List
12.
t K i
m v •
lecaj
XLVI
i
i
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr.
V Ljubljani 21. marca 1888.
Obseg: Nova naprava za merjenje vinske moči.
vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Praktična vodila pri naroeevanji semena.
Razne reči.
Uradne
Vprašanja in odgovori.
Nasledki
Iz deželnega zbora štajarskega.
Iz državnega zbora.
Naši
dopisi.
„snopsa
u
Politika v krčmi
Novičar.
Gospodarske stvari.
za nič. Nap
pa
merijo iz vina nakap
špirit
»
to so pa, v nevajeni roki tudi nezanesljive in sploh pre-
Nova naprava za merjenje vinske moči. nerodne, če tudi niso posebno drage.
Kolikor slajši je mošt, toliko boljše in močnejše vino
se naredi iz
njega
5
vinski cvet (navadno pravimo špirit), ki se dela, kadar močnejše je vre mošt, iz sladčine. Vinsko moč spoznati pa je veliko voda vre pri 100° C., čist špirit pa
vredno za vsakega,
uže
ki
86
peča z vinom Na pr. bode kletar, ki ve
da
ima
nje-
govo novo vi-
no le
od
stotkov špi
rita,
uže po
prej moral Kaj ukreniti, ako
noče
>
da
se
mu po leti ne pokvari. Kdor kupuje vino zato, da kuha iz njega žganje (konjak), mora vino plačevati
de
na
gle-moč, ako hoče izhajati. Na-
prave

s ka-
ta
e
Vemo pa, da špirit toliko hitreje zavre, kolikor či-Zakaj? Zato ker daje vinu moč ntejši je, in ravno tako zavre vino toliko hitreje, kolikor
kolikor več špirita ima v sebi. Čista
pri 78.3° C.
Zmesi iz vode in špirita vro tedaj z ozirom na njih sestavo med
78-3° C. Na
podlogi teh
lastnosti vode
in špirita izumili so Fran-



A
Podoba 16.
Podoba 17.
Podoba 18.
cozi napravo, s katero mo-remo meriti moč vina. Taka naprava se imenuje ebu-
1 i j o s k o p.
Dunajčan
Ka-
pa
Henrik peller je
ebulijoskop tako priredil
da je ravna
nje ž njim
i
prav
sto,
prepro
in da
terimi sedaj
pri nas vinsko moč merijo, niso ali ničvredne ali pa more vsak ž njim izkušati vino in njegovo moč. Le to
so take, da je težko ž njimi natanko meriti. One na- napako ima ebulijoskop, da je za navadnega vinščaka prave, ki jih v vino potapljam, da tako pokažejo njegovo predrag. V nastopnih vrstah podajemo popis,
kako
moč z ozirom na to, kako globoko
se potope, niso prav biti Kapellerjev ebulijoskop.
Pfl

-7t






90



Podoba 16. kaže, kakšen je ebulijoskop
unaj
»
po-Ne
dobi 17. in 18. pa kažeta notranjo opravo njegovo.
bodemo govorili o notranji opravi, ker to bi zanimalo le strokovnjaka, pač pa hočemo popisati, kako je ravnati
se nam je obračati! Nevedni in v tem neizkušeni tovalci naj povprašajo za svet.
kme
2.) Seme je treba naročati kar le moči zgodaj!
njim
»
kadar preiskujemo vino.
čim prej si ga naročimo, tem laže nam
trgovec z najboljšim blagom
bo postregel
Ebulijoskop kaže odstotke špirita, ki so v vinu. gadelj najcenejše.
Pozna naročitev je zate
Vselej, predno preiskujemo, moramo nastaviti razdelje
3.) Kupimo
lestvico na ničlo. To naredimo
če
apolnimo
A s prekapa
posodo
prve vrste
Res
da
najboljše
tako seme draže
odo do zgornjega obročka in jo potem pa dobro
met. j. sem
apomnimo si
da
zapremo s pokrovom, ki ima toplomer vdej
Na to najcenejše
ajdraže seme je najboljše in zategadelj
prižgimo špiritno svetilnico, ki je pridejana ebulijoskopu,
(
4.) Ako prodaja trgovec po več vrst eneg in glejmo, da voda zavre. Z vijakom B spravimo lest- a mi ne poznamo njih posamezne vrednosti za
vično ničlo na najviše mesto živosrebernega slopa in obrnimo se do izkušenih zvedencev!
Ako
- semena,
naš kraj, semenski
potem pritrdimo lestvico z vijakom
da stoji trdno, trgo
sam izk
kmetovalec
in
taki bi morali
Sedaj izlijmo vodo, shladimo posodo ter jo izplaknimo biti vsi!
z vinom, katero preiskujemo.
Izpraznjeno, sblajeno in izplakneno posodo napolnimo potem z vinom, katero menimo preiskati, pokrijmo
izbere nam lahko sam pravo sorto, ako mu
jo in nataknimo hladilnik
kakor smo prej vodo. Kadar se slop živega srebra stalno
razjasnimo namen setve, kakor tudi naše krajne razmere (jakost zemlje, lego zemljišča in podnebje).
5.) Kadar smo prejeli seme, izložimo ga takoj iz
, razgrnimo in po-
ter zavrimo vino tako, vreč, zabojev itd. Če je seme vlažno
sušimo ga na zračnem prostoru.
Sicer
pa ga
dobro
na enem mestu ustavi, berimo na lestvici stopnje, katere shranimo do setve. Sejmo pa le, kadar je ugodno vreme,
neposred
dilnik
kažej
odstotke špirita

