci namreč ka-pujejo seme iz Japonske ter ga doma izboljšajo in poplemenitijo da je zelo primerno tudi za naše klimatske pogoje. Trenutno uporabljamo cvetličarji seme, ki prihaja iz San Rema, Toni Petejan ga je naročil tudi iz Cervignana, vendar prevladuje splošno mnenje, da nam je potrebno seme iz severnih krajev, da bi izboljšali in poživili proizvodnje, če hočemo biti kos konkurenci prodajalcev z onstran meje.
V zadnjih letih prodajajo krizanteme na goriškem trgu v vedno večjem številu tudi vrtnarji z onstran meje, zlasti iz Solkana, Šempetra in Mirna. Sicer se nekateri, zlasti oni iz Mirna, preusmerjajo tudi na ljubljanski trg, kjer gredo krizanteme z Goriškega dobro v promet, vendar je njihova konkurenca tudi pri nas precej občutna.»
«Kako pa je bilo nekoč s krizantemami v Podgori?», smo želeli izbedeti od naše sobesednice.
«Nekoč, med obema vojnama, zlasti pa še pod Avstrije, je bilo ob tem času v Podgori mnogo bolj živahno. Bilo je več vrtnarjev, ki so se intenzivno posvečali gojitvi krizantem. Med njimi naj omenim
Uteuci siovciiske osnovne šole v Ulici Randaccio so položili cvetje ua
spomenik padlim partizanom
družine Cotič, ki je imela v zakupu njive na Attemsovem posestvu in ki je imela v Podgori najlepše in najrazličnejše krizanteme. Zelo podjten je bil tudi Roman Melink, ki je imel svojo vrtnarijo urejeno za sedanjim poslopjem italijanske šole. Ta je zbral okrog sebe, kakor nam je povedal drugi podgorski cvetličar Just Bandelj, druge gojtelje krizantem iz Podgore in skupaj se okrog dneva vseh mrtvih vzeli v najem bivšo Bregantovo dvorano blizu želežni-škega podveza ter v njej priredili nekako prodajno razstavo krizantem. Ker j"e šlo za precejšnje količine ter so jih prodajali tudi na debelo, so prišli kupci tudi iz Nemčije.»
Danes Melinka ni več. Z ženo nista imela okrog, da bi nadaljevali njuno cvetlično tradicijo, sedanji lastniki po nimajo za to panogo zanimanja, kot ga je imel on. Tudi Just Bandelj se je presenil v Gorico, vendar pa njegovo vrtnarijo še naprej vodi njegov sin in Just sam ima prodajno mizo na goriškem trgu. So še drugi vrtnarji v Podgori, ki se v malem bavijo sgojitvijo krizantem poleg svojega občajnega dela. Vendar pa bi bilo treba, kot je povedala Severina, postaviti na novo osnovo pridelovanje in prodajo krizantem, da ne bi popolnoma izumrla ta posebna podgorska panoga, ki je v preteklosti dala Podgori poseben sloves
in obeležje. Prvo je seveda izbira novega, bolj ustreznega semena, boljša priprava zemlje in tesnejše sodelovanje vseh cvetličarjev tako pri pridelovanju kot tudi v prodaji.	I. M.
V Mirniku novo kmetijsko posestvo
Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani je včeraj izročil upravljavcem obnovljeno kmetijsko posestvo v Mirniku pri Dolenju v Brdih. Gre za novo kmečko poslopje s kletjo, hlevom in senikom, ki so ga postavili z deželno pomočjo po zakonu štev. 1 iz leta 1968. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Dolenja Bernardis. Odbornik Tripani je naglasil prizadevnost domačinov za razvoj sodobnega kmetijstva in dejal, da zaslužijo prav zaradi te svoje privrženosti delu in tehničnim izboljšavam vso podporo deželnih organov. Na kmetijskem posestvu v Mirniku se upravljavci ukvarjajo predvsem z vinogradništvom. Pomen te kulture in drugih specializacij v deželnem kmetijstvu je poudaril predstavnik goriškega kmetijskega nadzorništva dr. Bella-rosa, ki se je ob tej priliki pomudil tudi ob raznih oblikah pomoči, ki jo dežela nudi za razvoj kmetijstva in gozdarstva na tem področju.
lllllllllll■l■IIllllllllll milil k litim tiiitiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI PREMAJHNEGA AVTOBUSA
Doberdobski dijaki ustavili včeraj popoldne Ribijev avtobus
Čeprav imajo vsi abonmajske izkaznice, bi morali ostati v Gorici, ker jih je bilo... preveč
Spremembe v Ulici Aquileia
Včeraj zjutraj je prišlo v avtomobilskem prometu v Ulici Aquileia do nekaterih sprememb. Za promet so odprli nov podvoz pod železnico, tistega pod katerim se je odvijal promet več mesecev pa so začasno zaprli, ker morajo sedaj tu urediti most in tračnice. Dela bodo trajala še nekaj mesecev, saj predvidevajo, da bo šele prihodnjega aprila delo dokončano. Avtomobilisti imajo sedaj na razpolago dve stezi, zaradi česar se bo promet brez dvoma odvijal hitreje kot do sedaj.
Huda nesreča upokojenca iz Gorice
Zelo huda nesreča se je pripetila ob 14.30 v Ulici Mighetti, kjer je avtomobilistka podrla 62-letnega u-pokojenca Leonarda La Rocca iz Ul. Palladio 5.
La Rocca je nameraval prečkati cesto, ko je iz Svetogorske ceste zavila v Ul. Mighetti 21-letna Ornella Interbartolo por. Okroglič, ki ni opazila pešca in ga podrla.’ Moža so v goriški bolnišnici pridržali za 90 dni na zdravljenju zaradi zloma obeh nog in leve roke.
ZAHVALA
Starši učencev 1. razreda osnovni šole v Sovodnjah se iskreno zahvalju jejo Kmečki banki iz Gorice za dari la ob dnevu varčevanja.
Kino
Srednješolci iz Doberdoba, ki o-biskujejo srednje šole v Gorici, so prišli včeraj popoldne domov z več kot dveurno zamudo. Do nevšečnosti je prišlo zaradi nesporazumov med uslužbenci in vodstvom avtobusnega podjetja Ribi, ki vzdržuje avtobusno progo Gorica - Doberdob - Tržič.
Na avtobus namenjen iz Gorice v Doberdob, ki bi bil moral iz Gorice odpotovati ob 13.30 je vstopilo veliko kraških dijakov, zlasti iz Doberdoba. Vsi sedeži so bili zasedeni, kar dvajset bi jih moralo stati pokonci. Šofer ni hotel odpeljati, dejal je da lahko pelje samo pet stoječih oseb. Dijaki pa tega niso dovolili in so se vsedli na tla pred avtobus in niso dopustili, da bi odpotoval. Podobno je bilo tudi pri avtobusu namenjenemu v Romans, kjer je bilo deset oseb več kot je dovoljeno. Šele okrog 16. ure je podjetje našlo drug, večji avtobus in tako so lahko otroci iz Doberdoba odpotovali domov, seveda s praznim želodcem.
Ker se je nekaj podobnega pripetilo v ponedeljek zjutraj v Doberdobu, ko ni dovolil šofer vstopa v avtobus, ki je bil namenjen v Gorico, nekaterim dijakom, so starši ostro protestirali in dijaki so včeraj popoldne ta svoj protest jasno pokazali. V Ulico 9. avgusta je prišla tudi policija, dijaki pa se niso pustili ugnati.
Z naše strani moramo podčrtati dejstvo, da ni nikakor upravičeno da se dijake pusti na tak način brez opoldanskega kosila. Podjetje naj poskrbi za to progo, kjer imajo vsi dijaki abonmajske izkaznice in imajo torej tudi pravico, da se na tej progi vsak dan vozijo, večji avtobus.
Sestanek dijakov trgovske šole
Pred nekaj dnevi so se sestali dijaki, ki obiskujejo slovensko trgovsko šolo. Na skupščini so izvolili odbor, ki bo med šolskim letom vodil dijaško dejavnost, spoprijeli pa so se tudi s številnimi vprašanji, ki spadajo v normalno poslovanje in z drugimi izrednega značaja. Dijaki so tudi mnenja da je v šoli marsikaj neurejenega. V stroje-pisnici je samo ena luč, čeprav bi potrebovali dve, stranišča je treba urediti, saj imajo dijakinje in dijaki premalo sanitarnega prostora na razpolago. Občinska uprava, ki skrbi za poslopje, bi morala ti dve pomanjkljivosti čimprej odstraniti, šola je to že zahtevala od občine, stvari pa so se iz običajne birokratske počasnosti in malomarnosti zavlekle.
Na skupščini so dijaki govorili tudi o šolskem izletu, o stikih z drugimi šolami, o plesu, ki ga bedo priredili v zimskih mesecih, o športnem in prosvetnem delovanju.
17. SOVODENJ
Prijaviti vinski pridelek
Sovodenjska občinska uprava javlja, da morajo vinogradniki prijaviti na občini letošnji pridelek vina. Prijave je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na županstvu. Rok zapade 29. novembra.
G or ion
VERDI 16.45—22.00 «La rappresaglia».
R.	Barton in M. Mastroiani. Barvni film.
KORZo 17.15—22.00 «Anastasia mio fratello». A. Sordi in R. Conte. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «La prima notte di quiete». A. Delon in
S.	Petrova. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.15-22.00 «I kamikaze del karaté, avevano negli occhi l'odio e nelle mani la violenza». C. Li in T. King. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «A viso a-perto». D. Martin in R. Hudson. Barvni film.
Trim*
PRINCIPE 17.30-22.00 «Le aventure di Robinson Crusoe». Barvni film. AZZURRO 17.30—22.00 «L’uomo in basso a destra nella fotografia». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Tre uomini in fuga». Barvni film.
A orti Corica
SOČA «Puščice strupenega pajka», angleški barvni film ob 18.00 in
20.00.
SVOBODA «Bil je nekoč policaj», francoski barvni film ob 18.00 in
20.00.
DESKLE «Companierosi», italijanski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Tom in Jerry» ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00. RENČE Prosto .
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči jp dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. št. 72701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
Razna obvestila
V okviru akcije «Planinstvo in šport za vsakogar» bo drevi ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu 13 večer namiznega tenisa in bli-žanja.	\
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ulica Malta 2, še danes od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. Vsi, ki so se za martinovanje javili, morajo čimprej poravnati račun in dvigniti listke za vožnjo, vhod in večerjo.
SREDA, 31. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Nacionalizem v Evropi
13.00	OB 13. URI
Že «pokojno» kolo se vrača v motto.
V ZDA so v lanskem letu prodali 18 milijonov koles, v vsej deželi pa jih je «v prometu» že okoli 80 milijonov. Današnja oddaja «ob 13. uri» se loteva tega problema. Morda bo kolo pri nas prišlo ponovno v poštev tudi v zvezi s povišanjem cene bencina.
13.30	DNEVNIK
17.00	Program za najmlajše
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za otroke
18.45	Portret avtorja:
AGENORE FABBRI
19.15 Poljudna znanost
Narodna pesem tn družbene spremembe
19.45	ŠPORTNI DNEVNIK
Kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	ALESSANDRO MANZONI
22.00	ŠPORTNA SREDA
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika in šport
DRUGI KANAL
18.30	Protestantizem
18.45	Izvir življenja
Tedenska rubrika o judovski kulturi
21.00	DNEVNIK
21.20	DOPPIO GIUOCO A SCOTLAND YARD Film v režiji Kena Annakina.
Eden najboljših agentov Scotland Varda Johnnoe žanje velike uspehe. Prvenstveno na račun svojih informatorjev. V nasprotju z ukazi svojih predstojnikov stopi v stik z nekim Jimom, da bi odkril tolpo, ki je izvršila vrsto ropov v bankah. Jima pa tolovaji umorijo, ker so odkrili, da je «dvorezen nož». Pred smrtjo pa vendarle da policijskemu inšpektorju nekaj podatkov. Med drugim tudi pove ime organizatorja. Policijska služba ukaže inšpektorju Johnnoeju. naj ne uporablja več informatorjev, toda inšpektor stopi sedaj v stik z Jimovim bratom, ki pa mu noče pomagati, pač pa inšpektorju očita, da je kriv bratove smrti. In tedaj inšpektor sam zasleduje bandite, seveda v smislu podatkov, ki mu jih je dal Jim.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.20	in 11.00 ŠOLA
Japonska, Korozija, Rudjer Boškovič, Življenje, Matematika, Šola v sodobni družbi. Delo A. Nemčiča in Glasbeni pouk.
17.45	Otroci mše šole
18.00	Risanka
18.10	Obzornik
18.25 Na sedmi stezi
18.45	Arhitektura in družba
Danes gradimo večino hiš tako kot pred 200 leti: opeka na opeko. Tudi če zidamo z industrijsko pripravljenimi elementi, še ne moremo govoriti o montažni gradnji. Odtod visoke cene, odtod visoka najemnina. Problemi jutrišnjega dne pa urbanista zanimajo bolj kot vsakdanja rešitev sedanjosti, politiki pa imajo pred očmi bolj trenutne potrebe kot jutrišnji dan .
