I I Ž.UIC/ Primorske nevrnk PoSunua piatana v goiuvui' „ 0/w. i. Abb. postale 1 gruppo Lciia oUU IlF Leto XXXVI. St. 167 (10.687) TRST, nedelja, 20. julij* 1980 PRIMORSKI DNEVNIK le začel lzhaiati » Trstu 13. mala 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakrii nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se le tiskal v Uskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od ta. septembra 1944 do X. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Lvropi Kljub vsemu praznik miru Zbor enainosemdesetih reprezentanc v Moskvi je včeraj označil začetek 22. olimpijskih iger, o katerih je bilo v preteklih mesecih toliko govora, kot ie zlepa ne za katere izmed prejšnjih. Toda letošnje igre niso našle v svojem Pripravljalnem obdobju prostora samo na športnih straneh, ampak tudi m prvih, kajti, kot je znano, | v to manifestacijo so posegli do- j Oodki, ki imajo s športom samim 1 le malo zveze. Poseg sovjetskih čet v Afganistanu je sprožil pravi diplomatski 'Potres*, kateremu se ni mogla lzogniti niti ta velika moskovska j ruanifestacija. Pes je sicer, da se je mednarodni politični položaj že v preteklosti tako ali drugače odražal tudi na olimpijskih igrah. Spomni-Wo se samo izločitve Nemčije in Japonske na prvih povojnih igrah Po drugi svetovni vojni, na bojkota afriških držav v Montrealu, kontestacij ameriških temnopoltih atletov v Ciudad Mexicu, groženj pritiskov na melbournskih i-Orah, Miinchna itd. Toda letos so stvari vendarle stale nekoliko drugače kot doslej. Letos so posegle v ta dogajanja tudi «igrotvorne* države, kot so ZDA, ZRN, pritiski in razni »povračilni* ukrepi so prihajali še drugod; pa ne le to: prišlo le celo do dosle' še neizrečene Zahteve (do katere ni doslej prišlo niti v primeru, ko so igre 0r9anizirali v Berlinu z jasnimi nacističnimi propagandnimi prije-m0, naj bi jih Sovjetom -ertostav-no odvzeli. Bilo je jasno, da Mednarodni o-umpijski odbor na vse to ni mo-Oel odgovoriti drugače, kot da je rekel «kar bo, pač bo* in potrdil vse svoje dotedanje odločitve, to Pa tem lažje, ker je Carterjev Poziv na bojkot vendarle naletel v svetu na dokaj razglašen in neubran odmev, kolikor že ne (pri večini držav) na nedvoumno nasprotovanje Tako je prišlo do bojkotov, delnih bojkotov, polboj-kotov, simboličnih bojkotov na eni strani in, seveda, na zavračanje bojkota na drugi. Čeprav ob vsem tem organizatorjem verjetno ni bilo ravno lahko, so s pripravami nadaljevali, ne da bi trenili z očesom in pripravili vse tako, kot je bilo treba dn morda še bolje). (n tako je včeraj sovjetski košarkar Belov, kot zadnji člen sko-rnj pet tisoč km dolge štafete prižgal velikansko žaro na Leninovem stadionu in olimpijski plamen je zasvetil dogodkom, ki bodo dva tečna v središču pozornosti ne le Moskve in Sovjetske zveze, ampak tudi vsega sveta. Morda lahko rečemo, da je še Posebne zanimanje vladalo za prvi dan iger, za otvoritveno slovesnost. Kako bo izzvenela odsotnost Amerike in nekaterih drugih zahodnih držav ter Kitajske? Zdaj ie lahko rečemo, da so se te odsotnosti izkazale za napačne, ttačuna za ta bojkot organizatorji Ue bodo plačali, kajti njegovo tezo nosijo predvsem tisti tekmoval-f!> katerih v Moskvi ni. Bojkot hot sredstvo pritiska na državo or9anizatorko iger, tistim, ki so Po hoteli, ni dal zaželenih sadov. Morda je obrodil celo obratni učinek. Vloga iger, kot eno izmed sred-*\ev za stike med narodi, je oči-V1dno drugačna. Njihova vrednost Je v bogatenju teh stikov, spozna-Vanju med mladino vsega sveta, v spoznanju, da so taki stiki pri-®Peyek k spoznanju, da mora biti s°zitje med naredi osnovano na hiiru, sodelovanju, prijateljstvu, ehf*kosti, plemenitosti, na vseh ti-suh vrednotah, ki so zapopadene v sami olimpijski ideji. Poseg Pnoti igram je (čeprav navidez Pod geslom mednarodne solidarnosti) lahko tudi nevarno orožje, hi se obrne proti vsem tem vrednotam, brez katerih si današnji ln jutrišnji svet le težko pred-sfovljamn. Prav zato, ker smo v jUUgšnjem življenju na področju ieh vrednot že itak precej defici-,ar.v\. si nikakor ne bi smeli do-oliti še nadaljnjega njihovega bujenja. . ((ljub temu torej> da letošnje lP.re nimajo tistega leska, kot bi St Po želeli in je svečano vzdušje °b včerajšnji otvoritvi kalila za-^esL da te igre ne bodo celovita Predstava športne mladine vsega sveta, jim moramo vseeno izreči Pozdrav in željo za čimboljši u-sPeh v njihovem poslanstvu, ki P°staja tem bolj dragoceno, koli-or težji postajaj n stiki med na-odi in boli zapletena prizadeva-n)a za svetovni mir. Olimpijski ogenj v vojni ne gori. Vojna je smrt. Ogenj na je ie iz pradavnine sim-ol življenja. Prav zato si želi-P10, da bi olimpijski onem gorel Sf na mnogih igrah. Pa čeprav okrnjenih kot letos. Tudi take igre has povezujejo in družijo Zadovoljni smo, da nh imamo, m sprav nepopolne. Budo bi bilo, ** takih ne bi bilo več. BOJAN PAVLETIČ OD TORKA, 22. T.M. V PRIMORSKEM DNEVNIKU študija dr. Ernesta Petriča «Mednarodni položaj slovenske manjšine v Italiji po 0simu» »Primorski dnevniki) bo v torek začel objavljati študijo prof. dr. Ernesta Petriča, rednega profesorja za mednarodne odnose na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Študija, ki nosi naslov ((Mednarodni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu*, je sad preučevanj mednarodnopravnih aspektov položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji z vidika nekaterih mednarodnih dokumentov OZN, ki obvezujejo tudi Italijo. Poleg tega je tudi prva temeljita preučitev značaja mendarodnopravne obveznosti Italije v zvezi z osimskimi sporazumi oz. z osimsko pogodbo. Ni odveč podčrtati tudi pomen študije v zvezi s posebnim statutom zapadlega Londonskega sporazuma in ravni njegovega učinkovanja na podlagi osimske pogodbe. Študija je znanstveno delo, vendar bo zanimiva tudi za vsakega bralca našega dnevnika, ker našteva vrsto argumentov, ki lahko podrobneje in specifično razjasnjujejo naš položaj in dajejo močna sredstva za nadaljnji boj naše skupnosti za pravno ureditev sedanjega položaja. Objavljamo jo torej prav zato, ker opozarja slovensko in vso ostalo javnost na nekatere točne in znanstveno utemeljene trditve, kar bo prav gotovo olajšalo naš buj in nam omogočilo argumentirane nastope na vseh ravneh, kjer bi hoteli kovati našo usodo, marsikdaj brez nas ali proti nam. Prof. dr. Ernest Petrič je diplomiran pravnik in je doktoriral v Ljubljani z disertacij« o ((pravici d« domovine*. Bil je več let znanstveni so- delavec Inštituta za narodnostna vprašanja in, ko se je odločil za akademsko pot, je objavil večje število razprav doma in tujini. Njegovo zanimanje se je predvsem osredotočila okrog manjšinske in mednarodnopravne problcmutike in se je bavil in se še bavi z vprašanji pravice narodov do samoodločbe, mednacionalnih odnosov ter vloge znanosti in znanstvene politike, transfera tehnologije in mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Bil je aktivno prisoten na znanstvenih srečanjih v Evropi, ZSSR, ZDA, dalj časa je bil ekspert UNESCO v Kolumbiji in Iraku in delegat SFRJ v odboru OECD za -znanstveno in tehnološko politiko. Pri založbi Obzorja v Mariboru je leta 1977 objavil knjigo »Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin*, ki .je žela v Jugoslaviji in izven nje laskave pohvale zaradi temeljitega obravnavanja tematike. V kratkem bo knjiga izšla v italijanščini in nemščini. študijo prof. dr. E. Petriča objavljamo v izvirnem tekstu, vendar brez opomb, ki jih je skoraj 250. Ne bi želeli težiti bralca ((Primorskega dnevnika* z vrsto opomb, ki so spremljava vsakega znanstvenega dela. Vendar že sedaj opozarjamo bralce, da bo študija izšla jeseni kot posebna brošura v slovenščini in italijanščini, opremljena pa bo z vso znanstveno aparaturo. Zaradi pomanjkanja — do izida posebne publikacije — opomb v sedanji izdaji »Primorskega dnevnika* se avtorju opravičujemo. OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA CVIJETANA M11ATOV1ČA NA OTOKU KRKU Svečana otvoritev veličastnega Titovega mosta Uresničil se je dolgotrajni sen generacij otočanov in prebivalcev Kvarnerskega zaliva - Pomembna spodbuda industrijskemu in turističnemu razvoju celotne regije KRK — Ob koncu ljudskega zborovanja v počastitev 35-letnice osvoboditve Reke so včeraj, ob prisotnosti najvišjih predstavnikov Jugoslavije in Hrvaške, svečano izročili prometu veličasten most Krk - kopno, ki so ga na željo otočanov imenovali Titov most. Uradno ga je predal namenu predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetan Mi jato vid, ko je prerezal simbolični trak. S to izredno delovno zmago, ki je sad rok in ra-državljanov jugoslovanske zuma samoupravne socialistične skupnosti, se je uresničil dolgoletni sen generacij otočanov, da povežejo svoj otok, največji jugoslovanski otok. s kopnim ter tako postavijo temelj njegovemu vsestranskemu napredku. Krk namreč že nekaj let ni več samo turistični raj, ampak se na svojem severnem delu hitro spreminja v reško industrijsko cono. Na Krku v poskusni fazi obratuje naftovod, ki bo napajal jugoslovanske, češke in madžarske rafinerije nafte, z udeležbo ameriškega kapitala pa gradijo na njem mogočen petrolkemijski kombinat. Navzlic industrijski izgradnji se na otoku s 410 kv. km površine turizem neprestano razvija: lani so v primerjavi s prejšnjim letom zabeležili 20 odstotno rast, za letos pa imajo napovedanih 1,7 milijona rezervacij. Na območju Reke bodo letos na Dan republike, 29. novembra, zabeležili še eno zelo važno delovno zmago: odprli bodo namreč predor pod Učko ter tako Istro ..................n........»•».■<.m..m..m...ni.IH...........................m......... V PARLAMENTU NE BO VZTRAJALA ZA NJEGOVO POTRDITEV VLADA V BISTVU UMAKNILA ZAKONSKI ODLOK 0 USTANOVITVI »SOLIDARNOSTNEGA SKLADA* Predložila bo navaden zakonski omutek z enako vsebino - Zaposlenim bodo sicer julija in avgusta odbili pol odstotka prejemkov, a jim bodo morali te zneske povrniti - KPI nadaljuje borbo proti vladnim ukrepom RIM — Po predvčerajšnjem šti riumem posvetu s sindikalnim vrhom je vlsda sprejela sklep, ki vsaj navidezno uresničuje rek: volk sit in koza cela. Zakonskega odloka o polodstotnih odtegljajih na prejemkih vseli podrejenih delavcev in uradnikov (ki je že stopil v veljavo) ni sicer preklicala, ne bo pa vztra;ala v parlamentu za njegovo Dotrditev, kar pomeni, da bo v začetku septembra zapadel, oziroma izgubil vsako zakonsko veljavo. Zaradi tega bo predložila nov zakonski ukrep, tokrat v obliki navadnega zakonskega osnutka, o ustanovitvi «solid irnostnega sklada*, o katerem bo parlament poglobljeno razpravljal (kot so zatevali KPI, delavske skupščine in nazadnje tudi sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL) in ga popravil, morebiti tudi temeljito. Za navadne ljudi ta neobičajen ustavno-pravni postopek pomeni, iiiiitiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimmiiiiiiuiimiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiii Olimpijske igre odprte Olimpijski ogenj je zagorel na stadionu v Moskvi * P *'jt~ : ž : M 1 (Telefoto AP) da bodo vsi zaposleni za dva meseca vseeno prejeli pol odstotka manj plače, kar jim bodo pa morali povrniti, če poslanci in senatorji ne bodo odobrili novega zakona o »solidarnostnem skladu* do septembra*. Obveljalo je torej načelo, kar sindikati pozdravljajo, da je mogoče omenjeni sklad ustanoviti le po zaključku širokega posvetovanja z delavsko in sindikalno bazo (ki pa bo potekalo v glavnem septembra, po dopustih) in da ni prav, da so delovnim ljudem naložene žrtve, preden jih vlada točno seznani, kam