so v vinu.
Hla
postavimo, z mrz
vodo
pol
takrat na
pokrov, kadar je v posodi A vino. Ebulijoskop stoj
Henriku Kapellerji na Dunaji 35 gold.
pri
a zemlja ne presuba niti ne premokra.
obče treba, da je seme čisto in kaljivo. Deteljno
tega tudi očiščeno predenice, trav-
5V. katere kaj radi pri-Po teh vodilih se
seme mora biti vrhi niško seme pa razn
mešavajo goljufni židovski trgovci
h smeti in
Praktična vodila pri naročevanji semena.
Večkrat se pripeti praktičnemu kmetovalcu, da se mu ne sponese setev, ako je naročil semena od drugod. Navadno se potem huduje kmetovalec vselej le na semenskega trgovca. Tega obdolžuje, da mu je poslal ničvrednega semena ter ga s tem grdo osleparil. Pogostoma
trgovčeva brezvestnost in njegovo
splošno ravnati pri naročai kakor tudi vrtnega semena
poljske
iu
travniškeg
!
je temu zares kriva nepoštenje. Dostikrat pa je semenski trgo
Razne reči.
Da ne pridejo mravlje v čebelnjak, priporočajo tla
potresti povsod ondod koder lazijo mravlje, s pepelom,
kateremu primešaš
lu
do
Vs soli.
vec popolnoma
nedolžen, a kriva je kmetovalčeva nevednost, ako se mu ni prav sponesla setev. Kdor ne ume prav ravnati prirejena žgana in barvana turščična zrna, katera so
Kdor kupuje žgano kavo, pazi naj, da ne bo ogoljufan. Začeli so namreč primešavati žgani kavi posebno
z dobljenim semenom ter ne po ki utegnejo škodovati setvi ali
ajrazličnejših uplivov, uničiti jo, tistemu se
lahko zgodi taka neprilika. Da je ponesrečena setev
zelo podobna kavnim zrnom.
Za najboljše sredstvo proti strupeni rosi na trtah
spozna
so na Tirolskem tudi letos zmes
nareje
od
kmetovalcu na veliko škodo
to je jasno
t
vred
Saj je
gubil denar, delo in čas. In to
z njo 100 litrov vode, 2kjg apna in 2^
zadosti
$ bakrenega vitrijola.
Kdor je trte škropil dvakrat in ob pravem času s to
Ker se pa ravno pri tujih semenih dogajajo več- zmesjo ni imel po viuogradih prav nič strupene rose.
krat enake nezgode, treba je z vso previdnostj
na-
ročati semen, kat
Konjski prekupci dade
konju
i
ki brca ali grize
j
so dob
semenom moramo skrbno
za nas. Z dobljenim
ter se ga hočejo
iznebiti, popre) nekaj žganja,
da ga
nati in sejati ga o pravem omamijo. Omamljeni konj je, kadar
ga
;
času, na pravi način in v dobro pripravlj
emlj
Pri
prav miren, a kmalu potem pokaže svojo
pogledujemo
naravo. Drugi
naročanji semena pa se ravnajmo po naslednjih vodilih: denejo tudi takemu konju v vsako uho po en grah. Ne-
1.) Najprej je kmetovalcu treba vedeti za zanes- navadni občutek v ušesu naredi, da kouj vse drugo po-
-M
Iz zabi in zato ne grize in ne brca. Pozneje pa toliko
kupec
i v e g a
trg