19.20	Kaj hočemo
Ob ustavnih in kongresnih razpravah
19.45	Kozmetično ogledalo
20.00	DNEVNIK
20.4C ANDREJ RUBLJOV
Sovjetski film, v režiji Andreja Tarkovskega.	,P.v P'
O «Andreju Rubljovu» je bilo napisano veliko daljših in krajših kritik. Eno pa je gotovo: film ni preprost, zgodba ne nudi gledalcu dovolj opore za dojemanje vsega boga stva, ki ga celotno delo skriva. Za film «Andrej Rubljov». bolj kot za katerikoli drug film, velja Engelsova misel: Raven umetniškega dela je toliko višja, kolikor bolj je ideja prikrita. Iz tega izhaja potreba po eni ali več možnih raizlagah filma, ki bi jih morali posredovati gledalcem, preden bodo začeli gledati film . ..
Andrej Rubljov je bil ruski slikar. Upodabljal je ikone v prvi polovici 15. stoletja. Film «Andrej Rubljov» pa vendarle ni biografsko delo, ni zgodovinski film. Lik Andreja Rubljova, ki je zgodovinski lik, je le okvir za razmišljanje, vendar ne razmišljanje ob gledanju filma, pač pa je treba film predvsem občutiti.
22.10	POROČILA
22.15	Nogometna tekma
EVROPA — JUŽNA AMERIKA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	Nogometna tekma
EVROPA — JUŽNA AMERIKA
20.15	POROČILA
21.20	Zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Glasbeni utrinki; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.35 Nežno in tiho;
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranja glasba; 9.10 Orkestri; 10,00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljanje; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box;
15.00	Mala znanstvena enciklopedija; 15.15 Simf. glasba; 15.45 Parada plošč; 15.40 Vrstijo se pevci lahke glasbe; 17.00 Mladi izvajalci; 17.20 Ansambel Brajko iz Izole; 18.00 Popevke; 19.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 Ritmi za godala; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 Pop jazz; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna renortaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Program z Monico Vitti; 15.10 Program za mladino;
17.05 Pisana popoldanska glasba; 17.55 Nadaljevanka; 18.40 Program za otroke; 19.10 Kronike Juga 20.20 Ponovno na sporedu z Mino: 21.15 C. Sgorlon: La voce e il silenzio; 21.50 Orkestri lahke glasbe; 22.10 Operni koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.35 Melodrama ; 9.50 Tristan in I-zolda; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivca; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Pisana glasba; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 21.00 Plošče.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 S. Maka-rovič-B. Lesjak: Hiša prijateljstva; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenija; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam;...; 14.10 Iz Straussove opere «Kavalir z rožo»; 15.40 Sopranistka Majda Hercog: 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Zbor Slovenske filharmonije; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 S pop ansambli;
18.30	Naš razgovor; -9.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Iz kasetne produkcije; 20.20 Simf. orkester RTV
»Z UMETNOSTNIH GALERIJ \
Elsa Gant v galeriji Degli Artisti
Elsa Gant je novo ime na obzorju tržaške likovnosti. In to kljub temu, da smo jo srečavali na skupinskih razstavah. Pred nedavnim je imela svojo prvo o-sebno razstavo v Gradežu, sedaj pa razstavlja v galeriji «Degli Artisti». Ta njena razstava je prva samostojna razstava v Trstu, zato moremo le danes povedati o njej kaj več.
Njena razstava dokazuje, da gre za obetajoče ime. Elsa Gant nam je prikazala vrsto dobro u-glašenih oljnatih podob. Med temi je tudi veliko platno z divjim petelinom pred skoraj svetopisemsko preprosto pokrajino, ki odkriva njeno slikarsko moč svojstvenega izraza v pravi luči. Ptice, konkretno galebi, se pojavljajo tudi v drugih njenih slikah, vendar so tam predvsem zato. da njihova bela krila kontrastno dopolnjujejo ostro omejena zelena obzorja širokih krivulj gričastih pokrajin, kjer je ploskovni ritem valovanja izstopajoča zasnova.
So pa tu tudi slike z naselji Nekatere v izvedbi pokončnih trip-tihonov. Preseneča pa nas, da je v tej Tržačanki, v kateri se pretaka furlanska in slovenska kri, slikarsko dojemanje čisto toskansko. Morje v njenih delih le poredkoma zaslutimo, tako na primer v dveh slikah, katerih ena nosi naslov «Fjord», druga pa Obe obali».
Drugače pa so razgledi krajev in naselij popolnoma toskanski v njih lastni stilizaciji, ki je tipična kot bi jo bil naslikal tamkajšnji slikar, vendar pa ne v našem stoletju. To namreč niso preslikani razgledi, pač pa stvaritve slikarkine domišljije, ki si išče lastno pot pokrajinskega izraza. Zato je smatrala za primemo, poiskati ga v početkih slavne toskanske umetnosti, ki je v-’ila s stenskih slik na presni omet. Zategadelj Elsa Gant posnema tudi način slikarja fresk v teh svojih slikah, ki se zdijo kot na platno prenešene freske.
Ta umetnost starih mojstrov je torej postala pobudnica v novo veliko obetajoče mlade slikarke, ki je že s prvimi nastopi dokazala, da se ne mara vdinjati meščanskemu okusu za morebitno otroš-niško umetnost. Je torej v teh slikah celinsko utemeljena preobrazba lika v preteklost, iz katere naj raste novo, ki se bo sčasoma verjetno obarvalo s posebnostmi domačega kulturnega vpliva, za kar jamči dosedanie svelte pou$tvarj(mjer zÌPPfi poenostavljeni pokrajinski razgledi.
M. BAMBIČ
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne obešajte na velik zvon načrtov. Razumevanje v družini. Srečen in prijeten dan.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil je najugodnejši trenutek, toda pazite se nasprotnikov, Razumevanje z osebo, ki jo ljubite.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaš poslovni napredek se bo izboljšal. Majhna napetost v družini.
RAK (od 2.6. do 22.7.) Bodite na delu iskreni in ne nasedajte intrigam. V čustvenem pogledu imejte zaupanje vase.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlična zamisel glede nekega nakupa in finančnih zadev. V družini skupna rešitev važnega vprašanja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, da boste objektivno ocenili neki predlog. Skušajte v miru rešiti neko osebno vprašanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prejeli boste zanimive ponube, toda pred tem rešite že postavljene naloge. Nesoglasje z drago osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Imeli boste uspeh, če boste naglo ukrepali. Prijetna sprememba v družinskem življenju.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odličen dan za obrtnike in one, ki se ukvarjajo z reklamo. Nemirni boste in melanholični.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spopad s poslovnimi nasprotniki. Ne popustite neutemeljenim zahtevam mlajših.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne podcenjujte sposobnosti tekmecev. Prijetno srečanje v teku popoldneva.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro premislite preden se spustite v tvegan posel. Pismo ali vest od osebe, ki je trenutno daleč.
Prejeli smo
MODERNA ENCIKLOPEDIJA — Zvezek 24, letnik VIK., leto 1973, izdaja Zavod za filozofijo znanosti in mir Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter Jugoslavenska pagvaška konferenci ja, Zagreb, Maruličev trg 19/1.
Dober nakup najboljše varčevanje

Danes se v vsej Italiji zaključuje 14. «teden hranilnic», hkrati s tem pa se današnji dan proslavlja kot «Svetovni dan varčevanja». Tudi naš list ima navado, da se vsako leto ob tej priliki pomudi z daljšim ali krajšim zapisom ob pomenu varčevanja in ob družbenih vrednotah varčnosti za gospodarski razvoj širše skupnosti. Ta navada pa ima kljub svoji koristnosti šibko točko, da je namreč pisec v stalni nevarnosti, da ponavlja že večkrat premlete reči in da s tem zdolgočasi in odbije bralca, in sicer toliko bolj, ker ima vsakdo možnost, da se neposredno in v okviru vsakdanjega družinskega življenja sooči s problemi, prednostmi — a tudi neprijetnimi presenečenji določenih oblik varčevanja.
Vendar se dogajanja tudi na tem področju iz leta v leto razvijajo, zadobivajo nove odtenke in razsežnosti in vzporedno s tem postavljajo pred varčevalce nove probleme. V zadnjem letu, na primer, so se zlasti med drobnimi varčevalci — ki pa predstavljajo najvažnejši dejavnik v družbenem gospodarskem življenju — začele širiti domneve, da se drobno individualno varčevanje pravzaprav ne izplača. Te domneve izhajajo iz več predpostavk, mislimo pa, da se ne motimo, če izberemo med njimi kot najvažnejši naslednji dve: drobno varčevanje — menijo nekateri — se ne izplača, kajti privarčevani denar, ki ga hranimo na tem ali onem bančnem zavodu, nam prinaša obresti, ki so zdaleč izpod razmerja, po katerem se med letom zmanjšuje kupna moč lire. Če nam banka priznava 4-odstotne obresti in če se stopnja notranje inflacije vzporedno dvigne za 6%, ko ob koncu leta potegnemo črto pod našimi računi se kaj hitro prepričamo, da smo pri svojih prihrankih izgubili 2% vrednosti. Drugi argument, ki ga nekateri čedalje bolj pogosto navajajo, pa je naslednji: družbeno skrbstvo se v razvitih državah polagoma izboljšuje (socialne dajatve pri plačah za odvisno delo, ki ga opravljamo v industriji, trgovini, obrtništvu, terciarnih dejavnostih, itd., pokojnine, zdravstvena oskrba in razne oblike javne pomoči ter solidarnosti, pa še bi lahko naštevali), vzporedno s tem pa se manjša nuja, da bi posameznik varčeval in s tem odvajal del sedanje kupne moči v nekakšen o-sebni sklad ali. družinski, sklad za stara leta, za primer bolezni in podobno.
Višje kategorije varčevalcev i-majo nekoliko drugačne probleme, saj se morajo soočiti z dejavniki, kot so borzne operacije, izbira med nakupom delnic ali obveznic, zemljiških zadolžnic ali zakladnih bonov, posebnih oblik zavarovanja ali nabavo vrednotnic, ki se glasijo na razne domače ali mednarodne finančne sklade. Take skrbi pa ima pri nas le malo ljudi.
Povrnimo se zato rajši k našim drobnim varčevalcem, katerim naraščajoča inflacija polagoma izpodjeda «kapital». Tudi naš človek včasih meni, da se drobno varčevanje ne izplača in da za
starost ni treba skrbeti, češ da bo že družba sprejela potrebne u-krepe tudi v našo korist. V zvezi s tem zadnjim mnenjem je treba zabeležiti tudi «potrošniško mentaliteto», ki se čedalje bolj širi med preprostim ljudstvom in ki jo podpirajo zlasti sredstva za množično obveščanje. Danes ne dobiš nobene večje revije, ki ne bi imela polovice strani natrpanih z oglasi; televizijski strategi so uvrstili «Carosello» prav v tisti čas, ko je največ ljudi pred malim ekranom, vzorec najnovejšega pralnega praška pa ti prinesejo kar na vrata. In končno, ali te ni sram, da se še vedno cijaziš z avtomobilom model 1971?
In vendar sloni varčevanje — nekateri ga upravičeno označujejo za krepost — na trdnih temeljih, ki so vzdržali, v času še večjega obotavljanja in ki so še vedno nosilno ogrodje za gospodarski in družbeni razvoj. Kar zadeva skrb za prihodnost velja pripomniti, da še vedno ni družba dosegla tiste stopnje polne socialnosti, v okviru katere bi bil posameznik res osvobojen vseh skrbi; najbrž bo moralo preteči še več pokolenj, preden bo taka stopnja res dosežena. Poleg tega je treba vedno računati na možnost izrednih potreb v domačem ali širšem krogu in pripraviti zanje pravočasno kritje. Brez drobnega varčevanja je nadalje zaman vsako upanje, da bi se lahko zaustavilo napredovanje inflacije. Spravljena sredstva ne povzročajo inflacije; inflacijo povzročata predvsem nasedanje «potrošniški mentaliteti» in brezglavo razsipanje
Velika večina drobnih varčevalcev k sreči še vedno veruje v korist varčevanja in ustvarja ter utrjuje temelje narodnega in družbenega napredovanja. S tem pa hkrati izkazuje zaupanje v širše narodno občestvo in zlasti v njegovo vodstvo. To vodstvo pa mora pokazati, da je vredno našega zaupanja in zajamčiti trdnost valute, v kateri so izraženi naši prihranki. Spodrsljaji, kakršnim smo priča na raznih področjih (neverjetno visoke odpravnine za določene kategorije državnih funkcionarjev, gradnja nepotrebnih avtocest, odpis davkov v korist bogatašem, vzdrževanje nepotrebnih ustanov, nabavljanje «predelanega» vojaškega materiala, itd.), globoko načenjajo to zaupanje. Če je namreč res, da varčevanje brani in utrjuje trdnost valute in s tem narodnega gospodarstva, je tudi res, da se varčevanje lahko razvije le tedaj, če je zaupanje vzajemno in ne le enostransko.



sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1-Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575
NA FILMSKIH PLATNIH
Stefano Vanzina:
«Anastasia mio fratello»
«Anastasia mio fratello, ovvero il presunto capo dell’anonima assassini» je drugi film (po «La polizia ringrazia»), ki ga Stefano Vanzina podpiše s svojim pravim imenom, medtem ko je podpisal nešteto filmov vseh zvrsti s psevdonimom Steno.
V obeh «osebnih» filmih izhaja Vanzina z reakcionarnega stališča: v prvem upravičevanje policije, v tem pa upravičevanje italijanske mafije v Ameriki; v razvoju flma pa prikaže protislovja teh stališč. «Anastasia» se nam vendar zdi v tem oziru zelo šibek, saj predvsem na koncu zabrede v nesmiselno patetiko. Njegovi najboljši momenti so obratno tisti, v katerih S« prosto izraža komična sila Alberta Sordija: ves prvi del temelji na običajnem komičnem položaju, po katerem gre protagonist skozi vsakovrstne dogodivščine, ne da bi razumel, za kaj gre.
S. G.
iiiiimikii n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n um limili iimiiiiit m n ii ii mi ii mi milili iiiiiiiiiiiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Festival industrijskega filma
PARIZ, 30. — Pod pokroviteljstvom sveta evropske industrijske zveze bo v dneh od 5. do 10. novembra v Parizu 14. mednarodni festival industrijskega filma, pri katerem Italija sodeluje s sedmimi dokumentarci, ki so jih izbrali na nedavni vsedržavni selekciji v Pordenonu. Filme so izdelali Fiat, Olivetti, Italsider
V Parizu bodo na mednarodni prireditvi prikazali 116 filmov, ki bodo dali širši pregled problemov ki so povezani z industrijskim razvojem v svetu. Kakor trdijo organizatorji, filmi ne bodo prikazovali le ekonomskih in tehnoloških plati industrijskega razvoja, pač pa tudi njegove družbeno politične probleme.
rmnia
mobili brevettati a componibilita'totale
popolnoma zložljivo patentirano pohištvo
PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK poklonili vam bomo nov
VODIČ ZA OPREMO DOMA
PITTING
pohišlvo
ZER1AL
UL. SETTEFONTANE 62	• TEL. 772731
UL. MADONNINA 18	• TEL. 794064
KORZO ITALIA	• TEL. 37838
Uspešno se nadaljuje 2. veliko nagradno tekmovanje
AVTO plus MODA
s 500 čudovitimi nagradami v trgovinah in supermarketih

VSAK DAN UGODNE
POSEBNE PONUDBE
t	!■
*	J*. ■«»*»;,	;
TA TEDEN MED DRUGIM
nova juha Knorr
veliki format
lir 175
riž Arborio Despar
1 “s	lir	290
rii Mantelli Despar
i k*	lir	250
oljčno olje Despar
1 liter	lir	990
brandy Vecchia Badia
el 75	lir 1350
Calfort
s«» i	lir	520
detergent Pronto
s citrono m sivko 8 oz.	|j|*	430
...in vedno varčevalni kuponi Despar!
Vniievanie O O O P
i} it In z hi tnnlegn varčevalen
Za svoje prihranke se obrnite na nase Supercoop in prodajalne ali pa neposredno na odsek za varčevanje
COOPERATIVE OPERAIE
.:... ........ DELAVSKE ZADRUGE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 - TEL. 794-275
Ì 49. svetovni dan varčevanja
SVETOVNI DAN VARČEVANJA
BANCA ANTONIANA Dl PADOVA E TRIESTE
SEDEŽ DRUŽBE IN GENERALNO RAVNATELJSTVO V PADOVI
34 BANČNIH OKENC V POKRAJINAH PADOVA, GORICA, TRST, BENETKE, VICENZA
8 DAVČNIH IZTERJEVALNIC
V službi gospodarstva ozemlja, na katerem deluje že 80 let.
Svojim klientom nudi bančno tradicijo varnosti ter ozračje vljudnosti, hkrati tudi zares sodobno bančno organizacijo.
POOBLAŠČENA ZA TRGOVANJE S TUJIMI VALUTAMI
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM Telefon 200-186
.....	-v:--..........

je banka ki namenj polovico dobička za socialna ter javno koristna dela *
j	m
Morda se bo zdelo presenetljivo, da najpomembnejši tržaški finančni zavod oddeli polovico svojega poslovnega dobička v socialna ter javnokoristna dela, da ne deli dividende ter da preostalo polovico dobička namenja povečanju jamstvenih skladov.
Bo presenetljivo ... toda v primeru tržaške hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste je prav tako. In ona smatra to-vedno veliko-vsoto kot eno najbolj posrečenih naložb. Mar gre za protislovje? Pa ni, kajti zavod Cassa di Risparmio di Trieste ni le enostavno "neka" banka: za Tržačane je to banka njihovega mesta in njihove družine. Vedno ponudi pomoč, ko je ta potrebna. S svojimi koristnimi posegi omogoča meščanom, da uživajo mnoge storitve, ki bi jih sicer sploh ne bilo. Sama uresničuje nad polovico kreditnih posegov. Podpira gospodarske dejavnosti tudi v najtežavnejših trenutkih. Skratka je tečaj, okoli katerega kroži vse mestno gospodarstvo. Zavod Cassa dì Risparmio di Trieste zmore vse to zaradi zaupanja, ki ga uživa med varčevalci. Zaupanja, ki ga nad eno stoletje velikodušno
vrača v dobro posameznikov in vsega prebivalstva mesta.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
TRŽAŠKA HRANILNICA

-fr SPREJEMAMO VLOGE
IN NUDIMO POSOJILA PO UGODNI OBRESTNI MERI OPRAVLJAMO VSE BANČNE USLUGE •fc URADNE URE 8.30 . 12.30 — 16 . 17
ssra
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S.p. A.
Glavnica L. 600.000.000	Vplačana glavnica in rezerve L. 350.000.000
VSE BANČNE OPERACIJE IN USLUGE — PROSTE IN VEZANE VLOGE NEPREKINJENA BLAGAJNA — VARNOSTNE SKRINJICE — MENJALNICA ZBIRANJE PRIHRANKOV ZA OTROKE (TKB HRANILČKI)
IZSTAVLJANJE PRIVOLILNIC ZA UVOZ ■ IZVOZ
PETLETNA HIPOTEKARNA POSOJILA
PRST	Ul. Fabio Filzi št. 10
Brzojavni naslov: BANKRED	Tel. 38-101 — 38-045
banka tvojega mesta in tvoje družine
...v; À :.	..w     . ....  
'Hìomìmca im Tkdeiiinica na Ottimali
OPČINE - TRST
BANCA DEL FRIULI
SOCIETÀ' PER AZIONI - FONDATA NEL 1872
(Iscritta al n. 2 del Registro Società Commerciali presso il Tribunale di Udine)
SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE — UDINE — Via Vittorio Veneto 20
Bazoviška 2 — Tel. 211120 - 212494
SEDE CENTRALE — UDINE — Via Prefettura 11: Tel. 53-551 — 62-841 — 65-841
Telex: 46152 Friulban
Vpisana glavnica .........	1.000.000.000	lir
Vplačana .............................................   902.500.000	lir
Rezervni skladi....................................... 3.842.500.000	lir
Vse bančne usluge
69 podruinie	11 davčnih izterjevalnic
poslujočih v pokrajinah Videm - Trst • Pordenon - Gorica - Benetke • Treviso in Belluno
Menjalnica
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst
Specializirana posojila po znižani obrestni meri:
Obrtniška
Kmečka
Trgovska
Mala industrijska Ljudske gradnje
■	Meddeielnl kreditni zavod
■	Banka pooblaščena za poslovanje s tujino
■	Vsi bančni posli in bančne storitve
■	Poslovanje z vrednotnicami
■	Redna petletna posojila
■	Posebna posojila s povoljnejšimi obrestmi za:
kmetijstvo
obrtništvo
srednjo in majhno industrijo trgovino
hotelirstvo in turizem
Stalna blagajniška služba in služba varnostnih predalov na osrednjem sedežu ter pri
glavnih podružnicah
Zaupana sredstva na dan 30/9/1973 približno 235 milijard Upravljani skladi na dan 30/9/1973 približno 269 milijard

/O
ljubljanska banka
oktober
mesec varčevanja
gospodarska moč je odvisna tudi od varčevanja
KMEČKA
BANKA
GORICA
UL. MORELLI 14 TEL. 2206-2207
:u:;.
NUDI
UGODNE POGOJE ZA VSE
BANČNE POSLE
49.
SVETOVNI DAN VARČEVANJA
KMEČKO ■ DELA VSKA POSOJILNICA
VS0V0DNJAH
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
'A ■ 91. l'* fotfoa I	(\JT' f*'
49. SVETOVNI DAN VARČEVANJA
VARČEVANJE: GONILO GOSPODARSKE OŽIVITVE
CASSA
A	Dl RISPARMIO
w	Dl GORIZIA
Denarni zavod, ki na svojem področju odlično prispeva za dosego tega važnega cilja s tem, da daje na razpolago javnim in zasebnim gospodarskim operaterjem vse najmodernejše bančne pripomočke
KREDITNI ODDELEK ODSEK ZA JAVNA DELA
ROTACIJSKI SKLAD
KREDITI ZA INDUSTRIJO TRGOVINO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO TURIZEM
VEZANA POSOJILA JAVNIM USTANOVAM
BANKA JE POOBLAŠČENA ZA TRGOVINO Z INOZEMSTVOM
(na vsem področju dežele Furlanije -Julijske krajine)
si. oktober casse D| RISPARMIO varčevanja E MONTI Dl CREDITO
3.250 OKENC V VSEJ ITALIJI
15 MILIJARD V DOBRODELNE NAMENE V LETU 1972
18.000 MILIJARD ZAUPANIH KAPITALOV
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
31. oktobra 1971
NOGOMET
JUTRI V GORICI OB 14.30
Tekma Italija-Jugoslavija za turnir UEFA (amaterji)
Jugoslovanski reprezentanti so favoriti
V ponedeljek so prispeli iz Rima na ronsko letališče nogometaši italijanske reprezentance, ki se bodo jutri popoldne srečali na goriškem stadionu z jugoslovansko reprezentanco v turnirju UEFA za amaterje. Vsa skupina se je naselila v hotelu «Transalpina».
Kar se tiče jugoslovanskih igralcev zdi se, da bodo ti prišli v naše mesto šele danes popoldne in bodo prenočevali v «Palače Hotelu».
Trener italijanske reprezentance Alzani je včeraj preveril formo posameznih igralcev v trening tekmi z mladinsko ekipo Pro Gorizie in bo verjetno po tem srečanju sestavil postavo, ki bo igrala proti jugoslovanskim reprezentantom. Ti so' vsaj na papirju, za stopnjo boljši. Amaterstvo v teh dveh državah je namreč precej različno, saj amaterji v Italiji igrajo pretežno v nižjih ligah (do D lige), medtem ko jugoslovanski igralci nastopajo v višjih in bolj zahtevnih kategorijah.
Jutrišnja tekma bo druga v tem kolu evropskega prvenstva. Poleg obeh omenjenih držav nastopa še reprezentanca Avstrije, ki je pred kratkim premagala na lastnih tleh Italijo z 2:1. Povedati je treba, da se bo le prvouvrščena ekipa udeležila finalnega dela tekmovanja.
Tekma Italija — Jugoslavija bo na nogometnem igrišču na Rojcah ob 14.30. Glavni sodnik bo Busuttil z Malte, stranska sodnika pa bosta Spanghero in Bosi, oba iz Trsta.
Rudi Pavšič
V ORGANIZACIJI SPOT
Uspel izlet in KKK
Po daljšem poletnem premoru se športne pobude SPDT na prostem spet živahno vrstijo. Pretekli dve nedelji sta lepo uspela 1. jesenski mladinski sprehod in 4. (jesenski) križ-kraž-kros. Prvega se je udeležilo preko 30 otrok, ki so se v spremstvu prirediteljev in staršev lepo sprehodili od Proseka, preko Napoleonske ceste na Obelisk in skozi gozd, mimo Vejne spet na Prosek. Čeprav je precej pihalo ni bilo hujšega mraza.
4. križ-kraž je dočakal krasno jutro. Tekmovalci, katerih je bilo 26, so se zbrali ob kontovelskem «Jezercu» krog ,10. ure, ko je ..sonce že lepo grelo. Tekmovanje se je Odvijalo okrog Kontovelskega gri-ča, vzdolž lepo zarisane, razgledne proge. Ta je bila dolga približno 2 km, zelo primerna torej za večino udeležencev, saj je bilo več malih otrok. Najmlajša sta imela šele 4 leta! Oglejmo si rezultate:
Letniki 1965, 66, 67
DEKLICE:
L Škamperle Janka H'55”, nato Ban Saša, Verginella Katja in Tomšič Jasna.