bo ta denar šel in kako se bo vlagal, z vsemi potrebnimi jamstvi. Zakonski osnutek bo moral tudi določiti, kakšne bodo obresti, ki jih bodo priznali ob tem »prisilnem posojilu* (kar ni ravno od muh v časih hude inflacije) in kdaj ga bodo povrnili. Vlada se je obvezala, da bo zakon odobren in da bo torej ustanovljen solidarnostni sklad, iz katerega naj bi črpali naložbe za ustvarjanje novih delovnih mest zlasti na Jugu, najpozneje do novembra. Sindikalne organizacije potrjujejo sicer podporo ustanovitvi sklada, z večjim navdušenjem CISL in UIL (ki pa skupaj ne zastopata niti polovice članov sindikatov), z manjšim CGIL in se obvezujejo, da ga bodo zagovarjale na delavskih skupščinah in na septembrski zaključni vsedržavni skupščini sindikalnih delegatov. Kljub zasilnemu kompromisu pa nič ne kaže, da si je vlada zares izgladila pot za izvajanje zamišljenih ukrepov proti inflaciji in proti gospodarski krizi. Vsedržavno vodstvo KPI je namreč izrazilo zadovoljstvo nad dejstvom, da se je morala vlada umakniti, čeprav bi bilo pravilneje, da bi odlok o polodstotnih odtegljajih preklicala, obenem pa napoveduje nadaljevanje borbe v parlamentu proti vsem vladnim protikriznim ukrepom. V tem smislu so izdali tudi lepak, ki poziva delavce k mobilizaciji, da ne bo vse breme naloženo ljudskim slojem. Tako volk kot koza sta torej še vedno na prepihu. ANKARA — Štirje teroristi so včeraj ubili bivšega turškega ministrskega predsednika Mihata E-rima. še bolj približali Hrvaški ter celotni Jugoslaviji. Prebivalci reške regije so trdno upali, da bo most odprl predsednik Tito, zakaj prav on je v preteklosti večkrat opozarjal na neodložljivo nujo, da se ta most čimprej zgradi zaradi splošnega napredka, industrijskega in turističnega, ki ga bo vtisnil Reki in širokemu zaledju. Ta vroča želja se jim ni izpolnila, zato pa so se včeraj, ob 35-letnici osvoboditve, spomnili, kako je Tito z otvoritvijo mosta na Rečici simbolično povezal Reko s Sušakom, torej dve mesti, ki ju je v preteklosti ločevala krivična meja. Na včerajšnji svečanosti pa so tudi obljubili, da bodo živeli po njegovih naukih, v bratstvu in enotnosti, ter se borili za krepitev in razvoj samoupravnega socializma, jamstva za uveljavljanje stabilizacijskih prizadevanj in za nadaljnji gospodarski napredek. Ob 13. uri po jugoslovanskem času so most odprli za avtomobilski promet. Nekako ob istem času so ukinili trajektne vožnje med kopnim in Krkom. Prenehale so dolge kolone in zamudno čakanje na prevoz s kopnega na otok in obratno. «Jadrolinija» je tako sprostila nekaj plovnih o-bjektov, ki jih bo poslej s pridom uporabljala za druge trajektne zveze, ki bodo izboljšale promet med Kvarnerskimi otoki, Istro in Hrvaškim Primorjem. S tem pa se bo občutno podaljšala plava magistrala, pomembna turistična prometnica v zgornjem Jadranu. Spodletel atentat na Šapura Bahtiara PARIZ — Francoska policija je včeraj aretirala še zadnja dva terorista petčlanskega komandosa, ki je v petek v Parizu poskusil ubiti bivšega predsednika iranske vlade Šapura Bahtiara. Atentat na zadnjega šahovega premiera se je izjalovil, ker je pariška policija že dva dni prej ojačila nadzorstvo in stražila Bahtiarovo stanovanje noč in dan. Kljub temu pa je bil v spopadu ubit francoski policist, življenje je izgubila Bah-tiarova sostanovalka, dve osebi pa sta bili težje ranjeni. Policija je bila obveščena, da se bo nekaj d mp t ličil V i - Titov most, ki povezuje Krk s kopnim zgodilo a je računala, da bo tarča napada iraško veleposlaništvo v Parizu. Francoska vlada je ob tem zadnjem atentatu skrajno zaskrbljena. Decembra meseca je iranski likvidator ubil šahovega nečaka Šariaia Mustafo Šafika, francoske varnostne sile pa ugotavljajo, da se je v zadnjih tednih povečalo število Irancev, ki bi lahko postali potencialni teroristi. Pariške kroge je le malo potolažilo dejstvo, da je prav na pariškem letališču iranski zunanji minister Ghotbzadeh preklical svoje potovanje v Nikaraguo m se sestal s predstavniki francoskega zunanjega ministrstva. Ghotbzadeh je zagotovil, da i-ranska vlada ni vpletena v atentat. iiiMiiiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiiiMHiiiMiiiimmiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitumiiiiiiiiiiimiiiifiMiininiiHiiiiiMiM PO TRDITVAH AFGANISTANSKIH GVERILCEV Izgube sovjetskih vojakov v Kunaru «Krasnaja zvezda» o težavah vojske ■ Manifestacija v Rimu KABUL, - Vesti iz glavnega mesta Afganistana so bile včeraj pičle, podobne onim iz znanega romana «Na zahodu nič novega*. »Afganistanska vojska ob bratski pomoči sovjetskih čet nadaljuje boje z banditi,* piše v uradnem poročilu. V pakistanskem Pesha-warju pa islamski gverilci trdijo, da so v zasedi ob meji izločili iz boja več desetin sovjetskih vojakov in zaplenili precejšnje količine orožja. Vsekakor invazijskim sovjetskim silam ne gre lahko od rok, če je celo glasilo sovjetske armade «Krasnaja zvezda* izjavilo, da «življenje sovjetskega vojaka v Afganistanu ni lahko*. Rde- uiiiiiiMiiiiitiiHHKHMniiiiiinimiiiHiiiiiHHiiMiMHiMMHHHHiiiimiiiiimuHimiiiiiiiiimimiiimiiiiiimiiiiiiiiimiMHiiinHiimHiimiiiiiiuiiimiiiMiiiiMiMiiMMiii DRŽAVNI UDAR V BOLIVIJI V V V RUDARSKEM 0RURU SREDISCE UPORA PROTI VOJAŠKI JUNTI Začasna predsednica republike odstopila - Imenovana nova vlada Za pučisti Argentina? RIO DE JANEIRO — Središče ljudskega odpora proti poskusu vojaške junte v Boliviji, da se dokoplje do popolne oblasti v državi, je menda v Oruru, enem od glavnih rudarskih središč v državi. V tem rudarskem sredi šču so pristaši demokratične u reditve Bolivije ter nujnosti spoštovanja rezultatov nedavnih vo litev, so nasprotniki vojaške jun te, ki se je s silo polastila oblasti organizirali gosto radijsko mrežo ki sproti obvešča prebivalstvo poteku dogodkov. Na drugi stra ni sporočajo, da so vladni tanki oddaljeni od Orura le nekaj več kot dve uri. Medtem ko o stanju v glavnem mestu La Paz še ni podrobnejših poročil, se je zvedelo, da je gen. Meža, trenutek prej kot je prisegel zvestobo Bolivijski republiki izjavil, da so sindikati prepovedani vse dokler ne bodo novi zakoni uokvirili njihovo dejavnost. Izključil pa je vsakršno povezavo sindikatov s političnimi strankami. Zanimivo je, da je Meža izjavil, da se Bolivija ne odreka o-zemeljskim zahtevam do Čila. Znano je, da je imela Bolivija dohod do morja do pred konca prejšnjega stoletja, ko ga je izgubila z vojno proti Čilu. Predsednik gen. Meža je prisegel v predsinočnjih poznih urah v imenu vojaške junte, ki je napovedala imenovanje nove bolivijske vlade, ki so jo imenovali «vlada narodne obnove*. Vojaška junta je že imenovala PEPELKA, KI ŠE NI SREČALA SVOJEGA PRINCA Prejšnji teden je Corriere della Sera v svoji četrtkovi ekonomski prilogi objavil povzetke diskusije o tržaški ekonomski situaciji, diskusije, ki jo je organiziral sam časopis pred dobrimi desetimi dnevi. Tu bi rad opozoril na besede Pier Paola Luzzata - Fegiza, predsednika DOXE. ki je poudaril vlogo Trsta kot kulturnega središča — posrednika med srednjo in vzhodno Evropo. Profesor Luzza-to - Fegiz je podal, vsaj kakor je videti iz objavljenega teksta, izredno prikuptuj podobo tržaškega kulturnega življenja in njegovih možnosti. Dosti bolj pesimističen, a vsekakor bližji resnici je bil občinski svetovalec Vgo Poli, ki je v svojem prispevku k diskusiji poudaril, kako ni mogoče govoriti o velikem stičišču med latinsko, nemško in slovansko kulturo, ko pa v isti sapi odklanjamo nove možnosti sožitja med italijansko in slovensko skupnostjo: tu, pravi Poli, niso še bili razvozlani vozli našega mesta. Kako točna je ta ugotovitev, ki postavlja na 'laž tisti samodopad liivi mit o kulturno razgibanem Trstu, kateremu se predaja del italijanske buržoazije. Na vsakem koraku vlečejo na dan Jogca, Sveva in Freuda, če so posebno razgledani omenijo še Burtona, prevajalca Tisoč in ene noči (ki je bil nekaj časa konzul v Trstu), in s tem že mislijo, da so se povzdignili v empirej evropskega duha. Kadar so posebno pri volji, omenjajo tudi »slovansko* kulturo, kakor da nam s tem delajo posebno uslugo. Kolike vedo o »slovanski* kulturi sc lahko prepričujem vsak dan tl i univerzi: znova in znova srečujem študente (in mislim, da je tud’, med kolegi nekaj takih), ki ne znajo našteti brez obotavljanja niti imen vseh slovanskih narodov. Sicer pa po- glejmo, kako je poskrbela tržaška univerza za širjenje tiste kulture, ki bi jo v Trstu poleg italijanske morali najbolje poznati, namreč slovenske. Naj povem samo o razmerah na filozofski fakulteti, ki jih najbolje poznam. Tam so «slovanski» predmeti Pepelka, ki ni še srečala svojega princa. Lekto rat slovenskega jezika imamo sa mo, ker nam ljubljanska fakulteta plačuje lektorja Na inštitutu za slovansko filologijo slovanske filologije ni mogoče študirati, da o historični gramatiki, slovenski dia lektolopiii in podobnem niti ne go vorim. Komaj sem prišel na fakul teto v Trst, sem predlagal naj zgodovinski oddelek tmede poseben in nadvse «ekzotičen» predmet: slovensko zgodovino. Svojo zahtevo sem zagovarjal z ugotovitvijo, da imajo slovenski študentje, ki bodo poučevali na slovenski šoli, pravico spoznati zgodovino svojega naroda. Moje besede so nekateri kolegi tolmačili, kot da zahtevam za slovenske študente posebne privilegije in ugotavljali, da moramo vsem študentom nuditi isto. Bojim se, da so pri tem mi-'ilili na isto nepoznavanje sloven ske kulture. JOŽE PIRJEVEC nove člane vlade, ki so vsi vojaške osebnosti, člani nove vlade so prisegli v neki vojašnici pri La Pazu. Bivša začasna predsednica Bolivijske republike Gueiler se je v izjavi na radioteleviziji odpovedala svojemu položaju v korist vojaških oblasti ter se zatekla na vatikansko nunciaturo. Zdi se, da bo v kratkem odpotovala v Čile. Z druge strani pa je Kanadčan prof. David Bein, ki je včeraj zjutraj prispel v Limo. izjavil, da se je predsednica Gueiler zatekla v a-meriško veleposlaništvo. Bein je še dejal, da je starlje v La Pazu zelo napeto in da je še vedno slišati streljanje. Odmev na vojaški puč v Boliviji je bil v Južni Ameriki zelo močan. Sindikalne organizacije so proglasile solidarnostno stavko na 27. julija. Ameriško zunanje ministrstvo je reagiralo negativno na puč ter najavilo ustavitev gospodarske pomoči Boliviji. Negativen odmev je imel puč tudi v Evropi in predvsem v Nemčiji, kjer so vidne osebnosti zahtevale zaporo za kredite v Boliviji. Tudi v italijanskih demokristjanskih krogih so protestirali proti samovolji bolivijskih vojaških krogov. Podpredsednik Jaime Paz, ki je bil izvoljen na zadnjih bolivijskih volitvah, je obtožil Argentino, da je finansirala vojaški udar v državi in ji zagotovila gospodarsko pomoč RIM — V bolnišnici je včeraj umrla 22-letna Antonella Montefo-schi, ki so jo pred dnevi ranili med poskusom ugrabitve v Rimu. ča zvezda krivi za nevšečnosti klimo in morfologijo /Afganistana, a jasno pove, da vojaki vršijo tudi »svoje poslanstvo*. Besede so nekoliko drugačne od onih pred dnevi, ko so «vojaki pomagali kmetom na poljih, urejevali namakalne naprave in vsestransko pomagali Afgancem iz zaostalosti*. Taka idilična slika iz koreografije socialističnega realizma ni več sprejemljiva ko marsikatera družina iz Sovjetske zveze dobiva sožalne brzojavke, »da je njihov sin padel za mednarodni interna-cionalizem*. Če so torej vesti iz Afganistana skrajno pomanjkljive, so se v teh dneli po svetu odvijale številne manifestacije v podporo afganistanskih borcev. Naj omenimo le rimsko, ki so se je udeležili pod geslom «Sovjeti ven iz Afganistana* socialisti, radikalci in liberalci poleg drugih manjših levičarskih skupin. Množica je s transparenti, ki obsojajo sovjetsko a-gresijo šla mimo sedeža KD in KPI, ki se nista udeležili manifestacije. Pri vseh udeležencih pa je prišla predvsem do izraza želja, da bi levica pokazala isto e-notnost, kot jo .je pokazala ob a-meriški agresiji na Vietnam, »saj agresij ni mogoče ločiti po politični barvi.