kateri prodaja pošteno blag
cenikov, katere razpoš
(dandanes semenski trgovci ča8a otresa z glavo, da spravi iz ušesa grah,
na vse strani sveta in v katerih hvalij
eden
bolj ko Pa izpozna, kaj je kupil.
drugi svoje blago, spoznati je težko pravega in poštenega trgovca. Priporočajo se pa oni trgovci, katere že
« _
poznamo, da pošiljajo izkušeno dobro seme. Le do takih druga krmila.
Mlademu govedu ne dajaj krompirja, ker ta slabi
tako želodec, da odraslo živinče potem težko prebavija
- 91
Valjanje travnikov. Belgijski kmetovalci, kateri so
znani dobri gospodarji, povaljajo vsako pomlad travnike, in uspeh je neki izvrsten. Z valjanjem pritisneš rušino katero je privzdignil mraz, in iz nje iztisneš vodo, ka-tera pride potem na vrh in se hitreje posuši. Vsled valjanja prične trava rasti, in travnik da več sena.
Stekleno posodo očistiš tolščobe navadno s pepelom ali s pepeliko. Bolje pa opraviš z ajdovim zrnjem ali s plevami, posebno dobro pa pri posodah z ozkim vratom. Ajda odpravi kaj hitro vsako tolščobo in sicer tako brž, da so celo posode od ribjega olja v nekaterih minutah popolnoma čiste in brez vsega truda.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe
kranjske.
Seja glavnega odbora dne 4. marcija 1888.
Namesto bolnega družbenega predsednika je vodil zborovanje gospod podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa bili odborniki gg. Kastelic, baron Lazarini, Lenarčič, Murnih, Povše, Robič. Witschl, dr. pl. Wurz-
bach in tajnik Gustav Pire.
Pozivu dunajskih trgovcev z žganjem, da bi družba
nasprotovala obdavčenju žganja, ne ustreže odbor.
Vabilu šlezke kmet. družbe, naj bi skupno delali, da bi dobili cenejšo živinsko sol, se pritrdi.
Odbor vzame na znanje poročilo kmet. ministerstva o stanji kmetijskih šol v L 1887.
Odbor vzame na znanje dopis vis. c. kr. deželne vlade, katera naznanja, da ni dovoljeno staviti v proračun okrajnih blagajnic logaškega pol. okraja vsote za
živinsko razstavo.
C. Kr. ministerstvo notranjih reči naznanja pre-naredbe glede pregledavanja živine na švicarski meji.
Prošenj šolskega vodstva v Osilnici in vasi Staje za podporo glavni odbor ne more uslišati.
Rokopis sadjarskega in čebelarskega društva o porabi medu in voska potrdi glavni odbor na podlagi poročila pregledovalcev.
Glavni odbor ukrene, da se ne udeleži razstave v Trstu in tudi ne vrtnarske razstave na Dunaji, pač pa velike sadne razstave, ki bode meseca septembra na Dunaji.
Glede deželne sadjarske razstave stori glavni odbor primerne ukrepe.
Na predlog tajnikov, ukrene odbor više zavarovati
družbena poslopja.
Ukrene se sporočiti podružnici v Vipavi, da morejo na podlogi deželue postave županstva sama zapovedati splošno pokončevanje, katerega koli si bod škodljivega mrčesa, tako tudi trijona.
Za nove ude se predlagajo in sprejmejo naslednji
i	P ' ' V J ' 1 -	*	* J •-- >' ' M	f I	rf J*	W
gospodje:
Podjed Karol, gospodarski pristav na grajščini Impale; Trojar Janez, nadučitelj v Gradu; Kežar Šimen, posestnik v Zalečah; Zvab Janez, mlekar v Gački; Pe-
ternel Jakob, posestnik in krčmar v Zagoricah; Ropret Anton, posestnik in krčmar v Gradu; Vovk Jože, posestnik v Gradu; Vester Anton, posestnik in krčmar v Zagoricah; Murnig Fran, vpok, stotnik, grajšč. oskrbnik v Bledu; Cesar Fran, posestnikov sin v Spod. Domžalah ; Muller Anton, hišni posestnik v Stopu; Kunaver Egidij. posestnik v Dolnicah; Dejak Josip, grajščinski vrtnar v Bledu; Ravnik Jurij, pekovski mojster v Bledu; W,dlfling Oton, trgovec in posestnik v Bledu; Ferjan Martin, krčmar in posestni* v Ribnem; Rus Franjo, učitelj v Ribncm; Šoklič Janez, posestnik na Selu ; Zupančič Janez, posestnik na Selu; Poljanec Jarnej, posestnik na Selu; Lukanc Martin, posestnik na Selu; Mandelc Janez, posestnik na Selu; Vidic Franc, dekan v Kanalu; Do-linar Fran, posestnik in trgovec v Vel. Dolini; Kogovšek Matej, posestnik iz Rjvt; Gabrovšek Andrej, posestnik iz Rovt; Breučič Anton, posestnik iz Žiberš; Hladnik Franc, posestnik iz Pekovca; Ljudska šola v Dol. Logatcu; Ljudska šola v Gor. Logatcu; Potočnik Janez, župnik na Brezovici; Vdovič Alojzij, posestnik in Žagar v Dolžaku; Pasler Janez, posestnik in mlinar na Rečici; Vovk Anton, posestnik v Gradu; Muhr Adolf, grajščak v Bledu; Toman Janko, učitelj v Kotiču ; Vrančič Anton, učitelj v Zagradcu; Lavrič Josip, posestnik na Viču; Povše Anton, posestnik in gostilničar v Stepanji vasi; Zupančič Janez, kaplan v Cerkljah; Ravnik Miha. posestnik in kolar na Boh. Beli; Kapus Andrej p. d. Belej, posestnik in kovač na Rečici; Korošic Janez, posestnik v Zagoricah; Frelih Janez, posestnik v Vitovščah ; Bernard Blaž, posestnik na Boh. Beli; Skumavc Lovro, posestnik na Lažeh.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 21. Bral sem lansko leto nekoč v »Slovenci" poročilo o učiteljski konferenciji Novomeškega okraja. V tem poročilu je bilo čitati, da je neki g. učitelj govoril o novi vzgoji visokodebelnega drevja brez kolov, kakeršna je običajna na mariborski sadjarski šoli.
Kakšna je ta nova vzgoja? (R. S. župnik v Š.)
Odgovor: Tudi mi smo brali ono poročilo, in le čudili smo se, da ni bilo med navzočimi gospodi nobenega, ki bi bil povedal, da je takšna vzgoja morda toliko stara, kolikor prodavatelj sam. Kdo vzgaja dandanes visoko-debelno drevje v drevesnici, da bi je privezoval h kolom? Tist, ki niti pojma nima o sadjarstvu. Sloveči nemški sadjar Ditrich priporočal je uže pred 50 leti vzgojo drevja brez kolov, zato so imenovali njegov način Di-trichov način. Sedaj pa je Ditrichov način uže zastarel, ter imamo boljše načine vzgoje. Po modernem načinu vzgojevali smo visokodebelno drevje pri nas na Kranjskem uže pred petnajstimi leti v sadjarski šoli na Slapu. Ako se hočete o tem podučiti, berite edino rabno slovensko knjigo o sadjarstvu R. Dolenca. To knjigo „Sad-jarstvo ali ovočarstvo" doboste pri J. Krajci v Novem-
mestu. Gospodom učiteljem pa tudi ni zameriti, ako kaj
*
' • C - * • v •	A i K <'• i V: ' ,	.- ; 1 'S /]	-L r--.	3 .	$
* — _ ^ _» m i -
f» ' • • * < * *	* * —	IJ - *	-'lil	r—	"	'«	- *	.1	fc-a /	«"	1	*. ' X
takega ne vedo, saj nimajo prilike poučiti se o vsaki
je Plahtač prec prvo nedeljo po sv. treh Kraljih
reči; na ljubljanske pripravnice vrtu pa ne znajo vzga- večer nekoliko bolj petičnih jati visokodebelnega drevja ni s kolom niti ne brez kola leških v svojo gostilno.
Ljudje zahtevajo, da bi naš učitelj bil zelo vzobražen
na
mladenčev in deklet za
Pred vsem
mož
pogostil