DEČKI:
1. Caharija Tomaž 10’36” nato Vek jet Dimitrij.
Letniki 1962, 63, 64
DEKLICE:
1. Štoka Nataša 12'36”, nato Margon Adrijana, Husu, Dolores in Kuret Tanja.
UiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,,,,,imuni
OBVESTILA
SPDT obvešča, da bodo treningi na plastični progi v Nabrežini v teh dneh.
Alpsko smučanje: 30., 31. okt.,
5.,	6., 7. in 8. nov. VEDNO samo od 14. do 15. ure. Vsaka ura Ur 500.
Tek: 1. novembra od 8. do 13. ure.
Prijave za Nabrežino vsako jutro od 8. cic 9.30 na št. 21 10 76.—
* * *
SPDT obvešča, da bo 18. novembra
SEJEM RABLJENE
SMUČARSKE OPREME
v Trstu in 22. nov. na Proseku. Zainteresirani naj se pravočasno pripravijo in zberejo opremo, katero nameravajo prodati.
DEČKI:
1. Štoka Peter 8’53” nato Gerdol Peter, Škerlj Igor, Tassare Aleks, Škamperle Igor, Tomšič Aleks in Terčon Mitja.
Letniki 1959, 60, 61
DEKLICE:
1. Verginella Marta 10’ in Švab Tamara.
DEČKI*
1. Starc Klavdij 7’10” (najboljši absolutni čas), nato Majkovski Sergij in Majkovski Kazimir.
Letniki 3956, 57, 58
FANTJE:
1. Kuret Stojan 7.37” nato Lisjak Henrik in Kuret Igor.
Najmlajša sta bila Gerdol Veronika in Ban Tomaž (1969). Progo sta prehodila v 14’15” oziroma 15’.
Nagrajevanje je bilo na lepem i-grišču ŠD Kontovel. Prvi trije uvrščeni posameznih kategorij so prejeli kolajne, najmlajša pa spominski kolajni. Tekmovanje je bilo veljavno za podelitev kolajn 3. dneva planincev 1373.
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
Stari Bora in Poleta
Jutri se bo začelo košarkarsko prvenstvo «Pomlad», na katerem bosta nastopala tudi Bor in Polet. Obe naši ekipi sta v B skupini, v kateri So še: SABA, Inter 1964, Uoyd Adriatico, Ricreatori in Ital-sider.
Bor in Polet se bosta borila za sredino lestvice.
Tekma Bor — SABA bo ob 11. uri v telovadnici v Ulici Caravaggio.
Tekma Italsider — Polet pa bo ob 11. uri v telovadnici v Ul. della Valle.
b.l.
NOGOMET
BARCELONA, 30. — V Barceloni bo jutri pomembna nogometna tekma med reprezentancama Evrope in Južne Amerike, ki so jo španski ljubitelji nogometa že označili za srečanje leta. Evropsko izbrano vrsto, v kateri bo Italijo zastopal Pacchetti, Jugoslavijo pa Stefanovič, bo vodil trener Kuhala, medtem ko bosta nasprotno stran vodila Žagalo in Sivori.
Srečanje se bo pričelo ob 20.30, sodil pa bo Italijan Angonese.
NOGOMET
SLOVENSKE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
V sedmih tekmah le dve zmagi naših ekip
Ves izkupiček sta osvojila le Breg (začetniki) in Primorje (mladinci)
MLADINCI
Libertas Sv. Sergij - Primorje
1:2 (0:0)
LIBERTAS SV. SERGIJ: Bilosla-vo, Crivici, Franch, Bursich, Gia-copci, Centonze, Biloslavo, Suber, Spadaro.
PRIMORJE: Kapun, Blazina, S. Štoka, Čemjava. Timeus, G. Husu, E. Štoka, Guštin, S. Husu, P. Milič, Castellani, 12 Ferfolja.
STRELCA za Primorje: Čemjava in S. Štoka.
Po dveh zaporednih porazih je mladinska enajsterica Primorja prišla ponovno do zmage. Z izredno borbeno in požrtvovalno igro so namreč Prosečani na tujem premagali solidno ekipo Libertasa od Sv. Sergija.
Prvi polčas se je zaključil brez golov, čeprav smo lahko že opazili premoč «rdeče-rumenih».
V nadaljevanju so prvi zatresli mrežo domačini. Kazalo je, da bodo morali tudi tokrat naši nogometaši poraženi z igrišča. Vendar so se potrudili in so najprej remizirali z (od tekme do tekme boljšim) čer-njavo. Pet minut pred koncem sre-
čanja pa je izvrstni branilec Sergij
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiiiiiiiiiilHIIHIlIllIllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllll || lun m m
ODBOJKA
V PRVENSTVU DEČKOV IN DEKEIC
Polovica ekip je slovenskih
Poleg ostalih šesterk nastopajo tudi Sloga, Breg, Kontovel, Bor in Kras
Pred kratkim se je pričelo odbojkarsko prvenstvo za deklice in dečke. To je kategorija mladih pripadnikov te športne panoge, ki je bila ustanovljena v preteklem letu in daje možnost nastopanja mladim zastopnikom obeh spolov. Mlajši i-gralci sodelujejo samo v okviru mladinskih iger. že v prvem prvenstvenem letu je bil dosežen velik uspeh in še večje zadoščenje za vse, ki so branili barve svojih matičnih društev. Še večji uspeh bo dosežen tudi v prvenstvu, ki je v teku.
Na tržaškem področju se letošnjega prvenstva dečkov in deklic udeležuje dvanajst ekip. Medtem ko se pri dečkih število šesterk ni povečalo, jih pri deklicah beležimo še enkrat več. Prav v tej konkurenci imamo- dve skupini. Glede slovenskih konkurentov smo lahko več kot zadovoljni, saj jih je točno polovica.
Pa si oglejmo nako so sestavljene posamezne skupine:
SKUPINA A (deklice): Sloga, Julia, OMA in UGSS.
SKUPINA B (deklice) : Breg, Kontovel, Bor in S. Giacomo.
DEČKI: Rozzol A, Rozzol B, Sloga in Kras.
Ravnotežje moči je torej popolno v obeh konkurencah. Pri deklicah so od osmih naše ekipe štiri, pri dečkih pa dve od štirih. Pri vsem tem pa velja poudariti, da je opaziti isti pojav, tako pri naših, kot tudi italijanskih osnovnih organizacijah: dotok naraščaja pri deklicah je pri odbojki veliko večji kot pri fantih.
Za bodočnost ženske odbojke se za sedaj ni treba bati. To pa kljub temu, da je ta kriza pri vrhu očitna in traja že nekaj let. Po dobro zasnovanem delu se bo kaj kmalu spreobrnilo na bolje. Prišel pa je čas, ko brez načrtnosti ne bo več uspeha. Žal, se nekateri tega še ne zavedajo in to tudi tisti, ki že vrsto let delajo na tem področju. Za naraščaj in s tem za igralce moramo sami skrbeti. Drugega izhoda ni.
Za konec pa si še oglejmo, kdo so glavni favoriti za končne zmage v posameznih skupinah.
V	skupini A pri deklicah je glavni kandidat za končno zmago OMA. Lepe možnosti ima tudi naš edini zastopnik v tej skupini Sloga. Vsekakor ne gre podcenjevati niti Juhe. Šesterka Združenja šolskih športnih društev ne bi smela biti nevarna.
V	drugi skupini deklic so kar tri J naše ekipe. Lansko prvenstvo je | odbojkaricam Brega prineslo izre-
den uspeh. Letos ga bo težko po- jim manjka odločnosti in zagrize
noviti. Slej ko prej pa bi morale prav Dolinčanke doseči največ v okviru naše pokrajine. Podrejene vloge ne bosta odigrala niti Bor in Kontovel. Derbi med Borom in Bregom bo marsikaj povedal in razčistil. Ekipa S. Giacoma je daleč najslabša in bo praktično samo statist.
Pri fantih pa je daleč najboljša prva postava iz Rocola. Trener Gia-neselli je v samo enem letu vzgojil celo vrsto odličnih mladih odbojkarjev. Lep dokaz za to nam je finale letošnjih mladinskih iger v Rimu, ko je prav Rozzol branil barve našega mesta. Od naših zastopnikov pa je vsaj na papirju boljša Sloga. Slogaši bi morali izbojevati drugo mesto na končni lestvici.
V SOBOTO V FOUANU
Zadnji preskus Bora pred prvenstvom
Prihodnjo soboto bo v Foljanu na sporedu zanimiv odbojkarski turnir, ki ga bo priredilo domače društvo Corridoni. To bo tudi zadnja priložnost za borovke, da bodo pred prvenstvom B lige, ki bo steklo teden dni kasneje, preskusile svojo moč in formo. Turnirja se bosta udeležili poleg organizatorja in Bora, še ekipi AGI in OMA, ki bosta v prihodnjem prvenstvu prav tako nastopali v drugi ligi.
Težko je za ta turnir napovedati favorita za končno zmago, saj bodo ekipe zelo izenačene. OMA, ki si je lani spet priborila status drugoligaša, se ponaša predvsem s svojo borbenostjo, saj se igralke ne vdajo do zadnjega sodnikovega žvižga. Na turnirju, ki so ga priredile ob začetku oktobra, so dokazale, da se za B ligo vestno pripravljajo, kar so potrdile tudi na tradicionalnem turnirju, ki ga je oktobra priredil goriški AGI in na katerem je tržaška ekipa zasedla tretje mesto.
Tudi AGI se z vso vnemo pripravlja na bližnje prvenstvo, saj bo go-riška ekipa nedvomno hotela zbrisàti ne preveč lepi vtis, ki ga je pripravila v lanskem prvenstvu, ko se je le za las rešila izpada.
Kakšno je stanje v Borovih vrstah smo imeli priliko videti vsi prav na turnirju OMA. Borovke so dokazale, da znajo zaigrati res vrhunsko, rekh bi skoraj da na ravni A lige, dokazale so pa tudi, da
nosti, kar jih lahko privede do igre, ki res ni vredna Borove slave. Morda nam bo pa prav ta turnir dokazal, da so borovke to svojo krizo premostile.
Vsaj na papirju je Corridoni najšibkejša ekipa tega turnirja, vendar ga zaradi tega ne gre podcenjevati. Igralke bodo imele na svoji strani prednost domačega igrišča in občinstva, poleg tega so pa tudi varovanke trenerja Ceja znane po svoji izredno zagrizenosti in borbenosti.
Naj ob koncu dodamo še, da se bo turnir odvijal po sistemu «vsak proti vsakemu» in bodo ekipe igrale na dva osvojena seta.
INKA
HOKEJ NA LEDU
—LJUBLJANA, 30. — Po remiju z Jesenicami s 5:5 je ljubljanska Olimpija osvojila «Pokal Karavank» v hokeju na ledu. Druga je bila ekipa Jesenic, tretje in četrto mesto pa si delita avstrijski moštvi ATSE in KAC.
OBVESTILO
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da bo bli-žanje v okviru 13. slovenskih športnih iger za vsa področja v pelei; 2. novembra v prosvetni dvoran; v Križu točno ob 20. uri.
Štoka izvedel hitro akcijo, preigral nekaj nasprotnikov in z roba kazenskega prostora ponovno zadel v črno.
Omeniti moramo, da je bila postava Primorja precej spremenjena, V obrambi je tokrat prvič solidno nastopil Sergij Štoka. Na sredini igrišča se je poznala odsotnost Valterja Husuja in poškodovanega Ma-estruttija. Zaradi tega je G. Husu nastopil kot vezni igralec, Guštin pa se je pomaknil na mesto polkri-la. Povsem neobičajna je bila napadalna vrsta. Na sredini je igral Sergij Husu ,na krilih pa novinca E. Štoka in Castellani. Zaradi neizkušenosti ni bila njihova igra prodorna, za gola pa je ob tej priliki poskrbela obramba.
V.H.
Romana — Mladost 1:0 (0:0)
ROMANA:	Grieco, Gherghetta,
Alampi, Miniussi, Brandolin, Peres, Antoni, Murutto, Vianello, Buttignon in Recchia.
MLADOST:	Boscarol, Devetak,
Černič, L. Gergolet, V. Gergolet, A. Jarc, Cijan (v d.p. M. Marušič), Uršič .Cotič, Jarc in A. Marušič.
STRELEC: Antoni v 21. min. d.p.. KOTI: 5:2 za Romano. GLEDALCI: 90. SODNIK: Marizza.
Na občinskem stadionu v Tržiču je v tekmi proti Romani enajsterica Mladost doživela poraz z pičlim 1:0. Moramo pa pripomniti, da bi si kraški mladinci zaslužili vsaj neodločen rezultat, ker so bili enakovredni nasprotnika, škoda, da je burja skozi vso tekmo kvarila lepo igro.