* Poslanci odobrili reformo policije RIM — Poslanska zbornica je z veliko večino odobrila zakon o reformi policijskih sil, po dolgi in vneti razpravi, ki je v glavnem zadevala pravico bodočega policijskega sindikata, da se oo-veže z zvezo CGIL - CISL UIL in pravico članov policije, da se vpišejo v politične stranke. Za sedanje vprašanje so dosegli kompromis pri obvezi vlade, da bo določila pogoje za vpis v stranke najkasneje do konca prihodnjega leta, drugače bodo policaji lahko vstopili po želji v stranke. Glede povezave med policijskim sindikatom in enotno zvezo pa zakonski osnutek izključuje možnost neposrednega včlanjenja. notranji minister se je pa obvezal, da bo senatu predlagal amandma, ki omogoča drugačne zveze, ki naj zagotavljajo vsekakor samostojnost policije. Po razpravi v senatu se bo moral torej zakonski osnutek vrniti v poslansko zbornico, zaradi česar bo mogel zakon stopiti v veliavo v najboljšem primeru konec leta. RIM — Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odv. Antonio Comelli je predvčerajšnjim in včeraj poročal predsedniku vlade Cossigi in predsednikoma poslanske zbornice Jot-tijevi ter senata Fanfaniju o napredovanju obnove po potresu iz leta 1976. Pninonki dnevnik 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 20. julija 1980 NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRA VE Začela so se dvostranska posvetovanja za oblikovanje nove pokrajinske večine Predsednik Gianfranco Carbone je v petek sprejel delegacije PSDI, KPI, KD m Liste za Trst, včeraj pa se je ponovno sestal z delegacijama komunistične partije in krščanske demokracije ter Slovenske skupnosti Novoizvoljeni predsednik pokra-1 Sicer pa so v teku, vzporedno s jinske uprave, socialist Gianfranco | Carbonejevimi sestanki, tudi dvo- Carbone, je v petek začel posvetovanja za oblikovanje nove pokrajinske večine. Na sedežu pokrajine se je v petek sestal z delegacijami socialdemokratske stranke, komunistične partije; krščanske demokracije in Liste za Trst. V bistvu je šlo za prvo izmenjavo mnenj o perečem vprašanju sestave pokrajinskega odbora, ki je še vedno zavito v veliko negotovost. Predsednik Carbone se je v teku včerajšnjega dne ponovno sestal — v delegaciji sta tokrat bila tudi pokrajinski tajnik Arnaldo Pittoni In namestnik Branko Pahor — z delegacijami KPI (sestavljali so jo pokrajinski tajnik Claudio Tonel, načelnika svetovalskih skupin v pokrajinskem in občinskem svetu Ezio Martone in Fausto Monfalcon in Stojan Spetič) krščanske demokracije in Slovenske skupnosti, ki sta ju vodili pokrajinska tajnika Antonio Coslovich in Zorko Harej. Po pričakovanju ni privedel prvi krog posvetovanj do nobenega konkretnega zaključka. Predstavniki strank so praktično obrazložili svoja stališča in predsedniku Carbone-ju prikazali svoje poglede o rešitvi vprašanja pokrajinskega odbora, šlo je torej za nrvi stik med predsednikom, ki mu ,je pokrajinski svet poveril raziskovalni mandat, in delegacijami strank, ki so tudi ob tej priložnosti ponovile svoja že znana stališča do tega vprašanja. V sedanjem trenutku je oblikovanje vsake trdne večine povsem nemogoče, česar ne prikriva niti predsednik Carbone: njegova naloga pa je prav v tem, da najde tako formulo, ki bi zadovoljila večino ’ pokra jinskem svetu. V nasprotnem primeru bo predsednik Carbrne poročal o rezultatih pogajanj na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki se bo do vsej verjetnosti sestal že pred koncem tega meseca. V tem primeru bodo nadaljnjo besedo imela pokrajinska tajništva zainteresiranih strank. Včeraj sta se poročila NADJA MAGANJA in IVO JEVNKAR Obilo sreče in božjega blagoslova v skupnem življenju jima želijo sestrične Gabrijela, Angelca in Mery z družinami. Dragi EDVIN končno si na konju. čestitamo ti za uspešno o-pravljeno maturo na ITI A. Volta Suzana in njeni Pretekli teden je maturirala naša odbornica VIVIANA JERCOG Z veseljem in ponosom ji čestita KD Valentin Vodnik iz Doline Ob uspešno opravljeni maturi naše drage ELIANE PREMOLIN ji iz srca čestitajo mama, oče ter sestra Fulvia z možem. . Na trgovskem tehničnem zavodu sta uspešno opravila maturo ANITA MILIČ in JOŠKO MILIČ Svojima odbornikoma iskreno čestita PD Rdeča zvezda Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot NADJA MAGANJA in IVO JEVNKAR Obilo sreče jima želi mladinska sekcija Slovenske skupnosti Včeraj je na Proseku praznovala svoj 60. rojstni dan nona ANICA Koš poljubčkov ji pošilja Ma-tejka, vsi domači pa ji kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta. Naš dragi EDVIN FORČIČ je uspešno opravil maturo na večernem oddelku tehničnega zavoda A. Volta. Iskreno mu čestitajo starši in sestra Sonja z družino. stranska posvetovanja med predstavništvi demokratičnih strank. Kljub težavam, ki jih predstavljajo križani veti. si stranke prizadevajo, da bi našle alternativno večino Listi za Trst, ki je po novem volilnem uspehu postala še bolj bojevita. Potem ko ji je uspelo ohraniti oblast na občini, si sedaj prizadeva, da bi to dosegla tudi na pokrajini, kjer lahko računa na relativno večino. Sicer pa so vsa predvidevanja, kljub temu, da nas od volitev loči že dober mesec dni, skoraj povsem nemogoča. V takih pogojih lahko pričakujemo, da bodo posvetovanja v prihodnjih dneh še intenzivnejša, saj se demokratične stranke dobro zavedajo, da ne gre samo za na- daljnjo usodo pokrajinske uprave, ampak tudi za usodo družbenega in političnega življenja celotne krajevne stvarnosti. Jutri seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Jutri ob 18. uri se bo prvič sestal novoizvoljeni devinsko - nabre-žinski občinski svet. Na dnevnem redu sta izvolitev župana in občinskega odbora; dosedanja posvetovanja med večinsko stranko KPI ter SSk in PSI niso doslej privedla do pričakovanih rezultatov. Gledališka zadruga iTeatro delle Briciole» iz Reggio Emilie je v petek in včeraj oživela miljske u-lice s svojim neobičajnim programom, ki je med petkom in soboto pritegnil dober del miljskega prebivalstva. Ples na trgu, predstave marionet za mlajše, godbeniki in 12 mask so bili le del bogatega sporeda. Skupna točka, ki idejno veže vsa dogajanja, so pripetljaji bajnega ptiča, po katerem dobi i-gra ime: «Gran Pix». Vsi, igralci in občinstvo, pripomorejo k temu, da se ptič, ki se je spustil po vrvi z balkona občinske palače na Trgu Marconi, ulovi v mrežo, ki je bila nategnjena med dvema hišama v miljskem središču. Pred rumenkastim cirkusom pa se je odvijal drugi del predstave, ko «Gran Pixa» spravijo v kotel in ga nato ponudijo Aljiju za večerjo. Zadnji odlomek se odigra v notranjosti cirkusa, kjer Alfio iz- Izidi matur na trgovskem zavodu «Žiga Zois» Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois so včeraj objavili izide letošnjih zrelostnih izpitov. Od 46 kandidatov je izdelalo kar 43, trije pa so padli. Izdelali so: Dario Andlovič (36), 60), Annamaria Basa (46), Suzana Berzi; (42), Mariano Brecelj (46), Barbara Corosez (45). Jelka Cos-sutta (52), Aldo Cunja (50), Marija Kristina Cupin (49), Adette Do-nati (37), Hugo Daniel Farneti (36), Pavel Ferluga (37), Renato Gombač (42), Paolo Grisonic (36), Boris Gruden (40), Alenka Guštin (40), Aleksander Jančar (44), Vi-viana Jercog (44). VVilma Kocman (44). Boris Kosovel (41), Marino Leghissa (48), Norma Magagna (43). Sergio Majovski (42), Fabio Mazzucca (36), Annita Milic (36), Danila Milic (45), Giuseppe Milic-(43), Fulvia Olenich (38), Marina Orel (58), Walter Orel (44), Dario Pertot (46), Eliana Premolin (54). Ana Rebula (45), Elvi Sedmak (44), Vincenzo Skerlavaj (50), Igor Švab (47), Edoardo Tenze (39), Nives Ukmar (38), Elizabeta Ursic (44), Laura Valli (45), Ivo Vidali (50), Robert Vidoni (43) in Leticija Zo-bin (50). SINOČI V MILJAH Evropska ljudska glasba kot gledališče za otroke Nastopilo je 19 turinskih mladincev - V petek p se je miljskemu občinstvu predstavila skupina iz Reggio Emilije V pristojni senatni komisiji Sprejet zakon o spremembi blagovnih spiskov «C» in «D» Senatna komisija za zunanje zadeve je odobrila zakonski o-snutek o ratifikaciji in izvajanju izmenjave not med Italijo in Jugoslavijo iz februarja 1978 in o spremembi blagovnih spiskov »C* in «D» priloženih videmskemu sporazumu iz leta 1935 o maloobmejni blagovni menjavi. Kakor znano, je zakonski osnutek pred časom že odobrila poslanska zbornica. V razpravo je posegla tudi senatorka KPI J. Gerbec, ki' je poudarila pomen sprejetega zakona za obmejne kraje ter za splošen razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Žal je do ratifikacije na italijanski strani prišlo z več kot dveletno zamudo — je še poudarila senatorka — medtem ko je Jugoslavija uredila to vprašanje mnogo prej. V nadaljevanju svojega posega se je senatorka zavzela za spremembo postopka, po katerem se revidirajo in izpopolnjujejo blagovni spiski ter mehanizem, po katerem se odvija brezcarinska izmenjava blaga med obmejnimi območji, J. Gerbec je nadalje poudarila nujnost raztegnitve veljavnosti. videmskega sporazuma na vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino ter na ustrezna območja Slovenije in Hrvatske. Poročevalec Dal Falco je sprejel predloge senatorke Gerbčeve in se obvezal, da jih bo vnesel v poročilo, na podlagi katerega se bo razvila razprava o tem vprašanju v senatu. S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občina pripravlja urbanizacijo spornega območja na Koionkovcu Načrti za nove ceste m druge urbanizacijske posege • Kako je z odpravnino delavcev SERT • Pri Sv. Ivanu nov plavalni bazen - Premec «Elettre» kot spomenik v Barkovljah? Tržaški občinski svet je na petkovi seji razpravljal o tekočih u-pravnih zadevah, razpravo o od-borovem sklepu, ki se nanaša na varianto štev. 25 k občinskemu regulacijskemu načrtu, pa je župan Cecovini po ustreznem posvetu z načelniki svetovalskih skupin prenesel na izredno sejo, ki bo v torek zvečer. Med vprašanji, ki jih je svet vzel v pretres, naj omenimo odgovor odbornice Frausin svetovalcu Macca-nu (MSI) o izplačilu odpravnin delavcem bivše steklarne Vetrobel (SIRT). Ko je Vetrobel prenehala delovati, so delavci redno prejeli do tedaj dozorelo odpravnino. Podjetje jim je hkrati izplačalo tudi odškodnino za odpust brez rednega odpovednega roka, okrog te odškodnine pa se je vnel spor med družbo SIRT in zavodom INPS. V času do konca odpovednega roka so namreč delavci prejemali tudi pomoč iz dopolnilne blagajne in zavod INPS poče zdaj vrniti družbi ustreznih socialnih dajatev, ki jih SIRT nasprotno zahteva, ker da he more priznati veljavnosti dopolnilne blagajne za čas od formalne odpovedli delovnih razmerij do izteka odpovednega roka. S tem vprašanjem se zdaj ukvarja poseben odbor pri generalnem ravnateljstvu socialnega zavoda INPS. Nadaljnje vprašanje se je nanašalo na usodo razbitin ladje »Elet- (IIMIMIIIHIimillltllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIimillltMMIIIIinimMllllllllllllllllllllllllllllltllllllHIIMIIIIMIIIIII V REPNU ODPRLI RAZSTAVO TERANA Danes se bo na glavnem trgu v Repnu nadaljevala in zaključila 18. občinska razstava terana, ki jo prireja repentabrska občinska uprava. Petkove otvoritve v Kraški hiši so se udeležili številni ugledni gostje, med katerimi naj