izvrsten kmetovalec, buditelj narodov, član vseh katerej je primešal polovico
jih je se „Sternovo brlozgo
u
1
narodnih društev, naročnik vseh slovenskih listov itd.
n
itd.
»
a kadar prosi svojemu stanu
primerne
plače
oslajenega se sladkorom
špiritovega šnopsa
u
J
dobro
Ta nekoliko pogreti strup je
»
tedaj pa dobi
obljube.
kmalu začel na čutnice neskušenih mladenčev
deklet
Vprašanje 22. Imam kravo s prvim teletom
Takoj
©tli
pljivati. Ko Plahtač vidi, da je pravi tre
ko se je bila otelila, zapazili smo ji na vimenu neke
bradavice, podobne gobam. Bradavice se širijo
?
in
nutek, veli Naduharju „hitro polko
par drugih plesov zas
sta se Plahtač in Beta
;< in prec na to še
kripati. Ob prvej godbi zasnkala
teško je kravo mlesti. Iz teh bradavic se tudi poceja kadilo
nje
sama tako, da se je kar
kri.
Boh
Kako naj ozdravim kravo od te bolezni?
ter doplešeta tugi sama razne prve plese
na
posneti
Odgovor: Iz Vašega popisa ne moremo natanjko
e bolezen na vimenu Vaše krave osepična
Zabavno berilo.
ali
bolezen ali pa če so bradavice. Če so osepuice (ko
Politika
krčmi.
morte spoznati
ako
so
rane
na
seskih ter garjave
Osepnice se tudi gnojijo, bradavice pa ne. Ker so osep-nice nalezljive, naj si dekla precej po molži umije roki.
Osepnic ni treba zdraviti, preidejo same, še celo škodljivo
Sosed
ste
šild premore?
Nisem slišal
slišali, koliko uže naš dunajski Roth-
pa mislim si, da grozno dosti
preganjati jih. Bradavice se pa podvežej
n
w
in
Tagbl
U
trdi, da premore uže črez
potem odpadejo same
goldinarjev, torej skoro štirikrat več
Ako
Podučne stvari.
Nasledki
v
1)
snopsa
u
Židovski 20.000 milijoE
nego znaša ves naš avst. ogerski državni dolg
se premoženje njegovo enakomerno med ljudi razdelilo, prišlo bi na vsako dušo našega cesarstva črez 500 gld.
meni se vidi,
dandanes Rotbšild in drugi židovi neznansko
3 veče
To je res neizmerno bogastvo! N
da kakor
(Dalje.)
Nov zaleški občinec in domovinec imel je od sedaj
bogate, v jednakej meri se kristjanje v čedalj
dolgove in ubožtvo pogrezvajo. Ako pojde tako bodo čifuti kmalu sveta gospodarji.
, to se pri nemarnosti našej lehko uresniči
naprej
Saj
naprej Zalesje popolno v svojih mrežah, kar nam bode Židi že sami priznavajo, da misle mesto sedanjih papežov
. in kraljev neko svojo novo-misijonsko t. j. antikristovo
svetovno državo ustanoviti. In ker vedo, da je denar
moč iz posameznih nastopnih izgledov in slučajev spo
znati
ob
katerih igral je
šnop
poglavitno vlogo
Plahtačevi predlog je obveljal; s tem zvršena bila
eta gospodar
zato
toliko pehajo, da bi vse pre
je tudi zadnja točka njegovega programa, po Katerem je moženje tega sveta pod-se spravili
nameraval zaleško prebivalstvo, osobito pa še mladino
Pa pri tem se tudi nikake sleparije ne ustraše
obojnega spola bolj premožnih, posestnikov tudi v mo- državnem zboru slišalo se je očitanje, da je
ralnem obzi
popol
spriditi
preje dobrim
in
Rothšild gl
carinski (čolni) defraudant
Pa J
dunajski s vendar
reč
nepokvarjenim Zaleščanom bil
času nova in skoraj popolno nepoz storiti, da se sklep o javnih plesih v Zalesj jansko izvršiti more? Plahtač in njegova spridena Beta si kmalu iz zadrege pomagata. V svoji hiši osnujeta
tudi še ob tem v najnovejšem času zbog svojega silnega bogastva celo
Kaj toraj „hoffahig
u
postal
tudi
de
mesec dni trajajočo ..p
šol
A Bismarkova „Nordd. Ali. Z." trdila je, daje večina
onih falsifikatov, radi kojih bi se bil kmalu svetovni boj unel, izvirala iz velikih židovsko-borznih operacij, kakor
brez muzike
najel
Da ni bilo ravno je tudi v znanem Tiszinem novoletnem brzo
samo
harja
Plahtač za ta čas godca Nadu
zpuščenje besedice ,,ne
U
kateri bil je moralno zelo spriden človek, a znal vestnim Židom doneslo
milij
dobička onim brez
je svoj meh (harmoniko-naduho) dobro goniti. Ker j
Prav imate
ki so na ta strah špekulirali
bil zimski : Plahtačema
to še celo predpustni čas, pridobiti ni bilo strašenim kristjanom ravno težavno plesnih učencev in učenk
Zviti židovski špekulanti so res pre
vsled
Čas poduka v plesanji odločen bil je vsak dan na večer
ter si za svoje »zlato teleu mnogo pridobili jarom so s tem
tega globoko v žep posegi
; ali Mag
kai
slabo
in je trajal v pozno noč; in „noč ima pa svojo moč ,
u
Bismarka vznevolili
ustregli, ker so jim
tudi
kakor veli stari slovenski rek. bila sta v raznih takrat po večjih mestih navadnih do- ročali, marveč
Tisza se sicer na vso moč izgovarja
Plahtač in Beta njegova da ni on nikoli tako govoril, kakor so židovski listi po
>
voljenih in tudi prepovedanih plesih sama izredno
ali
>5
pa on n e dvoji, da se bode mir ohranil
u
urjena; vrtiti znala sta se tako, kot bil
vse zastonj! Bismark dela se
je sam vrag Rusom
iz straha pred
__*	■ '	. h	V	M
okolu drvil. Da se s plesnim podukom prične, povabil bojaželjnim Magjarom hlače tresti
silno razžaljenega, a vsled tega jele so se