Prvi polčas se je končal v znamenju premoči Doberdobcev in že v četrti minuti je Cotič z močnim strelom zadel prečko. Nato se je igra ustalila na sredini igrišča, ker sta obe moštvi posvečali večjo pozornost obrambi.
V drugem delu igre, pa so Kraševci upali na kaj več kot na remi in so pritisnili v napadu. To so izkoristili domačini, ki so v protinapadu v 21. minuti prišli do zadetka z Antonijem, ki je izkoristil nesporazum doberdobske obrambe.
K. F.
Breg — CGS	0:1 (0:1)
BREG: Ota, Pavletič, Zobec, Strnad, Košuta, Sovič, Gabrielli, Lo-vriha P., Bržan, Štranj, Jež.
CGS: Brandmayr, Nangano, Che-ri, Colonna, Purini, Milani, Bucci, D’Ambrosio, La Fata, Cespa, Da-gnelut.
jSodniK;.. Zangrando. Strelec; Da-
gnelut (v p. p.).
Brežani se stopih- na-igrišče- z o-
krnjeno postavo, saj razen Samca in Slavca, ki sta igrala v prvem moštvu, nista nastopila ne M. Lovri-ha ne Žafran. CGS je od vsega začetka pokazal lepo, skupno igro in odlično sredino igrišča. Tekmo je ovirala burja. Ta je škodila posebno gostom, ki so bili tehnično na višji ravni od naših nogometašev. Tekma je bila za Brežane zelo važna, ker bi zasedli drugo mesto na lestvici, če bi tokrat zmagali. Tržačani so se takoj pognali v nanad. Bregova obramba pa se ni pustila presenetiti. «Plavi» so odgovarjali s
hitrimi in učinkovitimi protinapadi, vendar napadalci niso izkoristil u-godnih priložnosti. Sredi polčasa je prišlo do dogodka ki je odločil izid srečanja. V kazenskem prostoru Brega je bila gneča in Dagnelut je spretno izkoristil edino priložnost za gol za Tržačane ter neubranljivo ukanil Oto. Kmalu nato so imeli naši fantje možnost izenačiti, vendar je Gabrielli, sam pred vratarjem, slabo streljal.
Drugi polčas je bil ves v znamenju Brega, «plavi» pa so napadali preveč neurejeno in zato ni nrišlo do pričakovanega gola. Kljub porazu je igra Brega zadovoljila. Zdaj čakajo na derbi s Primorjem, v katerem računajo Brežani vsaj na točko.
JOLO
Costalunga — Gaja 2:0 (2:0)
COSTALUNGA: Tripani, Bon, No-vacco, Crimalda, Sahar, Sain, Burni, Mocenico, Parovel, Sain M. in Paron.
GAJA: Škabar (Ghezzo), Milič, Grgič, Milkovič L. in D., Križman-čič (k), Guštin, Kralj M. in D., Brass in Kalc (Davanzo).
STRELCA: v 35. min. p.p Crimalda in v 37. min. p.p. Burni
(Costalunga).
KOTI: 7:5 za Costalungo. GLE DALCI: približno 40. OPOMBE: v 13. min. d.p. sta bila izključena Guštin (Gaja) in Parovel (Costalunga).
V	nedeljskem kolu mladinskega prvenstva so mladi gajevci na pro-seškem igrišču zabeležili svoj tretji poraz v letošnji sezoni, tokrat proti solidni Costalungi. Tržačani so mnogo težje, kot so pričakovali, premagali «zeleno-rumeno» obrambo, ki je bila zanje vedno trd oreh, saj je klonila šele pet minut pred koncem polčasa.
Premoč domače ekipe je bila o-čitna vse od prvih minut dalje, zlasti ker je imela burjo v svojo korist. Tržačani so si ustvarili nekaj lepih priložnosti, toda kraških predstavnikov niso mogli presenetiti vse do oičlih pet minut pred koncem polčasa.
V	nadaljevanju pa so bili gostje kljub vsej požrtvovalnosti neuspešni. čeprav so Tržačani zasluženo zmagali, bi bil neodločen izid pravičnejši. V gajevski vrsti sta se najbolj odlikovali Mauro Kralj in Ladi Milkovič.
DARKO GRGIČ
IHiiiiiliiiliiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiiiiilltiliiiiilliiiimiiiiiiiiiiliiiiiiliiilliifiiilliiliiilliliiiiiiiiHiiiiininiiiiiiiiiiiii
NARAŠČAJNIKI
Breg — CGS
0:1 (0:0)
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LICA
Tudi v drugem kolu poraz Nabrežincev
Kljub neuspehu nastop v Vicenzi ni bi! povsem negativen
Duomo (Vicema) - Sokol 5:3 sodnika pri štetju točk Fabjan zgubil koncentracijo in je klonil.
V	drugem kolu so nabrežinski predstavniki ponovno klonili, čeprav je vse kazalo, da bodo prav na prvem gostovanju odnesli prvi par točk. Po slabo prespani noči (saj so po dolgem iskanju našli le zasilno in neudobno ležišče) so Pertot in tovariši stopili za zeleno mizo trdno odločeni, da zaigrajo kot znajo.
Kljub zelo spolzkemu podu in po prečni mizi je že v prvi igri Fabjan odpravil najboljšega nasprotnika Za nettija (III/I) v samih dveh nizih.
V	naslednjem srečanju pa je Pertot strl, prav tako v dveh setih odpor Zanninija (3/IV).
Sledil je predvideni poraz Sanne
proti Crestaniju-Otlift... _ _____M&a nekoliko boljša od prve. To-
” —" ■ - '	irala tek- km pa je Fabjan igral pod svojimi
V naslednji igri se je morala ma odločiti saj (če so domačini hoteli računati na zmago) bi moral Zannini na vsak način premagati Fabjana, ki je že osvojil eno toč ko. Res se je prvi niz zaključil v korist našega predstavnika, ki je dovolil nasprotniku, da je zbral le 11 točk. V drugem setu je domačin zbral vse svoje moči in je tesno osvojil set z 21:19. Nič še ni bilo zgubljenega in prepričani smo bili v Fabjanovo zmago, saj se ta igralec odlikuje po svoji hladnokrvnosti. Tokrat pa je. tudi zaradi nanake
msmm
■ ■■
Primorje je v nedeljo presenetilo Sant’Anno z učinkovito igro
Sledil je še en poraz Sanne, ki se je še kar dobro upiral Zanettiju, Pertot je nato premagal solidnega Crestanija in ponovno izenačil stanje 3:3.
V predzadnji igri je Sanna še enkrat klonil Zanniniju nakar je Fabjan igral s Crestanijem. Ta Fabjanova tekma ni bila niti senca prejšnjih dveh, saj smo imeli občutek, da igra naš fant brez vsakega preprjčanja v zmago. To dejstvo je tudi pripomoglo, da je sicer soliden nasprotnik v samih dveh setih osvojil peto točko in tako tudi zmago za svoje moštvo.
Sokol se je torej ponovno vrnil domov brez točke, čeprav je bila ta
sposobnostmi in brez potrebne za grizenosti, zlasti v drugem delu drugega srečanja in v celotnem tretjem dvoboju. Pertot je zadovoljil, Sanna pa je kljub porazom pokazal nekoliko napredka. Vidi se, da našim predstavnikom manjka trening, zlasti pa več zaupanja v svoje moči. Prepričani smo, da se bo prvenstvo zaključilo bolje kot se je pričelo.
Zanetti — Fabjan (15, 18)
Zannini — Pertot (17, 18)
Crestani — Sanna
(6, 10)
Zannini — Fabjan (-11, 19, 19)
Zanetti — Sanna (10, 13)
Crestani — Pertot (18, -19, 12)
Zannini — Sanna (14, 16)
Crestani — Fabjan (15, 18)
0:2
2:0
2:0
2:0
OBVESTILO
Trim odsek Krasa, ki bo priredil v nedeljo, 4. novembra drugi članski planinsko - orientacijski pohod po zgoniški občini, obvešča, da se danes, v sredo, 31. t.m. zaključi vpisovanje ekip. Prijave sprejema tajnica Tamara Blazina, ekipe pa so lahko moške, ženske ali mešane (od 4 do 6 tekmovalcev). Ob vpisu morajo ekipe poravnati tudi prijavnino, v katero je vključen tudi prispevek za stroške piknika, ki bo sledil pohodu.
BREG: Krmec, Kalin, Polese. Novello, Grizonič, Žerjal, Prašel, Kuret M., Ferluga, Peroša, Klun.
CGS: Maschietto Dalle Aste, Co-ciancich, Sartori. Brandmayr, Chin-nici, Martin, Siderini, Burba, Marini Lippi 13 Cilenti.
Bregovi naraščajniki so sprejeli v goste drugouvrščeni CGS Vreme je bilo leno toda tekmo je oviral veter. «Plavi» so že od začetka potisnili CGS na njegovo polovico ieri-šča. Vratar gostov je bil stalno pod pritiskom in obramba se je včasih rešila z grobimi prekrški. Tržaški napadalci so se izkazali le z redkimi protinapadi vendar je bil Krmec vedno na pravem mestu
Po odmoru se je CGS pognal v napad in je kljub burji občasno pokazal lepo igro. Brežani so se lepo in redno branili. Vratar Krmec je nekajkrat zelo lepo branil strele učinkovitega Marinija. Vse je i» kazalo, da se bo tekma končala s pravičnim remijem, ko je levo krilo CGS Lippi v podaljšku neubranljivo ukanil vratarja «plavih». Brežani so kljub okrnjeni postavi (zaradi izključenih Krevatina in D. Kureta) za las zgubili remi. Vsi zaslužijo pohvalo, ker so se borili od prve do zadnje minute.
IST
Giarizzole - Union 4:0 (0:0)
GIARIZZOLE: Parovel (Altm), Ladovaz, Cheber (Roberti), Ingies-si. Gattonar, Cerovac, Zacchiana, Tedeschi, Podzinkova, Umek, Latin.
UNION: Fomasaro (Dussi), Malalan, Ballarin, Stula, čepar. De-ros, Ancona. Koc, Sassi, Colja, Krevatin.
STRELCI: 16. min. p.p. Cerovac, v 13.. 25. in 27. min. d.p. Podzinkova.
V	prvem polčasu je bila tekma vseeno zanimiva saj je Union zaigral še precej dobro, poznala pa se je odsotnost obeh branilcev, tako da je prišlo kmalu do prvega zadetka sredi prvega polčasa.
V	drugem polčasu je stopil v vrata Dussi, je sicer še precej dobro igral, čeprav je prejel kar tri gole. Seveda, je bila kriva za te gole samo obramba, ki se ni prav nič izkazala. V nedeljo si je Union zapravil možnost uvrstitve v finale. V četrtek bomo videli na stadionu «1. maj» slovenski derbi med Unionom in Bregom. Tekma bo morala biti zelo zanimiva, zlasti če pomislimo, da sta obe ekipi na sredini lestvice in bo v Unionove vrste spet stopil po treh tednih stoper Benčič in levi branilec Del Bosco.
Breg — Cremcaffè 1:0 (0:0)
BREG: Mauri, Grizonič P. Sancin (Kocijančič), Lovrečič. Klabjan, Divis, Scheriani, Ražem, Racman, Kralj, Viola.
CREMCAFFE’: Costagliola. Smalla, Molinaro, Stocovaz, Luch, Nonis, Pecorella, Bassanese, De Jacovo, Senica, Ciani (12 Cattaruzza. 13 Rossetti).
Sodnik: Smillovich. Gledalcev: 20.
Bregu prinašajo srečo novinci. Tokrat je pdvič nastopil v plavem dresu Radivoj Racman. k< je (nekoliko po sreči) dosegel zmagoviti gol. To je bil tudi njegov krstni zadetek.
V	tej tekmi sta se spoprijeli najmlajši postavi tega prvenstva, zato je tudi razumljiva nizka uvrstitev obeh in še posebej Cremcaffeja, ki je še brez točk.
Brežani so stopili na igrišče prepričani. da bo njihova naloga lahka. Zaigrali so ležerno, kar je dalo nasprotnikom dobro mero poguma, tako da so zaigrali napadalno in učinkovito. «Plavi» niso tega pričakovali in so se znašli v prvih minutah v stiski. Polagoma so prestali krizo, utrdili sredino igrišča in obdržali tekmo v ravnovesju.
, Drugi polčas je bil v znamenju «plavih», ki so imeli boljšo kondicijo in so imeli tudi burjo v prid. Pritisk na nasprotna vrata je bil stalen, toda neuspešen, razen v 7. min., ko se je posrečilo realizirati novincu Racmanu. Brežani so se še bolj zagrizli toda izid se ni spremenil. Najboljši so bili: Grizonič. Lovrečič in Klabjan. Vsekakor imajo tudi vsi ostali zaslugo za uspeh
JOLO
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Kakšne vrste obvestila so to bila, tega Kefauver ne pove.