omenimo tržaškega prefekta Marrosuja, jugoslovanskega generalnega konzula Cigoja, nabrežinskega župana škerka, zgoniškega župana Guština in dolinskega podžupana Pečenika. V priložnostnem pozdravnem nagovoru je repentabrski župan Pavel Colja podčrtal pomen takih pobud, ki valorizirajo domače kmetijstvo in trud pridnih kraških rok. V zvezi s protestno noto krajevne sekcije Slovenske skupnosti, ki je oporekala kriteriju izbire razstavljenih vin, je Colja seznanil prisotne, da je občinska uprava na predhodnem sestanku z 19 domačimi vinogradniki snre-jela njihov soglasen predlog, da o-mejijo število razstavljenih vzorcev na 15. To nalogo je opravila strokovna komisija, katere člani so bili: Bruno Millo, Leo Kralj, Vladimir Vremec, Mario Gregorič, Jože Milič, Albin in Ivan Škabar. Teran razstavlja naslednjih 15 vinogradnikov: Alojz, Anton, Emil, Ivan, Janko, Silvester in Stano Škabar, Alfonz, Dušan, Janko in Maks Guštin, Ivanka Taučar, Milan Križman, Karel Milič in Stano Raubar. Sinoči so že razglasili izide: prvo nagrado je prejel Alojz Škabar (Repen 45), drugo nagrado Janko Škabar (Repen 30) in tretjo nagrado Silvester Škabar (Repen 106). Včeraj popoldne se je na balinarskih stezah ob koči pod rupo pričel balinarski turnir, ki se bo na-'talieval šp danes zjutraj. Zvečer pa bo prosta zabava B. S. tra», s katere je Marconi poslal prvi impulz po brezžičnem telegrafu v daljno Avstralijo. Relikt ladje, ki se danes nahaja v manjšem doku Tržaškega arzenala, je lastnik —• ministrstvo za pošto in telekomunikacije — pripravljen podariti tržaški občini. Občinski odbor je zalo predložil svetovalcem sklep o prevzemu ladje. Sklep je bil po daljši razpravi sprejet z večino glasov. Občina bo torej prevzela ladjo in po navodilih kiparja Mascherinija predelala njen premec v spomenik. Posebna komisija bo morala izbrati primeren kraj za postavitev te monumentalne strukture. Kakor je povedal župan, se občinski odbor ogreva za to, da bi premec «Elettre» stal v Barkovljah, in sicer na mestu, kjer je danes osvetljeni vodomet, sam vodomet pa naj bi prenesli pred pomorsko postajo. V nadaljevanju seje je odbornik Rossi obrazložil sklep občinskega odbora, po katerem naj bi na mestu bivše konjušnice pri Sv. Ivanu zgraditi plavalni bazen razsežnosti 25 x 12,5 metra. Uresničitev novega objekta, za katerega se že dalj časa zavzemajo številna športna društva iz tržaške pokrajine, bo zahtevala naložbo 900 milijonov lir. Sklep je občinski svet sprejel soglasno. Z večino glasov je bila nato sprejeta vrsta drugih sklepov občinskega odbora, ki se nanašajo na gradnjo novih cest. Gre predvsem za ceste, ki bodo vodile k novi bolnišnici v gradnji na Katinari (delo bo zahtevalo naložbo 2.633 milijonov lir) in za ceste ter druge urbanizacijske posege na območju pri Koionkovcu, kjer je predvidena gradnja večjega števila ljudskih stanovanj. Izvedba prve tranše del, ki obsega tudi izvrtanje krajšega predora, bo stala 1.350 milijonov lir. V razpravo o tem vprašanju je posegel tudi svetovalec SSk Lokar, ki je ostro kritiziral namen občinske uprave, da nadaljuje z izvajanjem svojih urbanizacijskih načrtov na Koionkovcu, kljub odločnemu nasprotovanju prizadetega prebivalstva, ki je pretežno slovenske narodnosti, in kljub sprejeti obveznosti, da bodo načrti za gradnjo ljudskih stanovanj na tem območju predelani. Proti sklepu so glasovali svetovalci KPI, PSI, SSk in PR. iiiiiiiiiiiiiiifiiiiliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniimiiiiiiiiiainiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiHiimiiM Repentabrski župan Colja (desno) pozdravlja udeležence odprtja razstave terana OD PETKA DO DANES Srečanja mladih Tržačanov z vrstniki iz Slovenije Obisk na Proseku in Kontovelu . Včeraj sprejem na dolinski občini in ogled Rižarne Tridnevni tabor na Proseku, ki so ga organizirali mladinski krožek s Proseka in Kontovela, mladinski krožek iz Devina in Nabrežine ter mladinski odbor pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, poteka v veselem vzdušju in prijetnem počutju. Mladinci so se začeli zbirati že zgodaj zjutraj v pe tek, in sicer na proseškem «balan-cu», kjer so mladi Prosečani že bili postavili šotore in vse potrebno za tridnevno taborjenje. Hitro so si mladi iz zamejstva in gostje iz Slovenije segli v roke in prijateljski stiki so bili že vzpostavljeni. Prosekani in Kontovelci so vsem postregli z golažem in polento, počasi pa so mladinci napolnili tabor in proti večeru so že vsi peli okoli harmonikarja. Ko je bila vsa družba zbrana, je vseh 60 mladih odšlo v prostore mladinskega krožka na Proseku, kjer je član krožka Henrik Lisjak pozdravil goste in jim na kratko orisal delovanje in cilje proseške in kontovelske mladine. V imenu mladinskega krožka iz Devina in Nabrežine, pri katerem so mladi iz matične domovine gostovali včeraj popoldne, je spregovorila Tatja na Rojc. Na koncu pa je tajnik mladinskega odbora SKGZ Boris Siega podal kratko sliko o stvar nosti naše narodne skupnosti. Včeraj zjutraj so mladinci gostovali pri mladinskem odboru SKGZ. Najprej so si ogledali prostore ZS KD, kjer jih je tajnik SKGZ Dušan Udovič seznanil z delovanjem slo venske narodnostne skupnosti, u strojem naše krovne organizacije in političnim položajem v Italiji. Nato so si udeleženci tabora ogledali še Rižarno in dolinsko občino, kjer jih je sprejel načelnik komunistične svetovalske skupine v dolinskem občinskem svetu Germa-no Švara. Ta jim je podal kratko gospodarsko in politično sliko dolinske občine. Po kosilu so vsi odšli na nabre-žinsko obalo, kjer so jih sprejeli člani mladinskega krožka iz Devina in Nabrežine, danes zjutraj pa bodo imeli vsi udeleženci tabora sesta nek, na katerem se bodo dogovoril: za nadaljnje slike in sodelovanji (dan) V Mačkoljah odprli razstavo Maria Magajn« Sinoči so v Mačkoljah odprli fotografsko razstavo Maria Magajne, ki prikazuje razne cerkve, kapelice, znamenja in druge podobne znamenitosti na tržaškem Krasu, v Bregu, Miljskih hribih in v mestni okolici. Priložnostne besede o razstavi in njenem avtorju je izrekel Zorko Gorjan, predsednik Prosvetnega društva Mačkolje, ki je dalo pobudo zanjo in jo tudi pripravilo. Kot znano, je bila ta razstava prvič predstavljena v Mladinskem domu v Dolini in je vzbudila veliko zanimanje, saj je na njej zbrano in dokumentirano neprecenljivo -narodno in ljudstvo bogastvo, mimo katerega gre Vsakdanji človek ne opazno mimo. • : Prepričani smo, da bo prav ta razstava gotovo pripomogla, da se bomo odločili osebno si ogledati prikazane objekte na kraju samem in da bomo znali pravilno ceniti ta pričevanja čustvovanja in dela našega človeka na teh tleh v prejšnjih stoletjih. Razstava je v dvorani župnijskega doma na vrhu vasi in bo Odprta do 28. julija, gine v veliki omari in obvesti ob činstvo, da igre ni še konec. Tako sta se včeraj križali dne predstavi: «Alberto e Nascira», h jo je predstavilo Turinsko stalno gledališče in zaključni del že orne njenega *Gran Pixa». cAliberto e j Nascira» je glasbena komedija, ki jo je spisal in režiral Franco Pas-satore. Igralsko skupino sestavlja 19 mladincev, ki so člani skupine Musiča insieme*, katere druži skupna ljubezen do zgodovine evropske ljudske glasbe in skušajo, s pomočjo take predstave, med šol sko mladino vzbuditi zanima.ije do glasbe in glasbene vzgoje. V okviru tretjega srečanja «Gle-dališča na trgu», pa bo drevi na sporedu igra *Gli Arcani Maggio-ri» v izvedbi gledališča il popolnoma neodvisen od odredb državnih ministrstev, (ot vrhovni sodni gospod je imel neomejeno pravico nad ;ivljenjem in smrtjo Slovencev. Pri teroriziranju in iz- IZREZI IN PRIMERJAJ Nedelja, 20. julija 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.45 Kmetijstvo jutri 13.30 TV DNEVNIK 17.00 Velika ljubezen Balzaca, 1. del 18.25 Dogodivščine 19.20 Sky: II misterioso Goldchid, 2. del 20.00 DNEVNIK 20.40 Coralba, 4. del 21.45 Mash; Sul fronte della fattoria, TV film 22.10 športna nedelja 22.55 Pregled programa za naslednje dni Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Drugi kanal 12.45 Rim 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Družina Addams, 4. del 16.30 Dnevnik 2 — šport 19.30 Pregled programa za sedem dni Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — šport 20.40 Včeraj in danes 21.55 Dnevnik 2 — Dossier 22.50 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 14.00 Dnevnik 3 — Šport 18.45 Programi za ves teden Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Glasbeni večer 20.40 Dnevnik 3 — Šport 21.40 Sicilijanci 22.10 DNEVNIK 3 22.30 Chet Baker Group 23.00 Dnevnik 3 — Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 Poročila 3.30 Viking Viki, Otroška nadaljevanka 9.45 Ugrabljen, mladinska nad. 10.10 Ansambel Lojzeta Slaka 10.40 D. Markovič: ODPISANI, TV nad. 11.55 Vaterpolo: JUGOSLAVIJA - KUBA 12.45 BOKS kvalifikacije - OI 12.55 Mozaik 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 OI _ BOKS, kvalifikacije 14.30 Poročila 15.55 Split 80 17.40 Poročila 17.45 Potopljena mesta: CISSA 18.30 Sejnane, film 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 R.Bogdanovski: Učitelj, 1. del 22.15 Kosovske razvojne zagate, dok. 22J45 V znamenju 23.00 Portreti: Marjana Držaj Koper 15.30 OLIMPIADA: boks. odbojka, plavanje, vaterpolo 20.00 Otroški kotiček 20.30 Programi naslednjega tedna 20.45 Yankee v Etonu, film 22.45 OLIMPIADA: Zmagovalci dneva Ponedeljek, 21. julija 1980 aiiiiimiMiiiiiiiiiimiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Cassieri dobil Flaianovo nagrado PESCARA — Nagrado Flaiano za gledališko slovstvo za letošnje leto je žirija dodelila italijanskemu pisatelju Giuseppu Cassieri-ju. Denarno nagrado v višini dveh milijonov lir so mu dodehli za njegovo delo «Un asino al pati-bolo*. Poleg Cassierija so nagradili letos še Maria Soldati ja. ki je dobil visoko priznanje kot pi sec, Age - Scarpelli in Jean Loun Dabadie pa sta bila nagrajena za filmski scenarij. Končno so bili nagrajeni za TV scenarij Tomaso Sherman. Gianni Serra in Maria Stella Sernaz. Giuseppe Cassieri v svojem delu «Un asino al patibolo* oživlja že zdavnaj pozabljeno epizodo iz neapeljske zgodovine, epizodo iz 17. stoletja, ki odraža ignoranco in vraževerstvo tedanjega človeka. Gre za tragikomično razmišljanje o nekaterih dogajanjih iz davne dobe. ko so premožnejši in zato gospodujoči sloji ravnali s podrejenim človekom brutalno V delu Giuseppa Cassierija je tudi nekaj farse in humorja, ki pa ni cenen, pač pa močno zgovoren. Soldati, ki ga poznamo kot pisatelja, režiserja in vsestranskega kulturnega delavca, je bil nagrajen za članek, ki je bil objav-ljen v nekem italijanskem dnevniku 25. maja letos TRST A 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša: 9 45 Godalni orkestri: 10.10 Poslušali boste: 10.30 Nediški zvon: 11.00 Mladinski oder: «Blisk nad Pacifikom*; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja: 15.00 Kdo je na vrsti?; 15.30 Glasbeni popoldan; 17.00 Rezervirano za. .. šport in glasbo. KOPER (Slovenski program) 8.30. 9.30, 14.30, Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8.37 Objave: 9.00 Kmetiiski nasveti; 9.03 Nedeljski spored: 9.40 Jutranja reportaža: Iz našega življenja; 14 00 Sosednji kraji in ljudje; 14.45 Glasbeni notes: 15.00 Glasba po željah; 16.00. Radio Koper na obisku: 16.15 15 rpinut s skupino Prizma; 16.30 Programi tedna; 17.00 Nepozabne narodne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Poje Daddy Devvdrop; 18.00 Primorska poje '80; 18.30 Za vsakogar nekaj. KOPER (Italijanski program) 8.30. 11.30, 13.30. 