93
-4	J	.	^^^^^^
Sosed! kaj vam ni znana ona stara pravljica o dva vprašanja vezana sta med saboj stvarno, vrh tega dveh popotnih in medvedu? Glejte, ta se zdaj na Mag- pa je ravno sedaj zrak poln tega vprašanja vsled agi
jarih povse izpolnuje.
Kako to?
tacije, katera se izrekoma silovito goni od protiverske
strani.
Iz prejšnjih sej omeniti je v tej zadevi
Inu,
šla sta po gozdu
kakor znano
dva to- širen in v mnogih ozirih zanimiv govor češkega
ob
kano
varisa,
jeden imenoval se je Audraš, drugi Bismark. nika Špelina, kije sicer zasluženega vtisa zgubil en
??
Ako bi zdaj srečala ruskega medveda !
bi se ga li lotila?"
M
Se ve da!
To
reče Andraš
dala
delj
zavolj tega, ker je segal pregloboko v vprašanje
mu
verskega zaklada Češkega iu njegovo zgodovino.
četrtkovi seji bil je najboljši in skoraj
vetra!" usti se Bismark. „Pa če bi se medved ravno	V četrtkovi seji bil je najboljši in skoraj gotovo
na-me zagnal, bi me li ti branil ali na cedilu pustil?" tudi v obče najboljši govor te razprave poljskega profe-
vpraša Andraš. »Prosim, kaj ti ni znana nemška zve- sorja. bogoslovja dr. C h o t k o v s k i - a. — Da je ta govornik ojstro zadel jedro vprašanja, pokazala je takoj
stoba?!" obrežne se nevoljno Bismark.
Andraš na to radostno zaiskri očima ter zažvenklja grozovita razserjenost liberalnega prof. dr. Siiss-a