Razen Polakoffa je pričal pred senatno koonisijo o tem tudi neki upokojeni mornariški oficir, ki je sodeloval pri zbiranju podatkov pri Lucianu, podal pa je mišljenje o značaju in vrednosti omenjenih podatkov.
Kefauver jeva komisija je hotela zaslišati tudi guvernerja New Yorka Thomasa Deweya, ki je o tem, tako se zdi, največ vedel, toda Dewey je zavrnil povabilo, da bi prišel pred komisijo in podal svoj izkaz. Malo čudno je, da mora neka senatna komisija na takšen, ovinkast način preiskovati zadevo o osvoboditvi Luciana, namesto da bi povpraševala na najbolj ustreznem mestu, pri vojski, kako je vse to pravzaprav bilo. Verjetno pa so tam to imeli za neko zelo strogo skrivnost, ki je ne razkrijejo niti senatni komisiji.
Nekaj je odkril George Whitte, agent federalnega biroja za mamila, ki je nekaj časa služil senatni komisiji kot strokovnjak in preiskovalni organ (ker so mamila pomembna veja gangsterske dejavnosti, še posebej pa Lucianove). Whitte je pripovedoval, da je pri osvoboditvi Luciana iz jetnišnice igral vlogo tudi neki Augusto Del Grazio. Omenjeni Del Grazio Je trdil, da dela v imenu «dveh odvetnikov Franka Costella, ki je stal na čelu gibanja, da bi Luciana izvlekli iz jet-
nišnice». Whitte je povedal :
Omenjeni Del Grazio je trdil, da ima Luciano zelo močne zveze v italijanskem podzemlju in da je eden izmed glavnih članov mafije. Predložili so pogodbo, ki je bila v tem,- da bi Luciano uporabil svoj položaj v mafiji in tako pripravil teren za ameriške agente obveščevalne službe in da bo zato Sicilija mnogo bližji cilj kot bi sicer lahko bila.»
Lucianova cena za to, trdi Whitte, je bila, naj vojaške oblasti dosežejo njegovo pomilostitev, nakar bi sam osebno odšel na Sicilijo, da bi opravil vse priprave.
Po tej verziji, ki jo je podal agent Whitte, m šlo samo za usluge na podlagi podatkov, temveč je Luciano storil še več. Ni čisto pojasnjeno, ali je bil Luciano takrat zares začasno izpuščen iz Sing Singa in poslan na delo v Italijo, na Sicilijo, vendar to ni niti izključeno.
Če je bilo tako, potem Luokyja Luciana niso izpustili iz jetnišnice leta 1946, temveč že 1943. leta, pa je odšel na Sicilijo in tam opravil svojo nalogo, omenjena izpustitev 1946. leta pa Je bila samo fingirana, kolikor ga niso, potem ko je opravil nalogo v Italiji, prostovoljno ali prisilno pripeljali nazaj v jetnišnico, da bi ga kasneje dokončno, po dogovoru, izpustili.
Vendar je tu še neka druga verzija, ki je Kefauver ne omenja, ki pa govori samo o neki majhni «uslugi», ki jo je bil Luoky storil ameriški vojski, nima pa nobene zveze z invazijo na Sicilijo.
Leta 1943 so bile Hitlerjeve podmornice v ofenzivi proti ameriškim obalam in ameriške ladje ter pristanišča so bila v nevarnosti. Ameriška protiobveščevalna služba in tajna policija FBI sta prišli do zaključka, da bi omenjene nemške podmornice ne mogle dedovati v tako oddaljenih vodah, če ne ti imele pomoči na samem ameriškem ozemlju, kjer jim je nekdo moral dobavljati bencin, seveda pa tudi podatke. Tedaj je FBI sklenila, da se bo poslužila uslug Giuseppa Len-
ze, ki je kontroliral ribolov in tržišče rib na vzhodni obali ZDA. Z njegovo pomočjo je FBI lahko poslala agente na ribiške ladje. No, tp je bilo neučinkovito. Tedaj je sam Lanza, imenovan Socks, .izjavil, da bi bilo najbolje poklicati na pomoč Luciana, ki kontrolira bande in tako lahko pride na sled preskrbi Nemcev z bencinom.
V zvezi s tem je bil Lucky premeščen v jetnišnico Mea-dows, da bd tako lahko bolje koristil. Tje so prihajali njegovi gangsterski sodelavci, med njimi tudi omenjeni Lanza, dalje Meyer Lansky, organizator skrivnih igralnic, pa Willie Moretti itd.
Ti gangsterji so po Luokyjevih navodilih delali za FBI, oziroma Za oficirja ameriške mornariške protiobveščevalne službe majorja Charlesa Haffendena ter so odkrili nekatere Nemce in Italijane, ki so tvorili sabotersko in vohunsko mrežo, ki je pomagala akciji Hitlerjevih podmornic.
Maja 1945. leta je Haffenden predložil vladi poročilo o tej akciji ter ocenil zasluge Luciana kot «zelo velike».
Toda, sodeč po vsem, je bila tu vendar Sicilija. Zavesa okrog te skrivnosti je padla po nekaterih odkritjih v Italiji pred nekaj leti.
Zavezniki so se izkrcali na Siciliji 9. julija 1943. Pet dni kasneje, 14. julija, je neko ameriško lovsko letalo letelo nad Villalbo, v notranjosti Sicilije, precej daleč od prve fronte na Siciliji. Omenjeno mestece, Id je na prvi pogled bilo videti precej revno, je prišlo v zgodovino kot kraj, kjer je živel Don Calogero Vizzini, šef sicilijanske mafije, veleposestnik in multlmdlijonar, ki so se ga celo oblasti bale.
Letelo je torej tistega jutra nad Villalbo ameriško lovsko letalo, kmetje pa so ga z zanimanjem opazovali. Nikakršnega strahu niso kazali. Slutili so, da bodo Angloameričani Mtro in zlahka pregazili Sicilijo, da hudih bojev tu ne bo. Ameriška lovec je letel tako nizko, da se je skoraj dotikal streh. Tedaj so prebivalci Villalbe lahko opažali neko ^atavico, ki
je plapolala na boku letala. Bila je rumene barve, na sredini pa je imela veliko črno črko «L».
Nekaj je padlo iz tega letala, ko je bilo nad hišo mon-signorja Giovanndja Vizzinija, krajevnega župnika in brata Don Calogera Vizzinija. Padla je na tla neka najlonska torbica, v njej pa je bil rumen robec, podoben zastavici na letalu. Na njem je bila črka «L».
Stvar je pobral vojak iz italijanske garnizije v Villalbi in si jo prisvojil Ni vedel, kako pomembna je. Naslednjega dne se je letelo vrnilo. In spet je letelo nizko in na njem je bilo megoče videti rumeno zastavico s črko «L». Drugič je odvrglo najlonsko torbico z robcem. Stvar je padla na ulico Gozzo di Borgo, prav pred hišo rodbine Vizzini. No, zdaj je bil na torbici tudi naslov: Za Don Callòjo! Našel jo je sluga iz hiše Vizzini jev in jo izročil tistemu, ki mu je bila namenjena.
Tega dne je odjahal na konju iz Villalbe v bližnje mestece Mussomeli mlad kmetič, imenovan Mangiapane. Dobro sknt pod plaščem iz velurja je nosil listek, ki ga je napisal Don Calò. V primeru, da bi ga kdo ujel in preiskal, bi moral mladenič na konju te listek požreti. Toda, tudi če bi ga našli, bi ga težko razumeli. Pisan je bil v sicilskem narečju, mnogi izrazi pa so bili iz žargona mafije. Govoril je Don Calò o nekih kravah in volih, v bistvu pa so to bue divizije!
Listek je bil za Don Giuseppa Genca Russa, šefa mafije v tem mestecu (današnjega šefa mafije za vso S.c .ijo), Don Calò ga je obveščal, da bo neki l'uri 20. julija vodil motorizirane divizije do Cerde, medtem ko bo sam, Don Calò, iste ga dne vodil glavnino čet. Don Calò je glavnino čet označil za «krave», tenke za volovske vprege, poveljnika pa za bika Zahteval je od svojih podložnikov, naj bodo pripravljeni na sprejem zaveznikov in naj jim pomagajo z informacijam^ in zatočišči Mladenič na konju se je vrnil s poztr.ivnùr odgovorom. Da bo vse v redu.	(Nadaljevanje sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
31. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200 finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.Pl.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • Trst
ZARADI BOJKOTA ARABSKIH PROIZVAJALCEV NAFTE
Petrolejska kriza grozi Zahodni Evropi in Japonski
Holandci brez bencina ob nedeljah - Japonska v škripcih: omejitev dobav in povišanje cen
HAAG, 30. — Holandska vlada je danes sklenila, da začenši s 4. novembrom ne bo več dovoljen osebni avtomobilski promet ob nedeljah. Vest je sporočil minister za gospodarske zadeve Ruud Lubbers na tiskovni konferenci. Minister je še pripomnil, da je bil že podpisan kraljevski dekret, ki predvideva o-mejitve dobav goriva posameznikom, čeprav pristojni organi še niso smatrali za potrebno, da bi se ta ukrep izvajal v celoti.
Zahodna Evropa in tudi Japonska doživljata v teh dneh pravcat lok zaradi petrolejske krize. Obe sta zelo tesno navezani na dobave iz petrolejskih virov na Bližnjem vzhodu, ki so v glavnem odvisni od arabskih držav. Vprašanje se ne postavlja v taki ostrini za ZDA, ki so odvisne od arabskega petroleja le v manjši meri.
Ne more se izključiti, da ne bi tudi Velika Britanija sprejela v bližnji prihodnosti precej ostrih u-krepov na tem področju. V Angliji bi utegnilo priti celo do racionira-nja bencina.
V	Italiji bo verjetno prišlo v kratkem do zvišanja cen petrolejskih proizvodov.
V	zahodni Evropi se je Zvezna republika Nemčije skušala otresti vsakršne odgovornosti zaradi izraelsko - arabskega spopada ter je sporočila arabskim državam, da je prepovedala prevažanje raznega blaga v Izrael preko svojih pristanišč. S tem aktom si je ZRN skušala pridobiti zaupanje arabskih držav z namenom, posebno, da ne bi ostala na cedilu, zaradi bojkota arabskih dobaviteljev petroleja. Ne ve se še, kakšen bo uspeh teh zahodnonemških diplomatskih posredovanj.
nistrstvo veleposlanika Saudske A-rabje šejka Aouneya Wafo Dejani-ja ter ga seznanil s tem sklepom svoje vlade. Zdi pa se, da je ta najnovejši preokret v politiki japonske vlade, naletel v arabskem svetu na precej gluha ušesa, saj je Japonska menda še vedno na spisku proizraelskih držav.
Japonski bo verjetno zelo huda predla zaradi pomanjkanja nafte, ker je tudi Indonezija sklenila, da poveča cene svojega petroleja za celih 20 odst. Indonezijci trdijo, da ne gre za političen prijem, temveč samo za zvišanje njihovih dohodkov. Rezultat za Japonce je vsekakor porazen, ker ti dobivajo prav iz Indonezije precej petroleja.
Danes se je sestala v Tokiu organizacija, ki povezuje japonske čistilnice. člani organizacije so zahtevali takojšen poseg vlade za zagotovitev rezerv ter izvajanje pravilne politike v zvezi z napovedmi zahodnih družb, da bodo povečale cene svojih proizvodov ter zmanjšali dobavo. Za sedaj ne bodo na Japonskem še racionirali goriv, toda na to bodo prisiljeni, če se bo položaj poslabšal.
HIMNA BREZ BESED
Skladatelj Taki Hrisik bo 10. januarja prihodnjega leta praznoval neobičajen jubilej. Tega dne bo namreč 5 let odkar je bila njegova »pesem», kot pravi sam, proglašena za jugoslovansko državno himno. In ko ga je vprašal novinar, kako se ta pesem imenuje, je odgovoril:
«Tudi jaz bi rad vedel, u-pam pa, da bom to izvedel še v tem stoletju.»
Nova jugoslovanska državna himna še do zdaj nima ustreznega besedila.
PRVI POLJUB
Ko je soproga japonskega prestolonaslednika Akihita Mi-čiko, odpotovala na uradni obisk v Španijo, jo je 4-letna hčerka Nori pospremila na letališče. Kot vsi otroci je tudi Nori poljubila mater in s tem spravila v krizo protokol japonske prestolnice:	šlo je
namreč za prvi poljub v javnosti članu japonske cesarske družine.
Cesarski šef protokola je še vedno zaprepaden, zlasti še, ker je princeso Mičiko na madridskem letališču sprejela žena španskega prestolonaslednika Sofija in jo takrat poljubila kar na obe lici.