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.20 Horoskop; 8.45 6+1=7, in je nedelja; 10.00 Z nami je. . .; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 Ansambel Oskar Pe ters; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah: 13.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.33 Kim, svet mladih: 15.00 Free show; 15.30 Sestri Sladge; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Stisk roke; 16.15 Nedeljske pesmi; 16.30 Koncert; 17.00 Pesmi tedna ; 17.30 Crash; 18.00 Poslušal-mo jih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 15. min. s skupino Read Brothers; 19.30 Klasična glasba. RADIO 1 8.00. 8.30, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasba, spomini in dogodivščine; 7.00 Glasba na praznični dan; 10.13 Diario della Bottega Teatrale; 11.00 Rallv; 11.50 Zgodbe o igračah: 13.30 Zaplešite z nami; 13.15 Radio folleromanzo; 14.00 Jazz; 14.30 Bel papir; 20.25 Glasba break; 20.55 Radijski oder; 23.00 Telefonski klic. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovgrisi. -Vbja-kil; 9.07 Igra za otroke; 9.43 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši!; 11.05! 'K^? zrtaš; to vePaš; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji: 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino: 18.05 Priljubljene o-perne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.32 Na zgornji polici: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 09.05 Lirični utrinki; 00.10 Mozaik melodij; 1.05 - 5.30 Nočni program. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutri 13.30 DNEVNIK 13.45 22. OLIMPIJSKE IGRE 15.00 Oddaia iz parlamenta 16.30 22. OLIMPIJSKE IGRE 19.45 Almanah in vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Donatella, film 22.20 Posebna oddaia dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK Moskva: 22. OLIMPIJSKE IGRE Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Kinematograf 17.00 Corsa all’oro, TV film 17.50 O turizmu in prostem času 18.30 Risanka 18.40 Iz parlamenta 19.40 Risanka 19.15 George in Mildred, TV film Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Mixer: Musiča 21.55 Claudio Villa, koncert 22.25 Dottori in allegria, TV film 22.50 Protestantizem DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Program o energiji 20.05 šolska vzgoja: Vzgoja in dežele * . 20.40 Povesti o petih krogih, 4. del 21.35 šolska vzgoja Iznajdba televizije 22.05 DNEVNIK 3 22.25 Dnevnik 3 — Šport JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.05 Poročila 18.10 Vrtec na obisku 18.55 OI — rokomet (ženske) 19.30 OBZORNIK 19.40 OI — rokomet H. polčas 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Benedetič - Košuta: RIŽARNA 22.40 Mozaik kratkega filma: Planšarji, Mlinski kamen 23.10 V znamenju Koper 17.00 OLIMPIADA: plavanje, nogomet, rokomet 20.15 Stičišče 20.45 TV DNEVNIK 21.00 OSEM IN POL, film Igra Marcello Mastroianni 22.30 OLIMPIADA: košarka, boks, zmagovalci dneva TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00, Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 «Moč preteklosti* — 8. del; 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi!; 16.50 Deset minut z orkestrom; 17:10 Klasični album; 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30, Poročila: 7.00 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave, kinospored: 8.15 Najava spo- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102.0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz redov; 14.05 Stoji, stoji Lipiča '— glasbeni utrinki; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15,30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.19 Orkester in zbor Gene Page; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Orkester; 10.40 Mozaik; 11.10 Horoskop; 11.03 Glasbeni trenutek; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Mala diskoteka; 15.33 Prijetno z glasbo; 15.45 Z nami je. . 16.00 Poslušam, poslušaš; 16.45 Poje zbor Lorenza Forlanija; 17.00 Šport; 17.10 Srečanje z orkestrom The Red Cascle in skupino Svveet; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Srečanje z opero; 20.00 DiScoteca sound. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00,- 13.00, 15.00, 19.00, Poročila; 6.25 Mediterranea; 7.15 Ul. Asiago tenda; 8.20 Filmska glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Glasba; 14.30 Le peco-re mangiano gli uomini; 15;03 Ral-ly; 15.30 Errepi 1 - poletje; 16.30 II noče di Benevento; 18.35 Šolska vzgoja; 19.20 R pazzariello; 19.55 Glasba; 20.25 Goldoni estate; 21.03 Posvečeno. . .; 21.30 Poletni praznik; 23.00 Telefonski klic. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje; 9.40 Pesmica na potepu; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za . ,11.30 Poletno branje.; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Iz naših krajev: 14.30 Priporočajo vam ...; 15.05 Pojo amaterski zbori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z...; 21.00 Iz naše diskoteke; 22.05 Poletni diverti-mento; 23.15 Informativna oddaja: 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Popevke; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 22. DO 26. JULIJA 1980 TOREK, 22. julija LJUBLJANA 9.45 Poročila; 9.55 OI - Košarka (ženske); 11.30 Pihalni orkester Idrija; 12.00 Lutkovna predstava; 12.40 Pevski tabor; 13.10 Boks kvalifikacije; 14.30 Poročila; 16.15 Lutkovna oddaja; 16.30 Dokumentarni film; 18.15 Napad na vlak; 18.55 OI - Rokomet (moški); 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Ra-dopolje, jug. film; 22.30 Emil Zola, zadnji del; 23.30 Poročila. KOPER 15.25 Olimpdada: rokomet, odbojka, gimnastika; 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Iz oči v oči, film; 22.30 Olimpiada: plavanje, vaterpolo. SREDA, 23. julija LJUBLJANA 15.44 OI - Gimnastika, ženske; 18.05 Poročila; 18.10 Mednarodno tekmovanje dirigentov Hans Swa-rcwsky na Dunaju; .18.40 Ne prezrite; 18.55 Obzornik; 19.10 OI -Košarka (moški); 20.45 Risanka; 20.55 Zrno do zrna; 21.00 TV dnevnik; 2L30 Panika na ulicah, film; 23.05 V znamenju. KOPER 16.00 Olimpiada: nogomet, rokomet, plavanje; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risan-, ke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Črvi, film; 22.30 Olimpiada: košarka, gimnastika, zmagovalci dneva. ČETRTEK, 24. julija LJUBLJANA 16.35 Poročila; 17.15 OI - Atletika; 20.15 Risanka; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Svet imam v rokah; 22.05 Z o-, limpiade; 23.00 V znamenju. KOPER 13.25 Olimpiada: gimnastika, rokomet, atletika; 19.50 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke: 20.45 TV dnevnik; 21.00 Katakombe; 22.30 Olimpiada: gimnastika, košarka, zmagovalci dneva. PETEK, 25. julija LJUBLJANA 14.55 OI - Vaterpolo; 15.55 OI -Rokomet - ženske; 17.25 OI - Atletika finale; 18.55 Poročila; 19.00 Mi smo smešna družina; 19.15 Priljubljene zgodbe: Robin Hood; 19.35 Obzornik; 19.45 Rock koncert: Taj Mahal: 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.25 Bratje Sackettovi, film; 23.15 V znamenju. KOPER 16.25 Olimpdada: atletika, gimnastika; 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Naš mož v Havani, film; 23.10 Olimpiada: nogomet, gimnastika, zmagovalci dneva. SOBOTA, 26. julija LJUBLJANA 16.45 OI - Atletika - finale; 20.15 Zlata ptica: 20.26 Zmo do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Zgodba o Lini, TV nad.; 22.05 Muppet show; 22.25 Ljubim te, Aliče, film. KOPER 14.55 olimpiada: nogomet, atletika, plavanje in vaterpolo; 20.30 Risanke; 20.45'TV dnevnik; 21.00 E Intorno a lui fu morte, film; 22.30 Olimpiada: odbojka, košarka, vaterpolo. trebljanju Slovencev se je posluževal komandirja KdS, kjer je gestapo izvrševala nezaslišane zločine. Obtoženi Vogt potrjuje zločinsko delovanje obtoženega Rainerja in je jasno pred sodiščem izpovedal, da se ničesar ni smelo izvršiti brez pristanka obtoženega Rainerja. Obtoženi Rainer se je za svoje zločine izgovarjal, da aparat policije ni bil podrejen njemu, vendar je moral priznati, da je v vseh važnejših vprašanjih sodeloval z Rosenerjem ter da je direktno zahteval policijske okrepitve in da je končno imel tudi v SS višji čin od Rosenerja. Priznal je tudi, da je za Slovence vladalo brezpravno stanje, kajti o življenju in smrti prebivalstva je odločal gestapo in ni bila potrebna nobena sodba. Značilne za nje,-gov način zagovora so izjave, kot, na primer, da ni dal naloga, ampak je samo soglašal s tem, da osnuje gestapo gorenjsko domobranstvo in slično. Cinična je izjava obtoženega Rainerja, ki je ob koncu zaslišanja izjavil, da se kljub terorju in kršenju osnovnih človečanskih pravic slovenskega naroda ne čuti zločinca, da pa priznava, da je bila naloga, ki jo je izvrševal, krivica slovenskemu narodu. Tako more govoriti le nacist, ki je otopel zaradi svojih zločinstev in ki je izgubil čut do vsakega poštenja. Obtoženi Doujak je enako kot ostali obtoženci izjavil, da je sicer odgovoren, ni pa kriv za storjena zločinstva. Vendar je pod težo dokazov in ob soočenju s soobtoženim Vogtom priznal, da je tako imenovana slovenska policija organ gestapa in da je vedel za mučenje v zaporih, ne da bi kaj ukrenil. Zato nosi polno odgovornost za vse zločine, ki so našteti v tenorju obtožnice. Obtoženi Hradetzky je kot član nacistične stranke na Koroškem že leta 1929. prišel za političnega komisarja v Škofjo Loko, pozneje pa na mesto okrožnega vodje v Radovljici in končno kot organizator vohunske mreže v Trst. Vsepovsod je vršil zločine, ki so mu bili dokazani z letaki in izjavami, čeprav trdi, da o vsem tem ni ničesar vedel. Obtoženi Hochsteiner zanika dosledno vse zločine, čeprav je priča Kotlovšek Marija jasno izpovedala, da je on odločal o usodi aretirancev v Begunjah. Obtoženi Hochsteiner se nikakor noče spomniti konference na Bledu dne 1. julija 1942., toda soobtoženi Vogt mu,je pri soočenju-jasno dokazal, da brez Hochsteinerja kot glavnega okrožnega vodje Gorenjske ne bi mogli ničesar skleniti. Celotno zasli-. sanje obtoženega Hochsteinerja je jasno poudarilo njegovo odgovornost za številne zločine, prav tako pa je pokazalo njegovo zakrknjenost, s katero jč skušal zmanjšati in prikriti številne zločine,, izvršene nad slovenskim ljudstvom. Hochsteiner je eden izmed nacističnih brezvestnežev, ki zasluži najstrožjo kazen. Obtoženi Kuss se tudi noče ničesar spominjati in se izmika določenemu odgovoru na vprašanja o vsebini sestankov na Bledu. Noče ničesar vedeti o sodelovanju pri zločinskih akcijah proti slovenskemu prebivalstvu, toda kljub izmikanju je moral priznati, da je gestapo uresničeval samo politiko nacistične stranke, ki ji je on načeloval. Soobtoženi Vogt je tudi tukaj potrdil odgovornost Kussa, ko je dejal, da mu je obtoženi Kuss v Volfsbergu rekel, da mu lahko postane slučaj Kokra nevaren. - Gestapovski krvnik Vogt je priznal svojo krivdo in vrsto svojih gnusnih zločinov in je potrdil, da je bil namen terorja nad Slovenci prvič izsiliti sodelovanje in drugič u-ničiti vsako slovensko samostojno življenje. Cene veljavne od 44.7. do 26.7.80 zaloga a počitnice d carhP' e"S' TnST^0rev09alu^^‘an° pepsi cola pločevinka cl 33 lir 2707 semensko olje panda •- 750 meso: prsi (mlada govedina) kg lir 29807 meso: pleča (mlada govedina) kg lir 57807 narezana teletina (mlada govedina) kg lir__________ 54807 kava lavazza rdeči zavojček 1 kg lir ^ keksi agreste 1/J( motta zavojček 1 kg lir H)< kava italcaffe 111 . .«* **» •• H H m zavojček 200 gr lir so < postaran sir grana 4| 100 gr lir 99{ pivo slavia 6 stekleničk cl 25 lir 1260 vino montecarlo belo in črno, steklenica cl 188 lir 880 *..