prav možko svojimi ostrogami. Pa še ni trikrat za- je prišel skoraj ob vso zavest ter ves ljut grozil, zvenčkal, kar nekaj zabuči v grmovju in — ruski medved bode stranka njegova zoper predlog Lichtensteinov
ki da
de-
bil je tu! - Ko ga Bismark zagleda
skok
in kakor lala tako opozicijo, kakoršne še nikdar nihče videl ni.
m
veverica bil je mahom	na boru. Andraš ostane
plah, ko da je iz jasna	vanj treščilo. „Kamara
klicati, pa ni več časa.	Mahom se tedaj vrže po starem
zdolej hoče
Poglavitna borba tega zakona vrtila se je krog načrta, glede katerega je levica trdila, da je zanjo treba
7
3
glasov.
Predsednik Smolka rekel je, da je vpra-
>
sovetu na tla in dela se mrtvega. Medved pride, ga po- šanje dvomljivo, ker se da beseda „skrbeti" za poduk duha, a ko se mrtvi ne gane, gre svoj pot dalje.	v veronauku tolmačiti tako, da je treba „podučevati",
Tedaj se spet oglasi dobri prijatelj z bora: „Povej, ali pa tudi v pomenu „plačevanja za poduk" in zato je
kaj ti je medved na uho šepetal?
u
T)
Da
se drugič
trdil,
da bode zahteval za sklep i2/3 glasov.
Pri teh
ne zanašal na ,,prijatelj
u
5
kateri ima za-me na jeziku okolščinah ni ostajalo druzega, kakor popolnoma
opu-
m e d
>
v srcu pa
strup.
u
s ti ti
Bežte, bežte, sosed! tako Magjari o svojem
Bis-
marku ne misle.
kar ima posledico, da postava dobi veljavo v 45 dneh, kakor sploh vse postave, ako ni odločen za veljavnost poseben obrok. — Po odstranjeni tej zapreki,
Misle,
misle
i
pa tudi vedo zakaj. Leto za letom bila je potem v soboto postava sprejeta
dela jim Bismark skomine po krasnem vstoku Turčijo podedovali. No lakomnih Magjarov
da
bi
Koncem sobotne seje pa predlaga predsednik dr. Smolka, da naj se v prihodnji torkovi seji razpravlja temu dosta izpodbadati treba i uže so praskali tam po poročilo imunitetnega odseka zarad izročitve Schonererja
ni bilo
Balkanu vsemi štirimi, kar se je dalo. A zdaj, ko so se
v sodnijsko preiskavo
v tajni seji. Tukaj potem raz-
tam uže pod kožo zarili ter srečno tja spravili svojo pravljalo se je to formalno vprašanje, jeli bode razprava
honvedsko visokost — nosatega Ferdinandka Koburžana
ne potrebujejo

več
drugo, nego
v tajni ali javni seji,
takoj tajno. Judom nasprotni
veliko bitvo" proti Rusom
u
!
Aha! tu tiči zajec Bas tu jim Bismark v odločilnem trenutku frkne
jedino še „dobljeno poslanci Luegger, Schonerer in dr. Pattai, zagovarjali so
javnost seje, ker ni vrh poročila ničesar več prikrivati,
ako
se pa čitali zapisniki za katere treba tajnosti,
naj se pa sa