REKORD
Res je sicer, da je v teh dneh val razglednic, ki so jih Tržačani pisali poleti z letoviških krajev, kar preplavil Trd, kljub prizadevnosti pa tržaški poštni urad bo težko izenačil rekord, ki sta ga postavila poštna urada iz Benetk in iz Siene. Sedem let in sedem mesecev za 355 km je res rekord, ki ga bo težko zboljšati. Na razglednici, ki je po časovno tako dolgi poti «našla naslovnika, je bila v skladu s tarifami izpred sedmih let tudi znamka za 20 lir. Vprašanje je torej, če bo moral naslovnik plačati tudi globo, saj mora biti po zadnjih tarifah na razglednici znamka za 25 lir.
Tri specializirane razstave na beograjskem sejmišču
BEOGRAD, 30. — Na beograjskem sejmišču so danes odprli tri specializirane mednarodne razstave: 4. mednarodno foto-kino razstavo, 4. mednarodno razstavo o opremi in pripomočkih za sodoben pouk in 2. mednarodno razstavo za zaščito pri delu in zaščito človekovega okolja.
Na mednarodni foto-kino razstavi okrog 100 podjetij iz 16 držav in iz Jugoslavije prikazuje dosežke sodobne foto in kino tehnike. V okviru te razstave je tudi več posebnih razstav sodobne fotografije. Na mednarodno razstavo o o-premi in pripomočkih za sodoben pouk sodeluje 80 razstavljavcev iž 12 držav. V času razstave bodo predvajali več filmov o sodobnem pouku. Na mednaro&ii razstavi za zaščito pri delu in zaščito človekovega okolja sodeluje 90 podjetij iz 8 evropskih držav in iz Jugoslavije.
V Zagrebu so včeraj odprli mednarodno razstavo orodništva in o-
rodja, na kateri sodeluje okrog 300 domačih in tujih p»odjetij iz 17 držav Evrope, Azije in Severne Amerike. Na razstavi jugoslovanska in tuja podjetja prikazujejo najsodobnejše stroje za obdelavo lesa, kovin, plastičnih snovi, naprave za termično obdelavo in druge izdelke. Za časa razstave, ki bo trajala do 4. novembra bo tudi več strokovnih posvetovanj.
B. B.
Včeraj je bil odprt promet preko mosta Bospor. Most, ki je dolg 910 metrov, povezuje prvič Evropo in Azijo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRAGEDIJA V POLNILNICI JEKLENK V MILANU
Trije mrtvi in 28 ranjenih obračun eksplozije v tovarni Trifil-ltalia
Vzrok eksplozije še ni znan - Enega delavca pogrešajo
MILAN, 30. — Milanski gasilci so si vso noč prizadevali, da bi pogasili požar, ki je izbruhnil po eksploziji v poslopju tovarne Trifil - Italia v Milanu. V nesreči so tri osebe izgubile' življenje, enega delavca pa pogrešajo, 28 je bilo ranjenih. Med temi se nekateri borijo s smrtjo v bolnišnici za opekline Niguarda. Tovarna Trifil - Italia, ki je polnila s plinom jeklenke za žepne vžigal-reb nike, je imela svoj sedež v trinadstropnem poslopju, ki ga je silovita eksplozija uničila. Pokonci so ostali le zunanji zidovi, a tudi ti so tako razmajani, da se bodo verjetno vsak čas sesuli.
Vzrok nesreče ni bil še ugotovljen Očividci so povedali, da je bilo v kratkem časovnem presledku slišati dve zelo močni eksploziji. Po mnenju preiskovalcev je najbolj verjetna domneva, da je v enem od dveh stanovanj — v poslopju sta imela stanovanja čuvaj , in lastnik tovarne — počila plinska jeklenka in povzročila požar, ki naj bi bil vzrok druge močnejše eksplozije:
Za preiskavo bo verjetno zelo pomembno pričevanje lastnikov majhne polnilnice, zakoncev Bondavalli, katerih podjetje je v neposredni bližini poslopja Trifil - Italia. Zakonca Bondavalli sta izjavila, da sta pred prvo eksplozijo slišala vrsto manjših
pokov. V tej zvezi sta poudarila, da se ob prvih manjših eksplozijah nista prestrašila, saj so bili tovrstni poki v zadnjih časih zelo pogosti.
Ekipe reševalnih skupin medtem vztrajno odkopavajo ruševine in iščejo še druge morebitne žrtve. Po mnenju preiskovalcev bo med temi tudi pogrešani delavec, čigar trupla pa še niso našli. Zaradi nevarnosti, da se poruši eden od zunanjih zidov močno poškodovanega poslopja, so reševalci prenehali odstranjevati ruševine z buldožerji in nadaljujejo delo s krampi in lopatami.
Trupla treh žrtev so medtem prepeljali v občinsko mrtvašnico. Gre za 26-letno Mario Di Mascio, ženo čuvaja tovarne, delavca Maria Casello in moškega, ki ga še niso identificirali. Ranjence, med katerimi je veliko uslužbencev podjetij, ki so imela sedež blizu tovarne Trifil, so prepeljali na polikliniko, v bolnišnico za opekline in v bolnišnico Quattro Marie. Najslabše je zdrav-stveno stanje petih hudo opečenih delavcev, ki se v bolnišnici Niguarda borijo s smrtjo.
LA PAZ, 30. — Bolivijsko vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo perujske vlade, da izroči Klausa Altman-na - Barbieja Peruju zaradi tihotapstva in drugih podobnih prekrškov.
V zelo kritičnem položaju glede preskrbe z naftnimi proizvodi se je znašla tudi Japonska. Ta dežela je eden od največ jih potrošnikov naft nih proizvodov na svetu. Po vesteh iz japonskih virov je ta država uvozila v razdobju od januarja do konca juliia letos 145 milijonov ton surove nafte, se pravi 13 odst. več kot v enakem razdobju lanskega leta. Industrije zahtevajo za razdobje od oktobra letošnjega leta do marca prihodnjega uvoz 150 milijonov ton. Računajo, da bo ponudba dokaj nižja.
Tudi Japonska se je skušala izogniti bojkotu arabskih držav pri dobavljanju petroleja državam, ki so podpirale izraelsko politiko. V japonskih vladnih krogih so kaj kmalu pojasnili, da njihova vlada pod pira resolucijo št. 242 varnostnega sveta iz 1. 1967, ki je zahtevala naj se Izraelci umaknejo iz zasedenih arabskih dežel. V tej zvezi je japonski namestnik zunanjega ministra povabil na zunanje mi-
SmmpM
Včeraj je bil v Moskvi svečan pogreb maršala Semjona Budjenija, poveljnika kozaške konjeniške armade
Francoske oblasti so zahtevale izročitev Altmanna kot vojnega zločinca, ki je zagrešil številne umore kot nacistični poveljnik v Lyonu. Bolivijske oblasti so sedaj izpustile Altmanna na svobodo.
PO SPOROČILU SVETOVNE
ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
100 milijonov otrok podhranjenih
ŽENEVA, 30. — Po računih strokovnjakov svetovne organizacije za zdravstvo je vsaj 100 milijonov otrok podhranjenih, za vsaj deset milijonov otrok pa je podhranjenost dosegla kritično stopnjo. Po sporočilu organizacije povzroči podhranjenost hude posledice v človeškem organizmu, z majhnim naporom pa bi se dalo znatno zboljšati položaj.
Po ugotovitvah zdravstvene organizacije je v dobri polovici primerov otroške mortalitete vzrok smrti podhranjenost povezana z infekcijami. Na stotisoče otrok oslepi vsako leto zaradi pomanjkanja vitamina A, pomanjkanje joda pa je v veliki meri odgovorno za primere bebavosti. V nekaterih državah je 5 odstotkov o-trok bebavih zaradi pomanjkanja te prvine, v razvitih državah, pa je hrana otrok preobilna v primerjavi z njihovo fizično dejavnostjo, kar je vzrok srčnih in krvnih bolezni.
Zdravstvena organizacija priporoča vsem vladam naj pripravijo načrte a prehrambno ozdravitev otrok, ki med drugim stane stokrat manj kot zdravljenje v bolnišnici. Priporoča nadalje cepljenje vseh otrok proti nalezljivim boleznim, kar bo znatno zmanjšalo število primerov kritične podhranjenosti.
Trije ponarejevalci aretirani v Vidmu
VIDEM, 30. — Orožniki so danes aretirali in prijavili sodišču 53-let-nega Salvatoreja D’Anno, 31-letnega Antonia Rasa in 27-letnega Ita:a Ca riella zaradi razpečevanja ponarejenih bankovcev in združevanja v zločinske namene. D’Anno so aretirali v Vidmu. njegova pajdaša pa sta nasedla pasti orožnikov iz Verone. V stano-vanjib treh razpečevalcev so preiskovalci našli svežnje ponarejenih bankovcev za 500, 5.000 in 10.000 lir.
Orožniki so začeli preiskavo o tolpi razpečevalcev letos poleti, ko so se v začetku turistične sezone pojavili v videmski pokrajini zlasti v Li-gnanu ponarejeni bankovci. Kaže. da so razpečevalci spravili v promet vsaj za deset milijonov lir ponarejenih bankovcev.
....................................................Hlinili.........iilmuiii..
BRIDKA UGOTOVITEV UPRAVE PARIŠKE PODZEMSKE ŽELEZNICE
Človek prelisičil 12 elektronskih računalnikov
Parižani sc po mili volji vozijo z metrojem zastonj, kljub uvedbi elektronskega nadzornega sistema
PARIZ, 30. — Človek in elektronski računalnik: že večkrat sta se pomerila med seboj v raznih panogah od šaha do matematike in skoraj vedno je moral človek podleči.
Kaže pa, vsaj sodeč po izkušnjah uprave pariške podzemske železnice. da se vsaj v prebrisanosti in iznajdljivosti elektronski računalnik ne more kosati s človekom. Je in bo še dolgo let samo izredno hiter butec, ki je povsem odvisen od človeka.
V začetku oktobra je uprava pariške podzemske železnice uvedla nov elektronski sistem pregledova nja vozovnic. Nove naprave so bombastično reklamirali in prepri čani so bili, da so dokončno odpravili pojav brezplačnih voženj, je le, da večina potnikov ne pla-Po nekaj tednih pa bridka ugotovi- čuje vozovnic, ker se jim zdi za-tev: Parižani se kot prej in še bavno ogoljufati občino. Pariški me-bolj kot prej vozijo s podzemsko tro je med drugim tudi rtied naj-železnico zastonj, kljub skupnemu bolj cenenimi v Evropi tudi spri-naporu 12 elektronskih računalnikov. 1 čo razširjenosti podzemske želez-
Uprava pariške podzemske železnice je dala nalepiti na vsako vozovnico magnetizirano kovinsko ploščico. Ob vhodu v metro položi potnik vozovnico v posebno napravo, ki demagnetizira ploščico in odpre zapornico, ki preprečuje vstop na peron. Parižani pa so odkrili, da je dovolj z magnetom ponovno o-magnetiti ploščico, da prelisičijo računalnik, ki je povezan z nadzorno napravo. Tako se z eno samo vozovnico lahko po mili volji vozijo križem po mestu s podzemsko železnico.
Kako odpraviti pojav? Spremeniti ves kontrolni sistem? Na ta vprašanja uprava pariške železnice ni še našla odgovora. Ugotovila
niške mreže. Uprava pariške železnice, ki je potrošila okrog 130 milijard starih frankov (20 milijard lir) za elektronski nadzorni sistem in je upala, da bo z njim delno zmanjšala pasiv, je morala ugotoviti, da se je pri svojem računu bridko uštela.
Priznati je treba pa, da je težko biti kos pariškim goljufom. Sistemi. ki so jih izumili za goljufanje uprave občinskega prevoznega podjetja so skoraj neverjetni, tako so iznajdljivi. Na primer do pred nekaj leti so bile vozovnice podzemske železnice uporabne za prevoz z avtobusi, na katerih so bili nameščeni posebni stroji za opečatenje in razveljavljanje vozovnic: nekdo je pogruntal, da lahko obnovi listek, če ga eno uro moči v raztopini pralnega praška in ga izpere s čajem. Občinska družba se ni vdala. U-vedla je nove vozovnice, ki so postale rdeče, če so jih močili v raz-
topini pralnega praška. Goljufi pa so odkrili, da odpravijo rdečo barvo, če sperejo vozovnico s kisom.
Dvoboj se je nadaljeval in v vsakem krogu je šlo upravi občinskega prevoznega podjetja slabše. Uvedla je nove stroje, ki so preluknjali vozovnico in goljufi so izumili sistem, da so se z eno vozovnico vozili vsaj dvanajstkrat.
Vse moderne poslovne družbe težijo k mehanizaciji določenih služb. Tako je tudi uprava pariške, podzemske železnice menila, da bo prihranila, če bo mehanizirala sistem pregledovanja vozovnic in bo odslovila vojsko priletnih sprevod-nic, ki so kot žandarji pazile, da se nihče ni vozil zastonj z avtobusi in metrojem. Kaže pa, da se bo morala odreči modernističnim načrtom in spet zaposliti sprevodnice, katerih hobby je, skoraj brez izjeme, branje slikanic z absurdnimi ljubezenskimi zgodbami.