( schweppes cl 70 lir 4857 vino prosecchino maschio 3 stekleničke el, 20 lir H907 'PQSiTA,®| im olupljeni paradižniki positano 800 8r,,r 295 raid za muhe • 1 • veliki format m komarje cc 390 i,v HŠ07 zobna pasta squibb družinski format 150 gr lir 7607 10 vložkov titti-notte samolepljlvl lir 4907 tun rio mare 3 konzerve + testenine 170 gr lir 3510 olje iz koruze barbi 1 I lir ll807 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. julija 1980 22.1 OLIMPIJSKE IGRE MOSKVA, 19. JULIJ - 3. AVGUST 1980 1. DAN Včeraj v Moskvi svečano odprli olimpijske igre Na častni tribuni najvišje sovjetske politične osebnosti Izredna koreografija - Viharno pozdravljeni domači tekmovalci Kot je bilo pričakovati, je včerajš-nia otvoritev 22. olimpijskih iger Potekala svečano in organizacijsko neoporečno. Slovesno vzdušje je bilo čutiti pri vseh 100.000 gledalcih, ki napolnili tribune skoraj do zadnjega kotička. Organizatorji so se ? koreografijo celotne prireditve res ukazali, saj je slovesnost tekla brez zastojev in spodrsljajev, od začetka Pa do zadnje minute. Poseben vtis Je na gledalce naredil predel tribun P°d žaro za olimpijski ogenj, kjer je nekaj tisoč mladincev sestavljalo *«ve slike* z nenavadno dovršenostjo in, usklajenostjo. Uradni del prireditve same je te-*el p0 že utečenih pravilih, ki so Predpisana za to priložnost. Največ Pozornosti je veljalo mimohodu reprezentanc, glede na to, da so nekatere med temi na razne načine (med njimi je bila tudi Italija) manifestirale svoj protest proti prisotnosti sovjetskih čet v Afganistanu, pesnici na ljubo je treba reči, da teh držav v mimohodu ni bilo ravno oosti (šestnajst od enainosemdesetih). . Vsekakor to svečanega vzdušja m preveč motilo. Prižiganje olim- pijske žare s strani košarkarja Be-Jova in položitev olimpijske prise-8e s strani telovadca Andrianova, P® govora predsednika organizacij-skega odbora Novikova in predsednika CIO Killanina, nato formalne Pesede Brežnjeva, igranje himen, dviganje zastave, vse to je doprineslo pomembnosti tega trenutka.. . Uradinemu delu svečanosti je sledijo Predstava, ki je bila' prava pa-®a za oči: nastopili so- telovadci, folkloristi, plesalci, otroci in drugi (er prikazali vrsto točk, ki so bile res izredno doživetje. Lahko zato rečemo, da je priredili v celoti povsem uspela in (če mnko po njej sodimo tudi nadalje-vanje iger) ni dvoma, da se moskovskim igram, kljub manjšemu stevilu nastopajočih držav in tekmovalcev od predvidenega, obeta IeP uspeh. Prav to pa je zagotovilo, da imajo igre kljub vsemu le še toliko življenjske moči in pomena za svet, ~a se nam zanje vendarle ni treba b®ti. Carterjev poziv k bojkotu i-samim ni bistveno škodoval, “uj je škodoval tistim, ki bi mo-ra*i v teh dneh nastopiti v Moskvi, Pn ne bodo. današnji spored Nedelja 20. JULIJA: Veslanje (od 9.00 do 13.00): Izločilno tek-t?mvan.ie (moški) k°šarka (od 10.00 do 21.00): polfinalno izločilno tekmovanje (moški in zenske) boks (od 11,00 do 21.00): lzločino tekmovanje KOLESARSTVO (od 9.00 do 13.30): 100 km ekipno na kronometer NOGOMET (od 17.00 do 18.45): izločilno tekmovanje TELOVADBA (nd 9.00 do 17.50): obvezne vaje ekipno (moški) DVIGANJE UTEŽI (od 13.00 do 20.00): kat. 52 kg ROKOMET (od 16.00 do 20.15); izločilno tekmovanje (moški) HOKEJ NA TRAVI (od 10.00 do 16.00): izločilno tekmovanje (moški) GRŠKO-RTMSKO ROKOBORBA (od 9.00 do 17.00): izločilna tekmovanja v kat. 48 162 - 90 kg PLAVANJE (od 9.00 do 12.00): izločilna tekmovanja 100 metrov hrbtno in 200 m metuljček (moški), 100 m prosto in štafeta 4x100 mešano (ženske) (od 17.00 do 19.30): poIHnale 100 m prosto (ženske) in 200 m metuljček (moški), finale 4x100 m mešano ženske in 200 m metuljček moški SKOKI V VODO (od 9.00 do 21.00): izločilna tekmovanja, deska (moški) MODERNI PETEROBOJ (od 10.00 do 17.00): jahanje STRELJANJE (od 8.00 do 10.30): pištola prosto na 50 m (od 8.00 do 15.00): leže ODBOJKA (od 16.30 do 20.30); jahanje moški VATERPOLO (od 10.00 do 15.00): izločilna tekmovanja JUTRI STRELJANJE (od 8.00 do 10.00): malo kalibr-ska puška (leže) (od 8.00 do 15.00): nadaljevanje leže ODBOJKA (od 16.30 do 20.30): izločilna tekmovanja (ženske) VATERPOLO (od 10.00 do 18.00): izločilna tekmovanja JADRANJE (10.30): prva regata W * * Čeprav ZDA bojkotirajo letošnje Ol pa sta na otvoritveni slavnosti le vihrali dve ameriški zastavi. Iz protesta proti bojkotu sta ju vihtela ameriška turista 21-letni Patter-son, ki bi moral na igrah nastopiti in 88-letni Paul, sin nekega olimpijca iz leta 1896. ki se (kot gledalec, seveda) Udeležuje vseh olimpijskih iger. 9 9 9 Ugotavljanje spola je opravek, s katerim se morajo ukvarjati zdravniki tudi na letošnjih olimpijskih igrah. Brez potrdila o neoporečni pripadnosti k svojemu spolu ne bo smela nastopiti nobena tekmovalka. Že danes prvi odličji v plavanju Velika favorita sta Sovjetska zveza (pri moških) ki Vzhodna Nemčija (pri ženskah) Za Italijane in Jugoslovane bi že uvrstitev v finale pomenila nepričakovan uspeh V plavanju bodo že danes podelili prvi zlati odličji, in sicer v ženski štafeti 4x100 m mešano in na 200 m delfin moški. V odsotnosti Američanov, bo boj za prva mesta v glavnem potekal med Vzhodno Nemčijo im Sovjetsko zvezo. Medtem ko so vzhodnonemška dekleta v očitni premoči, pa je pri moških položaj nekoliko bolj izenačen, vendar kljub temu jasno govori v prid Sovjetske zveze. Od trinajst olimpijskih disciplin držijo namreč sovjetski predstavniki devet prvih mest, in sicer: 200 m prosto Kopljakov, 400 in 1500 m prosto Saljnikov, 200 m prsno Žul-pa, 200 m delfin Fjesjenko, 100 m hrbtno Kuznjecov, 400 m mešano Sidorenko, 4x200 m prosto in 4x100 m mešano. Velika favorita na 100, 200, 400 in 1500 m prosto sta Kopljakov in Saljnjikov, medtem ko ima njun rojak Kuznjecov precej možnosti na 100 in 200 m prsno. Od ostalih bodo verjetno po kolajnah posegli Woithe (NDR) evropski rekorder na 100 m prosto, Madžar Wladar, evropski rekorder na 200 m hrbtno, Anglež Goodhew na 100 m prsno in svetovni rekorder na 100 m delfin Šved Arvidsson. V ženski konkureci zbuja največje pričakovanje nastop vzhodne Nemke Petre Schnedder, svetovne rekorderke na 400 m mešano, ki bi Zanimanje za košarko tudi letos v ospredju Po predvidevanjih bi morali biti glavni kandidati za tinale Jugoslovani in Sovjeti PONEDELJEK 21. JULIJA: VESLANJE (od 9.00 do 12.00): izločilna tekmovanja (ženske) KOŠARKA (od 10.00 do 21.00): izločilna tekmovanja (moški) BOKS (od 11.00 do 21.00): izločilna tekmovanja NOGOMET (od 18.00 do 19.45): izločilna tekmovanja GIMNASTIKA (od 9.00 do 16.40): obvezne vaje (ekipno ženske) DVIGANJE UTEŽI (od 13.00 do 20.00): kat. 56 kg ROKOMET (od 16.00 do 20.15): izločilna tekmovanja HOKEJ NA TRAVI (od 10.00 do 17.30): izločilna tekmovanja GRŠKO-RIMSKA ROKOBORBA (cd 9.00 do 20.00): izločilna tekmovanja v kat. 48 - 52 - 62 - 74,90 -100 kg PLAVANJE (od 9.00 do 11.30): izločilna tekmovanja 200 m prosto, 100 m prsno in 1.500 m prosto moški, 200 m metuljček (ženske) (od 17.30 do 20.15): polfinale 100 m prsno (nrški), finale 100 m prosto (moški) in 100 m hrbtno moški SKOKI V VODO (od 18.30 do 20.30): deske finale MODELNI PETEROBOJ (od 8.00 do 21.00): sabljanje PAM železnina -za Industrij, km«tl|stvo In za dom', , ‘tUŠt tlmlu.i. ij.,. 'cwm|, • ’ DOM J-O, 1J1 - T.l. m »71 Ko je Sergej Belov, starosta sovjetskih košarkarjev, prižgal včeraj na stadionu «Lenln» olimpijski ogenj (namesto sprinterja Valerija Borzova) je bilo to kot tiho znamenje: res so oči Moskve in domala vse Sovjetske zveze uperjene predvsem v košarko, v katero polagajo domačini'veliko upanj. In v velikem finalu naj bi se z njimi pomerili svetovni prvaki iz Manile, Jugoslovani (ki nastopajo v B skupini poleg Španije,- Poljske in Senegala). SZ ima v A skupini lažjo pot od «piavih»' (ob Braziliji, ČSSR in Indiji). ' \' V zadnji C skupini nastopa poleg Mehike, Avstralije in Švedske tudi Italija ki (z Američanom Mikejem Silvestrom na čelu in kljub odločno pomlajeni ekipi) ne prikriva svojih stremljenj. Alessandro Gamba, novi trener italijanske moške košarkarske reprezentance, je pa prav tako previden kot njegov jugoslovanski kolega Ranko Žeravlca, ki je včeraj izjavil: «0 morebitnem finalu s Sovjetsko zvezo zdaj niti ne razmišljamo!* Slika se ponavlja tudi v ženski konkurenci, kjer so Italijanke, oz. Sovjetinje glavne kandidatinje za končno zmago, ob konkurenci Jugo-flaviie, Bolgarije, Madžarske in Kube. Tu bo kocka padla, že danes, saj se bodo pomerile ravno SZ in Jugoslavija ter Italija in Bolgarija. V moški konkurenci se bodo «az-zUrri* srečali danes s švedsko, medtem ko so ostale tekme tega kola: Brazilija - ČSSR. SZ - Indija in Kuba Avstralija. Jerkov, Knego, Dalipagič, Krstu-lovič, Delibašič, Kičanovič, Skroče, Slavhič, Nakič, čosič, Radovanovič in žižič bodo danes počivali: za «staro» Jugoslavijo bo uvod prikladen, pot do ene od kolajn pa verjetno manj. se znala uveljaviti kar v štirih disciplinah. V prostem slogu bo boj verjetno potekal med njenimi roja kinjami Čaren Matschuk, Bargaro Krause, Karmelo Schmidt in Petro Schneider. V ostalih disciplinah so glavne favoritinje: Andrea Pollak (NDR - delfin). Lina Kačušite (SZ) in Ute Gerwinger (prsno), ter Rica Reinisch (NDR - hrbtno). Jugoslovansko zastopstvo v plavanju bo precej skromno in brez posebnih ambicij, tako da bi že u-vrstitev v finale bil velik uspeh. Nenad Miloš, ki bo tekmoval na 100 m hrbtno, je izjavil, da je njegov cilj nov državni rekord, za kakšen plasma bo to zadostovalo, pa bo treba počakati do konca predtekmovanja ali celo do polfinala. Poleg Miloša bosta jugoslovanske bar ve branila Borut Petrič (400, 1500 ter eventualno 200 m prosto), ter Darijan Petrič (400 in 1500 m prosto). Nič dobro ne kaže niti za italijansko vrsto, ki se itak doslej lahko pohvali le s tremi kolajnami, ki jih je pred osmimi leti osvojila Calligarisova v Munchnu. Potem ko so se morali odpovedati vojaku Marcellu Guarducciju, ki je ime! nekaj možnosti, da poseže po prvih mestih v prostem slogu, ter Qua-driju (ker je pri policiji), s čimer je bila tudi oslabljena štafeta 4x200 m, je splahnelo vsako upanje, da bi dosegli kaj več. Tako ostaja le upanje, da dosežejo kak finale. Pri tem bi znali uspeti le tri a tleti od skupno trinajstih, kolikor jih je odpotovalo v Moskvo, in sicer: Paolo Revelli na 200 delfin in prosto, Giovanni Franceschi na 400 m mešano in Roberta Felotti na 800 m. DANES RAI 2 16.30—19.30 moška gimnastika in plavanje (100 m prosto, finale 200 metrov metuljček) 21.00 obračun zmagovalcev TV LJUBLJANA 10.55—11.45 vaterpolo Jugoslavija • Kuba 11.50—13.30 boks - kvalifikacije DOBER SPREJEM VAM ŽELI JUTRI RAI 1 13.45—15.00 ženska košarka, vaterpolo (Italija - SZ), plavanje, moška gimnastika in dviganje u-teži 16.30—20.15 skoki v vodo in plavanje 21.00 obračun zmagovalcev TV LJUBLJANA 17.55—19.20 rokomet (ženske) Jugoslavija - Madžarska zvečer boks (kvalifikacije) Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO VESLANJE »dvojec brez* (Baldacci, Valtor-ta); »dvojec z* (Abbagnale, Del-l'Aquila, Di Capua). KOLESARSTVO 100 km na kronometer ekipno (Maffei, Giacomini, Minetti, De Pellegrin). ROKOBORBA grško - rimski slog: Maenza PLAVANJE 100 m prosto (ženske): Vallarin; 100 m hrbtno (moški): France-sghi; 200 m, metuljček (moški); Revelli; Štafeta 4x100 (ženske): Foralosso, Seminatore, Savi-Scar-poni, Vallarin,. MODERNI PETEROBOJ jahanje: Cristofori DVIGANJE UTEŽI do 52 kg: Tosto STRELJANJE pištola proste izbire: Ferrarls, Rabbachin; trap: Basagni, Gio-vannetti VATERPOLO moška reprezentanca (kvalif.) KOŠARKA moška in ženska reprezentanca; ODBOJKA moška reprezentanca (kvalif.) BOKS lahka kategorija: RussoliUo ZA JUGOSLAVIJO BOKS predtekmovanja (kat. do 60 kg): Tumbas TRST * ul.Ponziana,5 tel. 744237 KOLESARSTVO 100 km na kronometer ekipno: Bulič, Polončič, Ropret, Udovič KOŠARKA ženska reprezentanca ODBOJKA moška reprezentanca PLAVANJE 100 m hrbtno (moški): Miloš ROKOMET moška reprezentanca VESLANJE (predtekmovanja) dvojec s krmarjem: Mrduljaš, Celent, Reič; dvojni dvojec: Pančič, Stanulov; dvojni četverec: Arežina, Zibar, Obradovič, Stefanovič; čeiverec s krmarjem: Krstič, Djordjevič, Ču-librk, Kovačevič, Mimič. 