o v ta namen in za ta čas izreče
tajna
na drevo, ter z jedno roko v Petrograd carju poljube S9ja Nemško-avstr. klub je želel tajno sejo in začetkom pošilja, z drugo pak se Magjarom grozi: Teremtete, kaj glasoval je en del za njo, desnica je bila razdeljena
imate tam v Bolgariji opravit? Vi tihotapci, mahom se mi od tam poberte se svojim Koburčekom!
Lepa hvala! ta jim je pa nadrobil!
Po hom. listih spisal
in tako je predlog za tajno
sejo
propadel po precej
burni seji. V torek pa bode gotovo hud ropot.
Politične
državnega zbora.
Po dolgem razgovarjanji dognala se je minulo soboto razprava o zakonu za odškodovanje katehetov za podučevanje v veronauku na ljudskih šolah.
Razprava vlekla se je zato, ker v nji so že odmevali
Naši dopisi.
Iz Ljubljane
Slovenski državni poslanci
poslali so koroškim Slovencem za izročenih jim 56 za
upnic oziroma prošenj sledečo z a
h val
57
Dragi rojaki!
Slovenskim poslancem v
državnem zboru s Ko-
roškega
pred
nekaj
dnevi doposlanih
56
zaupnic s
zahvalo koroških Slovencev in prošnjo za daljno bra-
glasovi o verski šoli po predlogih, ki pridejo v razpravo tovsko podporo v pravični
borbi
za razvoj in posta
po Veliki noči
>
da se
grdil
po vsem naravno, vno prostost
slovenske narodnosti, navdajajo nas slo
ker veronauk v ljudski šoli
in pa verska šola,
ta
venske poslance z velikim zadoščenjem
04
nami
veseli se te izjave narodne zavesti in Ministru Gautschu nasproti
odločnosti ves narod slovenski.
to drugače. Do sedaj še
nimamo mi še pi
Slovenski poslanci izrekoma vidimo v došlili nam upat
kakoršnega povoda, z a -
nov
zaupnicah znavajoč vse pi
mu, toraj bode obljuba njegova še le tedaj zado
dokaz, da hoče koroški Slovenec pri- bila vrednost ali pa nevrednost, kader bo izvršena. Prav
svojemu sodeželanu Nemcu pi
nič pa nismo radovedni
na poročilo koroškega dežel
tako za se zahtevati vse svoje narodne pravice zago- nega predsednika. Danes že ne dvomimo, kako se bode
tovljene mu v naši ustavi, da hoče neustrašeno odbi- glasilo to poročilo
jati in konečno odstraniti mnogobrojne zapreke,
ki
Mislimo toraj, da tudi slovenski
se še vedno in vedno stavljajo uresničenju teh zahtev, se prislovice: „D
Prepričani, da je nemogoč mir in razvoj, nedosegljiva zadovoljnost in sreča dežele, v kteri narod
trati roda
državni poslanci ne bodo ravnali drugače, kot držali
S
.t
svojo moč in ravno tako moč sosednega mu na-
notar Hofman v Radoljici, sklenil je
večer v najlepši starosti svoje blago
s
tem, da ga
tlači
kajoč mu njegove narod
pravice tam, vicah
da
marveč vse to mogoče
dosegljivo samo
si sosedni narodi vsakteri prost v svojih pra-podajajo bratovsko roko v duševni in gmotni
3 vzajemnosti
. kr.
minuli četertek
življenje, po dolgem plučnem bolehanji. Narod
zgubi z pokojnim zavednega zastopnika, ki je v vseh krogih, s katerimi je prišel v dotiko, veliko zaupanje
nas
Lahka mu bodi
emlj
razvoj, stoječi na stališči skupne slovensk< nikdar ne bodemo nehali braniti narodnih
Koze v Ljubljani vendar
pojemajo

število
pa
Slovencev, naj krepkeje
kim Slovencem godi, največja kri
pravic
eh
njih, Kterim se, kakor koroš
bolnikov kozavih skrčilo se je minuli teden že na bližno 50 oseb.
P*
svesti smo si, da nas
Slovensko pevsko društvo na Dunaji priredi v
bodo poleg druzega slo
nedeljo 25. marca t. 1. v dvorani
dunajskega glasbe
venskega razumništva v prvi vrsti krepko in
šeno
dalje podpirali tudi vsi zavedni Slo
eprestra-
i koroški.
zavoda (Kleiner Musikverinssaal)
nega
koncert pod vodstvom pevovodje g.
svoj
postni
.1. A. Buchte.
Zato pa tudi za trenotek ne dvomimo, da bode že
skoraj, got pravična
tv
in po polnom
r v blagor m
m agal
š
n
Velikonočne
pesmi
zložil
Adolfu Harmelu
in prečast. gosp
i n
mogočnosti naše ljublj
v p o v z d i g
klonil J
župniku v Sebreljah, hvaležno
Lah
t r i j s k e drž

organist
na
po-
Vidski
Prosimo Vas, dragi bratje, kterim so iz ljubih ma
Cena 40 kr. Založil skladatelj. Naročila sprejema
ternih ust prihajal
mili
ki glasovi, in ki do
m ujete na lepi koroški zemlji, sprejmite vsi naš srčni pozdrav in
Na
n našo zahvalo.
Dunaji, dne 13
gor
katoljška knj
pod naslovom
St.

Lucija na Goriškem
v Ljubljani pa tudi skladatelj sam
na Št. Vidski gori, pošta
Laharnar
Ti velikonoč
napevi so
marca 1888
zloženi na znane besede. Razun zadnjih dveh so vsi
drugi zloženi za mešane gla
torej razstavno
To
Po naročilu slovenskih državnih poslancev: delo mladega skladatelja, kije v -Cerkvenem Glasbeniku
u
Dr. Poklukar m.
*
postopanji naučnega ministra G&utsch-a, nasproti zahtevam slovenskih poslancev, poročal je brzojav v zadnji številki „Novicw besede ministrove prav po
uže večkrat prijavil kako dobro pesem, nas je prav prijetuo iznenadilo in reči moramo, da je z veliko marljivostjo izvršil svoj namen, podati dobrim cerkvenim pevcem lepe, pravilno zložene in sedanjim cerkvenim
uradnih
virih
tako
?
kakor jih je odobril minister terJatvam vseskozi primerne napeve.
sam. Poslanec vitez T o n k 1 i, e d
nec v budgetnem
odseku
slovenski posla
Na
videz
so napevi
lahki,
vendar jim bodo kos