TRAGEDIJA SOMA 11 POJASNJENA
Okvara na ventilu vzrok smrti treh kozmonavtov
V desetih sekundah je bilo v vesoljski ladjici premalo kisika za življenje ■ Brezupen poskus rešitve
NEW YORK, 30. — Ameriški tisk je včeraj objavil dokumentirano poročilo o vzroku smrti sovjetskih kozmonavtov Georgija Dobrovolskega, Vladislava Volkova in Viktorja Pacajeva. Informacije o tragediji, ki je 30. junija 1971 presunila svetovno javno mnenje, so dali znanstveniki sovjetske vesoljske ustanove ameriškim kolegom. ki so bili na obisku v Moskvi v okviru priprav za skupni vesoljski polet apollo - sojuz, ki bo leta 1975.
Do okvare, ki je terjala smrt treh kozmonavtov, je prišlo med povratkom vesoljske ladjice na Zemljo po do takrat najdaljšem človekovem vesoljskem poletu. Ko se je sojuz odklopila od vesoljskega laboratorija so počili posebni eksplozivni vijaki, ki so pritrjevali ladjico k laboratoriju. Eksplozija je bila nepričakovano močna in je poškodovala ventil, ki je služil za zamenjavo umetne atmosfere v sojuzu, ko bi bila ladjica že v zemeljski atmosferi.
V desetih sekundah je ušlo iz la-ladjice toliko zraka, da je bilo življenje v sojuzu nemogoče. V 45 sekun-dali pa v ladjici ni bilo popolnoma več zraka. Padec pritiska je povzročil v treh kozmonavtih močno embolijo zaradi prisotnosti dušika v krvnem obtoku. Kri je dobesedno zavrela in zaman je bil napor srca, ki je potiskal v vse dele teles treh kozmonavtov smrtonosno mešanico. Dobro-volski, Volkov in Pacajev so se onesvestili v nekaj sekundah, umrli pa so verjetno v štirih ali petih minutah, medtem ko se je sojuz vračala na Zemljo po predvidenem tiru pod brezhibnim vodstvom elektronskega računalnika.
Ko so znanstveniki odprli vesoljsko ladjico so bili kozmonavti že mrtvi Na prvi pogled bi človek rekel, da so zaspali.
Sovjetski znanstveniki so s poskusi ugotovili, da je bila usoda trdi koz-
MILAN, 30. — Preiskovalni sodnik D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o terorističnih atentatih 1. 1969, ki so dosegli svoj višek s pokolom na Trgu Fontana, je danes zasliševal več kot 6 ur založnika Giovannija Venturo v zvezi z izjavami Antonia Massarija, ki je bil aretiran pred nedavnim. * * *
CASSINO, 30. — Davi okoli 2.10 so prebivalci občutili močan potresni sunek. Ljudje so zbežali na prosto. Po mnenju strokovnjakov je potresni sunek dosegel v bližini epicentra jakost šeste stopnje Mercallijeve lestvice.
* * *
RIM, 30. — Zdravstveno stanje malega Roberta Gagliardinija se zboljšuje. Šestletni deček, žrtev nasilja do sedaj še neugotovljenih krivcev, se počuti bolje. Deček sicer še ni priseben toda zdravniki upajo, da bo kmalu prišel do zavesti. tiiiiiiiiiniimmiiiiiiiiiimiltiiiiiimiiiiiiiiiimiiifiiHmiiiiiiiiiiiuiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiMiiiiiimiiiiiimnllllluiilililllllilliiiiil»
monavtov zapečatena, ko se je pokvaril ventil. Ročno zapiranje ventila traja vsaj 27 sekund, predolgo, da bi s' kozmonavti lahko rešili življenje. Ugotovili so tudi, da so skušali kozmonavti zapreti smrtonosni ventil.
V dveh letih trdega dela so sovjetski inženirji znatno spremenili svojo vesoljsko ladjico in iz varnostnih razlogov kozmonavti letijo s presuri-ziranimi vesoiiskimi oblačili. Zaradi skromne prostornosti, pa lahko potujeta s sojuzom le dva kozmonavta
Mednarodni sejem knjig odprt v Beogradu
BEOGRAD, 30. — V Beogradu so sinoči odprli 18. mednarodni sejem knjig, na katerem razstavlja okoli 200 podjetij, med njimi 60 inozemskih podjetij, ki zastopajo okrog 2.000 založb iz vseh krajev sveta. Med razstavljavci je tudi Založništvo tržaškega tiska, ki zastopa tudi italijanski založniški podjetji Mondedori in Rizzoli. Na letošnjem mednarodnem sejmu prvič razstavljajo založništva iz Alžirije, Argentine in Mehike ter nekatera podjetja iz socialističnih držav. V okviru sejma je več posebnih razstav med njimi razstava posvečena 30-letnici AVNOJ, 80-letnici Miroslava Krleže, razstava od AVNOJ do nove ustave, razstava posvečena 30-letnici nove Jugoslavije. Mednarodni sejem knjig je v imenu predsednika republike odprl član predsedstva SFRJ Dju-ro Kladmn. Navzoče pa je na slovesnosti odprtja v imenu založniških podjetij in knjigam Jugoslavije pozdravil pisatelj Ivan Bratko.
B. B.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ PO TRŽAŠKIH ULICAH
Množična manifestacija tržaških dijakov proti ukinitvi 4. razreda šole «Galvani»
Manifestacije so se udeležili tudi dijaki slovenskih zavodov
Skoraj 10.000 dijakov vseh tržaških šol je včeraj z velikim sprevodom po mestnem središču in protestno manifestacijo na univerzi izrazilo svoje odločno nasprotovanje ukinitvi četrtega razreda strokovne šole «Galvani». Manifestacije so se udeležili tudi dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol.
Značaj včerajšnje manifestacije je bil predvsem antifašističen. Pomembno je dejstvo, da so se dijaki v jutranjih urah odločili za antifašistično manifestacijo s slovenskimi dijaki in ovrgli drugo možnost, po kateri naj bi izolirali slovenske dijake in priredili enotno manifestacijo vseh italijanskih šol. Teko se je tudi tokrat izkazala solidarnost demokratičnih sil, ki smo ji bili priča že pri prejšnjih dijaških manifestacijah. Seveda se fašisti niso s tem hoteli sprijazniti in so skušali, kot običajno, motiti manifestacijo. Veliko število prisotnih dijakov pa jih je prepričalo, da je bolje, da prenehajo z izzivanjem in so se raztepli po bližnjih ulicah.
Sprevod se je vil po mestnem središču. Razvil se je po Korzu Italia, čez Trg Goldoni, po Ul. Carducci do sedeža deželnega sveta na Oberdankovem trgu, nato pa mimo sodišča po Ul. Koroneo in Ul. Fabio Severo do univerze, kjer. je bila skupščina dijakov v «Àuii magni».
Slovenski dijaki niso prišli na univerzo v istem sprevodu, saj so imeli na liceju «F. Prešeren» ob 8. uri zborovanje, na katerem so sklenili, da se pridružijo italijanskim tovarišem v boju za svoje pravice. Na tem zborovanju so sprejeli naslednjo resolucijo:
"Dijaki liceja «France Prešeren» smo z ogorčenjem sprejeli vest o ukinitvi 4. in 5. letnika na strokovnem zavodu «Galvani». Prizadetim dijakom izražamo svojo solidarnost, obenem pa se obvezujemo, da bomo aktivno podprli njihov, boj za čimprejšnji preklic ministrske odredbe. Poseg oblasti se nedvomno vključuje v okvir nazadnjaških pritiskov, ki jih je šola deležna v vse večji meri in ki po kolesnicah ustaljene ministrske prakse silijo v pravec krnitve matrice do študiia, izobrazbe in dela.
Slovenski dijaki se zavedamo, da ustreza današnja šola potrebam oblasti, ki s pomočjo manj kakovostne izobrazbe podrejajo mladino lastnim izbiram in jo silijo v koles ie zapostavljanja in izkoriščanja. Zlasti v našem mestu sta edini izbiri za absolvente strokovnih zavodov, pa ne samo zanje, le izseljevanje v tujino ali pa neustrezna in neaotova zapo slitev, zato se invednmn, da ie
povezana z bojem delavskega gibanja in vseh naprednih sil za preusmeritev razvoja tržaškega gospodarstva.
Dogodki v zvezi z zavodom Galvani neposredno zadevajo dijake slovenske strokovne šole. Zahtevama, da bodo vsej slovenski mladini zagotovljeni etnično enakopravni pogoji šolanja, obenem pa se bomo zavzemali, da se slovenskim dijakom zagotovi možnost popolnega strokovnega in kakovostnega izobraževanja v materinščini."
Že iz te resolucije je jasno razvidno stališče slovenskih dijakov. Manifestacije se niso udeležili le dijaki liceja «Prešeren», ampak tudi dijaki tehničnega zavoda «Žiga Zois», učiteljišča «A. M. Slomšek», ki so imeli zborovanje o važnih šolskih vprašanjih že prejšnji teden in seveda dijaki strokovne šole, ki stavkajo že od sobote.
Na manifestaciji na univerzi so govorili predstavniki vseh šol. Že prvi govornik, Braiale z liceja «Dante», je poudaril dragocenost potrjene enotnosti italijanskih in slovenskih dijakov in jasno začrtal ločnice. Iz manifestacije je bilo razvidno, da je vprašanje četrtega letnika na šoli «Galvani» le iskrica, ki je sprožila val ne-
zadovoljstva zaradi številnih nerešenih vprašanj, ki tarejo tržaško šolstvo. Do izraza je prišel tudi protifašistični značaj manifestacije: na zborovanju so namreč dijaki glasno obsodili fašistični državni udar v Čilu.
Med številnimi dijaki, ki so se zvrstili pred mikrofonom, naj o-mendmo dijaka tržaškega znanstvenega liceja Se-gija Kukanjo, ki je poudaril vprašanja, ki tarejo tržaško gospodarstvo in posledice, ki jih ima zato šolstvo. Tudi on je pozitivno ocenil sodelovanje slovenskih in italijanskih demokratičnih dijakov in pomen povezave z delavskim razredom.
Danes se bo v vseh šolah, razen v Galvaniju in na strokovni šoli, nadaljeval reden pouk. Ponekod pa bodo del pouka posvetil zborovanjem, na katerih bodo razpravi iali o vprašanju tržaškega šolstva.
Včerajšnja množična manifestacija ie bila deležna vrste podpor. Podprli so jo dijaki strokovnih tečajev, med katerimi so nekateri tudi oklicali stavko v znak solidarnosti in se udeležili sprevoda. Prav tako pa moramo poudariti, da so podprli včeraišnjo manifestacijo profesorji vseh srednjih šol, med njimi seveda tudi profesorji slovenskih zavodov.
iiiiiillllMitiiimitiiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiliiiiiiiiiirHiiiimifiiiiiiiiiiiiMiiiiiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,1,11,111111111
VČERAJ ZJUTRAJ V SESLJANU
Požar v gostilni «Gino»: 15 milijonov lir škode
Ogenj je povsem uničil stopnišče - Vzrok je verjetno kratek stik
Včeraj zjutraj je požar zajel gostilno «Gino» v Sesljanu št. 59. Ko se je lastnik Gino Chiatti zbudil okoli polsedme zjutraj, je slišal prasketanje na stopnišču, ki vodi iz gostilne na podstrešje. Odprl je vrata in ugotovil, da je ogenj zajel stopnice in se je razširil tudi na podstrešje. Nemudoma je telefoniral openskim gasilcem, ki pa sami niso bili kos plamenom in so poklicali na pomoč iz Tržiča in iz tržaškega starega pristanišča. Skupno je gasilo 22 mož, delati pa so morali 3 ure, da so ukrotili plamene.
Stanje na pogorišču je bilo precej žalostno. Ogenj je povsem uničil stopnišče in kdor je hotel na podstrešje, se je moral splaziti po lestvi skozi okno. Na podstrešju so bile posledice požara najbolj vid-
usoda tržaških dijakov najtesneje ne, kajti skladišče, ki je bilo tam
nameščeno, je popolnoma uničeno, plameni pa so tudi močno ožgali tramovje in ga bo treba zamenjati. Veliko škode je tudi v kleti. Stopnišče se je vdrlo in zato ni bilo mogoče priti v kletne prostore, med požarom pa je popokalo več steklenic z raznimi pijačami, ki so bile spravljene v kleti.
škodo so ocenili na 10 milijonov: če pa upoštevamo, da bo treba zamenjati tramovje, je škoda znatno večja. Lastnik nam je dejal, da presega 15 milijonov, stavba pa je bila zavarovana le za 8 milijonov.
O vzrokih požara ni kaj dosti povedati. Gasilci so ugotovili, da so plameni najprej zajeli stopnišče in se nato razširili na podstrešje. Možno je, da je nastal kratek stik, ker je bila električna napeljava precej stara. O tem še preiskujejo.