9 9 9 Noben italijanski uradni vladni predstavnik ni prisostvoval otvoritvi iger. Izjema je bil 1* Giancarlo Pajetta, član vodstva KPI. • • • Trije sovjetski Židje so izkoristili olimpijske igre in so začeli z gladovno stavko, ker jim sovjetske oblasti nočejo izdati potnih listov za izselitev v Izrael. » • • Na boksarskem turnirju imajo sodniki nov pripomoček: med posameznimi srečanji seštevajo točke s pomočjo elektronskega računalnika. Tako je včeraj korakala v mimohodu italijanska »reprezentanca*: oba nosilca sta bila Rusa, zastava olimpijska, na tabli je pisalo CONI, italijanski tekmovalci pa so bili na tribuni NOGOMET ODLOČITEV PRIZIVNEGA SODIŠČA FIGO POTRDILI SKORAJ VSE KAZNI Nastradala sta predvsem Giordano in Manfredoma (tri leta prepovedi igranja) • Milan v B ligi - Paolo Rossi ne bo igral dve leti RIM — če je kdo pričakoval, da bo prizivno sodišče italijanske nogometne zveze zmanjšalo kazni nogometašem in društvom glede afere z režiranimi srečanji, se je pošteno vštel. Le-to je namreč potrdilo skoraj vse kazni obtoženim no gometašem. Nekaterim pa je kazen celo povečalo. Nastradala sta predvsem nogometaša Lazia Giordano in Manfre donia, ki sta bila prej kaznovana z enim letom in pol prepovedi i-granja, sedaj pa so jima povečali kazen na tri leta. Paolu Rossiju so nekojiko ubla žili kazen (od treh let na dve). Rossi pa je gotovo pričakoval več. Kazen so ublažili tudi Albertosiju in Cacciatoriju. Oba igralca sta bila prej dosmrtno izključena: Al-bertosi je sedaj dobil prepovedan igranja za štiri leta, Cacciatori pa za pet. Z Milanom pa niso imeli »usmiljenja* in tako bo to društvo v prihodnji sezoni igralo v drugi i-talijanski ligi. To so najvažnejši ukrepi priziv nega sodišča in s tem je »šport nega sodnega dela* tudi konec. Reakcije vseh zainteresiranih nogometašev so bili bile seveda negativne. Najbolj presenečena sta ostala nogometaša Lazia, ki sta trdno upala, da jima bodo zmanj šali kazen. Po včerajšnjih ukrepih pa je bržkone njuna nogometna kariera končana. stjo 41,212 km .ia uro 2. Lualdi po 35” 3. Gavazzi 45” 4. Contini 5. Tosoni TURNIR V STUTTGARTU Franulovic izločen STUTTGART - Italijan Zugarelli in Jugoslovan Franulovič sta izgubila v četrtfinalu v moških dvojicah. Premagala sta ju McNamee in Nastase s 6:2, 6:2. V četrtfinalu posameznikov pa je Američan Gerulaitis premagal Na- staseja s 6:2, 7:5. Poljak Fibak pa je odpravil Franuloviča s 6:1, 3:6, 6:2. A m M 1 I s n ■ m m n ! I S f I I I I I 1 i 1 , 1 i } I _ ! 2 i I i s i ■s i i I j i ! f ; ! ! ^ SOBOTA • 20 nedeua ~w v • • 9 • PONEDELJEK 9 • • • • 9 r jl: • < » 22 ““ • • -i- • 9 F® • i 1 23 • • • • 9 9 _ • i 1 2/| CBTRT** 9 • 9 S • 9 9 i K 25 nicK ■J © • • m 9 2 80BOTA • • • • 9 w • 2 "7NEDfu< • • • _ m • • ■© • 9 © • I » PONEDELJEK • 9 9 ® • • • • < i 29 tobek I M. 9 9 • • ~¥ • 1 i 3q •»**» • • • 9 9 • • 9 • • ČETRTEK • • • V 9 9 ^ PETEK | 0 • m j® • 9 9 2 #OBOTA • • 9 NEDEUA h ■ - r 9 - - 0 Eneas v Bologni SAO PAULO — Brazilski nogometaš Eneas je odpotoval iz Brazilije, da bi se preselil v Bologno. Bolonjsko društvo naj bi baje zanj odštelo 850 milijonov lir. Smrt mladega nogometaša CASTELNUOVO DEI SABBIONI (Arezzo) — 22-letni nogometaš Lu-ca Quercioli, ki je igral na turnirju Arcija, se je nenadoma počutil slabo in onesvestil. Med prevozom v bolnišnico pa je umrl. Svetovni rekord Rossane Malorce SIRAKUZA — Rossana Maiorca, 20 let, je izboljšala svoj svetovni rekord v vodnem potapljanju od 41 na 45 metrov. KOLESARSTVO DIRKA V MONTELUPU V PETEK V MAVHINJAH Občni zbor SK Devin V petek je bil v Mavhinjah šesti občni zbor SK Devin, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Po predsedniškem, tajniškem in blagajniškem poročilu se je razvila diskusija, nakar so izvolili člane v glavni in nadzorni odbor. V glavnem odboru so: Bruno Škrk, Leonida Gruden, Alojz Semolič, Mirko Škabar, Lucijan Sosič, Franko Širca, Pavel Antonič, Žarko Fučka, Sergij Paulina, Bruno Metlikovec. V nadzornem odboru pa so: Stanislav Gruden, Karlo šker-lavaj, Lidija Roveri. Jutri, v ponedeljek bo ob 21. uri na sedežu v Praprotu prva seja novega odbora, na kateri bodo porazdelili funkcije in začrtali bližnji program delovanja društva. Več o tem občnem zboru v eni od naših prihodnjih številk. CHESTNUT HILL (ZDA) - Argentinec Jose Luis Clerc je odpravil v treh setih 3:6, 6:4, 6:3 Američana Jimmija Connorsa v četrtfinalu profesionalnega prvenstva v Chestnut Hillu. V polfinalu se bo Clerc spoprijel z Dibbsom, G. Mayer pa bo i-gral proti Uipuerasu. KOŠARKA Goriško društvo odslej Tai Ginseng Goriško košarkarsko društvo (prej Pagnossin), ki bo nastopilo v A-l italijanski košarkarski ligi, se bo odslej imenovalo Tai Ginseng. Od novega pokrovitelja je goriški klub prejel 400 milijonov lir za dve leti. OD JUTRI DO SREDE Tudi Zagrebčanke na turnirju v Trstu Od jutri do srede bo v telovadnici Ginnastice Triestine v Trstu mednarodni ženski turnir za «2. trofejo Mimosa*. na katerem bo udeležba zelo kakovostna. Poleg dveh tržaških moštev (SGT in Alabarda) bosta namreč nastopila še Hutnik iz Krakova in Monting iz Zagreba. SPORED JUTRI, PONEDELJEK 20.00 Alabarda Monting 21.30 SGT - Hutnik TOREK, 22. JULIJA 20.00 SGT - Monting 21.30 Alabarda - Hutnik SREDA, 23. JULIJA 20.00 SGT - Alabarda 21.30 Monting - Hutnik KOLESARSTVO «TOVR DE FRANCE» Tak je razpored letošnjih olimpijskih iger v Moskvi, od prvega pa do zadnjega dne tekmovanj. Najbolj bo zgoščen spored 24. t.m., ko bodo tekmovanja kar v 18 panogah Baroncheili prvi MONTELUPO (Firence) - Gio-vanbattista Baroncheili je osvojil prvo mesto na včerajšnji kolesarski dirki, ki je veljala kot prva preizkušnja za sestavo italijanske profesionalne reprezentance, ki se bo udeležila letošnjega SP. VRSTNI RED 1. Baroncheili, ki je prevozil 204 km v 4.57', s poprečno hitro- Danes v Parizu slavje za Nizozemca Zoetemelka Irec Sean Kelly najhitrejši v včerajšnji etepi Odbojkarski odsek ŠZ Bor iskreno čestita ANAMARIJI GLAVIN1 za uspešno opravljeni izpit za višjo medicinsko sestro. Ob rojstvu hčerke LARE iskreno čestita svojemu članu Silviju Verginelli kolesarski klub Adria FONTENAY SOUS BOIS - Irec Sean Kelly je včeraj osvojil prvo mesto v 21. etapi «Toura». Irski kolesar je v končnem sprinti) premagal Jacobsa in Tahlerja. Včerajšnja etapa seveda ni prinesla nikakršnih sprememb na lestvici, saj so se v bistvu kolesarji le preselili iz enega kraja v drugi. Zanimivejša je vsekakor bila petkova etapa na kronometer, v kateri je Zoetemelk zanesljivo zmaga! pred Knetemanom, Agostinhom in Kuiperjem in v kateri je nizozemski kolesar dokazal svojo moč in tudi upravičil prvo mesto na skupni lestvici. Danes se bo »Tour* končal s poslednjo etapo Fonotenay Sous Bois - Pariz (183,300 km), kjer bo Zoetemelk deležen zasluženega triumfa. Vrstni red 21. etape (Auxerre — Fontenay Sous Bois) 1. Sean Kelly (Irska), ki je prevozil 207 km v 5.48'33”, s poprečno hitrostjo 35,805 km na uro 2. Jacobs (Bel.) 3. Thaler (ZRN) 4. Van Uliet (Niz.) 5. Pevenage (Bel.) 6. Bonnet (Fr.) 7. Peeters (Bel.) 8. Van de Velde (Niz.) 9. Ovion (Fr.) 10. Vanouverschelde (Fr.) vsi v zmagovalčevem času SKUPNA LESTVICA 1. Joop Zoetemelk (Niz.) 104.06’47” 2. Kuiper (Niz.) po 6'55" 3. Martin (Fr.) 7’56” 4. De Muynck (Bel.) 12’24” 5. Agostinho (Por.) 15’37” 6. Seznec (Fr.) 16’16” 7. Nilsson (Šve.) 16'33" 8. Peeters (Bel.) 20’41” 9 Bazzo (Fr.) 21 03” 10. Lubberding (Niz.) 21’10” OBVESTILA ŠZ Bor sporoča, da bo seja iniciativnega odbora za ustanovitev Senior kluba v torek ob 19. uri. Kraj sestanka bomo objavili v torkovi številki Primorskega dnevnika, Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ut. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revija »DAN«. V SFRJ številko 4,50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 20. julija 1980 Zo SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 »ADIT* . DZS • 61000 L|ubl|ano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. IzJ.i.LJztt Ki"*h jfirfii Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^rrsr vložnikov fieg Darovi in prispevki LA l^ADLIiVl V NOB Z OPČIN Ob izgubi drage matere, babice in prababice darujejo družine Sosič, Chinese in ChioCchio 50.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA V drag spomin našemu Radu Štoki darujejo Markčevi 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipu Čuku darujeta Marija in Maruška 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA S spomin na Rada Štoko darujeta Elvira in Marta Tence 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Benedikta in Mirka Cerkveniča daruje Anton 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GROČANE V spomin na pok. Marijo Graho-nja daruje sestra Angela 10.000 lir. SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob izgubi drage matere, babice in prababice darujejo družine Sosič, Chinese in Chiocchio 50.000 lir. Ob 4. obletnici smrti Petra Peta-rosa darujeta žena in družina 10 tisoč lir. V spomin na teto Terezo Hrovatin vd. Sosič darujejo družine Sosič (Demjackotovi) 40.000 lir1. V spomin na šantlo Terezo Sosič daruje nečak Milko z družino 20.000 lir. V spomin na Konstantina Stančiča daruje družina Žagar (Padriče it. 70) 10.000 lir. ZA SKLAD MITJA ČUK Ob krstu sina Primoža darujeta Majda in Fabio Šturman 20.000 lir. V počastitev spomina pok. Tereze Hrovatin vd. Sosič darujeta Silva in Jolanda Malalan 5.000 lir. « » • Namesto cvetja na grob Karla Križmančiča darujejo Davidovi so-Solci 14.000 lir za osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh. Ob rojstnem dnevu svoje pok. mame Marije in brata Milana Gerlanca daruje Vida 5.000 lir za komunistično glasilo Delo. V drag spomin Radu Štoki darujejo Markčevi 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 20.000 lir za ŠD Kontovel. Ob rojstnem dnevu pok. none Marije in strica Milana Gerlanca darujeta Rado in Sonja 5.000 za ŠD Kontovel in 5.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na svojo prvo učiteljico Anico Jast daruje Helena Magajna 5.000 lir za blagajno osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu. V spomin na pok. Ferdinanda Savi ja darujeta žena in sin z družino 25.000 lir za PD Rovte - Kolon-kovec in 25.000 lir za osnovno šolo F. Milčinski na Katinari. V počastitev spomina Josipa Čuka darujeta družini Ban in Ukmar 10.000 lir za Godbeno 'društvo Prosek. Ob 8. obletnici smrti drage mame Jožefe Starc daruje hči Marija z družino 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V počastitev spomina pok. Draga Pahorja, Klare Kralj in Marije Milič vd Kapun daruje Angela Šuligoj - Škerla vaj z Jadranko 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Tereze Sosič - Lauferjeve daruje vremec (Narodna 67 - Opčine) 10.000 za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 10.000 za ŠD Polet in 10.000 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na grob Tereze Sosič darujejo Milan Ukmar z družino 20.000 lir ter Anica in Marčelo Malalan 10.000 lir za ŠD Polet. Ob izgubi drage matere, babice in prababice darujejo družine Sosič, Chinese in Chiocchio 50.000 za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 50 tisoč za ŠD Polet in 50.000 lir za SPD Tabor. V spomin na Terezo Hrovatin daruje Jadranka 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Terezije Sosič in v počastitev njenega spomina darujeta Marija in Ivanka Sosič 10.00) lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Pepke Hol-lestein darujeta Rafaela in Mila 10 tisoč lir za pevski zbor Tabor. V spomin na Terezo Sosič darujejo za Sklad komunističnega tiska Pepi Starc 5.000, Dolfi Wilhelm 5.000, Rudi Wilhelm 5 000, Slava Če-bulec 5.000, Rudi Vremec 5 000. Henrik Verni 5.000, Ivan Sosič 5 tisoč. Kati Gorup 5.000. Emil Vac-lik 5.000, Franco Foschini 5.000 in Gina Antonac 5.000 lir. Ob včlanjevanju v KPD F*rimor-sko Mačkolje darujejo Gabrijel Stefančič 1.000, Alojz Purger 1.000, Franko Slavec. 2.000, N.N. 50.000, Virgilij Tul lOO.(KK), Sergij Smotlak 10.000, Slavica Barut 10.000 in E-mil Salvi 15.000 lir. Ob 11. obletnici smrti našega dragega moža in očka Rada Rau-berja darujejo Breda, Mojca, Jasna z družino in Nataša 30.000 za odbojkarsko sekcijo Bor in 30.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Drago Slavec iz Doline daruje 10.000 lir za KD Valentin Vodnik. Ob obletnici očetove smrti daruje Josip Vodopivec iz Doline 10.000 lir za godbo na pihala Breg in 10.000 lir za KD Valentin Vodnik. Namesto cvetja ■ na grob Tereze Sosič darujeta Cena in Karla Malalan 10.000 lir za PD Tabor. V spomin na šantlo Terezo Sosič darujeta Miranda in Edi Prelec 15.000 lir za ŠD Polet in 15.000 lir za Center rakastih obolenj. V spomin na Draga Pahorja da- ruje družina Brajkovič 10.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. V spomin na pok. Josipa Čuka darujeta Darko in Anica 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina Ferdinanda Sacija darujeta Tončka in Emil Colja 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Križmančiča darujejo Argeo, Zofija in mama Julija 10.000 lir za osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh - Gropada. V spomin na Tončka Kalca iz Bazovice, Rudija Brceta iz Sežane in Karla Križmančiča iz Gropade darujeta Sonja in Aldo Gornik 15.000 lir za osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh iz Gropade. V spomin na Josipa Čuka s Proseka darujeta Sonja in Aldo Gornik 10.000 za pevski zbor Vasilij Mirk. DivUZUNA bivajoča na Korziki brez otrok nujno išče gospodinjsko pomočnico. Nudi hrano in stanovanje, plačan dopust ter 400.000 lir mesečne plače. Sprejmeta se tudi mož in žena — plača višja. Telefon hotel Impero, Trst - 65933, vprašati po g. Torre. DAJEM v najem opremljeno stanovanje v Trstu za dve osebi. Telefon 817-265. FROLJA VIKTOR (Viki) obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprl svojo kovačijo v Trebčah št. 60. Telefon - stanovanje 226-194 in delavnica 213-380. VESPO kupim. Marko Sedej, Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 173, tel. (061) 261-907. PRODAM avtomobil innocenti J5 letnik 1971 s prenovljenim motorjem. Cena ugodna. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 211-232. PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica. IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «škladišče». IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. V počastitev spomina Tereze Sosič darujeta Angelca in Zvonko Malalan 20.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Anice Grilanc vd. Jast daruje Justina Bizjak 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Anice Grilanc vd. Jast daruje Leonora Križman 20.000 lir za Dijaško matico. Za kriško glasilo Skdanc darujejo Alojz Rukin 5.000, Marko Lah 2.000, Irma Bortolotti 2.000, Alma Sedmak 4.000, Lina Deklich 2.000, Viktorija Sedmak 2.000, Albin Magajna 2.000, Viktor Košuta 2.000, Silvano Košuta 10.000 in Mito Ko-bav 2.000 lir. Ob 10. obletnici smrti Dragice Tence darujejo mama Karla 10.000 za ŠD Vesna, bratranec in sestra Marta 10.000 za Skdanc ter teta Franka 15.000 za PD Vesna in 15 tisoč lir za ŠD Mladina. Ponudbe poslati na upravo Primorskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben». UGODNO prodam fiat 600. Telefon 212-641. OSMICO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico. PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031. V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom. TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Programerj>. PRAVIM LJUBITELJEM KAVE ^fiemrsillp S bdimo ROVI S nudi 1. 2. 3. široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. MiiiiiiiiiifiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiirMiuiiu, Hliniti mu n,mi minnuinmi Muuinmmmnmmmi Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ¥ ciciban « ciciban» iz mirna TRADICIJA IN KAKOVOST Malo zgodovine Miren pri Gorici je vas, ki leži na skrajnem zahodu Vipavske doline pod kraškim gričevjem tik ob meji z Italijo. Mirenski čevljarji so postali znani že v prejšnjem stoletju. Težke razmere, v katerih so delali in živeli, so jih prisilile, da so se 1908 združili v čevljarsko zadrugo, v katero je pristopilo 18 čevljarskih mojstrov in skoraj 90 pomočnikov. Čevljarska zadruga se je lepo razvijala vse do 1915, ko je Italija vstopila v prvo svetovno vojno in se je Miren našel v frontni črti. Zato so bili prisiljeni preseliti čevljarsko zadrugo in skoraj 1.200 ljudi iz Mirna v Vrbovec pri Mozirju v Savinjski dolini. Po končani prvi svetovni vojni se je čevljarska zadruga spet vrnila v Miren in ponovno zaživela. S svojim uspešnim delom pa je kmalu postala trn v peti fašistom. S sistematičnimi šikanami in raznimi pritiski so fašisti leta 1930 le dosegli svoj cilj — uničenje čevljarske zadruge. Prebivalci Mirna so veliko prispevali med NOB in so že 10. XII. 1942 ustanovili vaški odbor OF. Med NOB je bil spodnji del Mirna dvakrat požgan, vse prebivalce zgornjega dela vasi pa so maja 1944 izgnali z njihovih domačij. Pri mostu čez Vipavo stoji spomenik 48 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Kmalu po priključitvi Mirna k Jugoslaviji septembra 1947 so ponovno ustanovili čevljarsko zadrugo, v kateri je bilo 130 čevljarskih mojstrov in pomočnikov. Razmere so bile zelo težke, saj ni bilo denarja, delovnih prostorov in strojev. Čevljarji so čevlje delali na domu in jih prinašali v zadrugo. Tak je bil začetek obnove čevljarske industrije v Mirnu. Čevljarska zadruga je februarja 1948 prešla v okrajno podjetje, ki si je nekaj kasneje nadelo ime «Jadran». Pri kmetijski zadrugi Miren pa so ustanovili obrat za izdelavo otroške obutve. Ta se je 1958 ločil od kmetijske zadruge in se preimenoval v obrtno podjetje »Ciciban«. Leta 1962 sta se združila «Jadran» in »Ciciban« v tovarno čevljev «Jadran - Ciciban« Miren. Od leta 1974 dalje pa posluje kot «Ciciban» tovarna obutve in otroških igrač Miren pri Gorici. lu nad Kanalom in v Jelšanah pri Ilirski Bistrici. Lastn« trgovine imajo v Mirnu. Kopru, Sarajevu in na Reki. Milijoni parov obutve V zgodovini tovarne «Ciciban» bo 13. december 1978 zapisan kot pomembni mejnik. Takrat so izdelali milijonti par obutve in dosegli zastavljeni cilj. Za enako količino obutve, kot so jo naredili v letu 1978 so prej potrebovali celih trinajst let, saj je šele 1960 skupna proizvodnja do tedaj izdelane obutve presegla milijon parov. Za obutev, ki jo sedaj izdelajo v desetih dneh, so še 1954 potrebovali kar celo leto! Od ustanovitve tovarne do danes so izdelali skoraj 12 milijonov parov obutve. Nagli prodor «Cicibanovih» igrač Na osnovi sodobnih spoznanj otroške psihologije in medicine so oblikovalec Oskar Kogoj, psiholog Andrej Frančeškin s sodelavci izdelali nove vrste igrač in otroških pripomočkov, ki so v nekaj letih prodrli v sam evropski vrh in dobili vrsto tujih in domačih priznanj. Spričo velikega izvoza igrač in otroških pripomočkov v ZR Nemčijo, švedsko, Francijo, Nizozemsko in Italijo ne morejo ustreči povpraševanju na domačem trgu. Zaradi tega bodo v tovarni v Dolenji Trebuši povečali proizvodne zmogljivosti in uvedli še eno izmeno v želji, da bi čimprej zadovoljili domačega potrošnika. «Zlato lane» na beograjskem sejmu Na lanskem beograjskem sejmu so si pridobili prvo nagrado «Zlato lane«, ki ga podeljujejo za vrhunske dosežke na področju otroške obutve. Dobili so ga za otroški čeveljček art. 677, ki ga je kreirala domača mo-delistka Lidija Ušaj. Visoko priznanje je tolikanj pomembnejše, ker so ga dobili v mednarodnem letu otroka. Sicer pa je «Ciciban» vodilni proizvajalec otroške obutve v Jugoslaviji, saj je vsak peti otroški čeveljc izdelek te tovarne. Stalna rast izvoza in začetek sodelovanja z «Beneco» iz Čedada Kako so organizirani Tovarna obutve in otroških potrebščin «Ciciban» je delovna organizacija s tremi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. Temeljne organizacije so — proizvodnja obutve Miren, — proizvodnja polimernih materialov Miren, — proizvodnja igrač in potrebščin za otroke Dolenja Trebuša. Proizvodnja obutve Miren ima oddelke v Cerovem, Ka- Predvidevajo, da bodo letos izvozili 300.000 parov otroških čevel|čkov, razne obutve igrač in otroških potrebščin v skupni vrednosti 180 milijonov dinarjev. Izvažajo tudi otroško športno obutev «CMY» (Ciciban - Miren - Jugoslavija). Načrtujejo, da bodo do leta 1985 povečali izvoz na 400 milijonov dinarjev. Pred kratkim so podpisali dolgoročno pogodbo o poslovno - tehničnem sodelovanju s podjetjem «Beneco» iz Čedada, ki je v ta posel investiral 100 milijonov lir, «Ciciban» pa že 5 milijonov dinarjev. Po skupnem programu predvidevajo, da bodo že letos dosegli 900 milijonov lir skupnega prometa, leta 1981 že 1,5 milijarde lir, a leta 1985 kar 3,5 milijarde lir. J, O. Že leta 1881 smo začeli delati za tvoj glas. Če si hotel tedaj telefonirati, si moral iti preko ročne telefonske centrale. Telefonistka je povezala osebo, ki je klicala, z osebo, ki je sprejela telefonski razgovor. Od leta 1913 s prvo avtomatsko telefonsko centralo je možen neposreden telefonski poziv s sestavljanjem številk na kombinacijski plošči. Uporaba selektorjev je omogočila postopno zamenjavo • selektor Strowger zamenja telefonistko in omogoči direktno telefoniranje; ročnih central z avtomatskimi. Z izpopolnjevanjem telefonskih zvez je bilo mogoče poizkusiti neposredne medkrajevne pogovore med nekaterimi kraji v Italiji. Italija je bila leta 1970 peta država na svetu, ki je razširila mrežo neposrednih medkrajevnih pogovorov na vsedržavno ozemlje. Danes skušamo uvajati elektroniko v telefonsko omrežje. Elektronska centrala bo lahko v zelo kratkem času-v nekaj • pri prvih avtomatskih medkrajevnih centralah je še potrebno posredovanje centralinistke; - razvoj elektromehaničnih selektorjev k izpopolnjevanju telefonskih komunikacij; mikrosekundah- raz- poredila promet, omogočila razširitev telefonskih storitev in boljšo kvaliteto glasu. Poleg tega bo mogoče uporabljati telefonsko mrežo za vsakovrstne komunikacije. Elektronske centrale lahko neposredno prenašajo besede, podatke in slike. To postaja stvarnost. Elektronski sistem bo zboljšal kvaliteto telefonskih storitev. In to je nujno potrebno, ker telefon se mora nenehno razvijati, da se prilagodi vedno večjim zahtevam komunikacij. Če ne napreduje, telefon umre. Za vse to je treba veliko investicij in veliko dela. In še jih bo treba, da bo telefon tudi v bodoče primemo in učinkovito sredstvo, kajti telefon prihrani čas, denar in energijo. Kajti sodoben telefon služi vsem. • elektronika odpira nove perspektive pri razvoju telefonskih zvez. ‘Ejrfcfon. Tvoj qlaA