toliko izvabiti pokazal svoje
imel je težak posel, vsaj samo v notah izvežbani pevci, ker je vsak glas kolikor
murlna iz luknje, da je vsaj nekoliko
oge
Po vsem
epo volj
bil je
toliko samostojen. Točno pevani bodo gotov vspeh imeli.
Pohvalno
odgovor ministrov glede gimnazije Kranjske in lahko se sodi, da ta naučni minister rajši
priznanje izreka skladatelju
tudi
•n
Cerkveni
prrv
sto družili
eči, kakor bi pa preklical brez višje sile ono nesrečno
Glasbenik," kar ni malenkost. Naj pa nihče ne sodi, da je slog suhoparen nikakor ne! Postop glasov je prijeten
edbo
lehak, neprisiljen in
tudi
melodičen; zato bodo napevi
To ravnanje olajšalo
m
je
postopanje barona Sch\vegel-a v deželnem zboru
Kakor kasen in v obče malo trden pa je bil od govor glede slovenskih paralelk bil je vendar še naj
izvestno priljubili se onim, ki niso samo profane glasbe pa še prav posebno vajeni. Radovedno smo pregledali pesmi in uverili se.
boljši
del njegovega odgovora
?
pravičen nam učni
minister bil bi
se
ve
da se je skladatelj učil pri dobrih in veščih strokovnjakih in da si je prilastil glasbena pravila temeljito, katere zdaj ve izkoristiti z najlepšim uspehom. Ne vemo
njemn čestitali na njegovi nadarjenosti, pridnosti
da, ta del zahteve že zdavnej in vednosti, ali učiteljem, ki so izredni talent spoznali
um ni m/^noo v uaA	i* i___j • i •	___• • i • r^ i x • i • i «i i \ •	i i* -t * •«
lahko izvršil, ker pri njem ni ničesar več poizvedavati in tudi ni treba ne za sold večjih stroškov. '
Ministrov odgovor glede koroških Slovencev za-
i
budili in gojili. Želeti bi bilo, da bi se mladi glasbenik tudi podal na polje posvetne glasbe in nas razveselil s
dostoval bi našim zahtevam popolnoma, ako bi
kakimi lepimi mešanimi zbori, katerih Slovencem
zrekel mož, kateremu
bi
nam bilo moč
ga bil manjka
Kar se kaligrafične izpelj
tiče
9
treba
zelo bi
upati, bilo pisarju vedeti več praktičnih migljejev, kajti pisanje

»

8 kemično tinto je precej sitno
vselej prav lepo zunanje lice!
Dobi
delo
imej
tudi
Od istega skladatelja se dobi
tudi
slov. maša (za
40 kr.) Kdor vzame obe deli pri skladatelju, dobi ju
za 70 kr.
Novičar iz domačih
m
tujih
dežel.
Dunaja
Cesar
Elizabeta odpeljala se je
dne 14. t. m. prišedša z Ogerskega naravnost na An
gleško
>
z njo peljala se je princesinja Valerija
deljska uradna
Zeitung" naznanja silno
Ne-
po-
menljivo osobno premembo v skupnem ministerstvu Že dalj časa bolni odložil je mogoče,
vojni ministev grof Bylandt-Rheidt,
radi bolehnosti, ki mu delovanje dela ne-
svoje ministersko mesto. Cesar, ki je že
vselei odbil z na-
večkrat vložeuo tako prošnjo popred vselej sprotno prošnjo, da naj minister ostane na svojem mestu, jo to pot ni mogel zopet odbiti, ker v tem tre-
tako velika in ker
nutku nevarnost vojske ni videti
onemoglost
ministrova od dne do dne postaja
večja
tako, da bi moral biti vedno na dopustu, bi toraj delo zastajalo. Zato je sedaj cesar sprejel ostavko By-landt-ovo, podelil mu veliki križ Štefanovega reda, z jako laskavim pismom, ter za naslednika imenoval poveljnika dunajskega generala baron Bauer. — Ogerski listi, ki pri vsaki priliki ponujajo
na
odlične mesta
pa
trde madjare, ponujali so tudi pri tej priliki tamoš-njega brambovskega ministra Feyer\vary-ja, jim je spodletelo.
Minuli teden je deloma mirovala velika politika zavoljo smrti in pogrebni svečanosti za nemškem cesarjem Viljemom. Pa takoj po pogrebu jelo se je gibanje, katero kaže, da še nevarnost vojske nikakor ni odstranjena.
Sredevropejska mirovna zveza postala ie negotova po smrti glavnega zaveznika in zavolj bližnje smrti njegovega naslednika.
Naše razmere z Nemško skalilo je izrekoma nasprotno nam postopanje kneza Bismarka v Bolgarskem vprašanji. Bismarkov pritisk na Turško, da je sijajno izrekla izvoljenega kneza Bolgarskega nepo-
stavnega
ima pomenljive posledice, ker se sedaj
vsak iz kakoršnega koli uzroka nezadovoljen Bolgar čuti vpravičenega, ruvati in ščuvati zoper „nepostav-
nega" kneza; in čuje se, da pristaši Zankov-a razpošiljajo oni brzojav Turške po vsi Bolgarski, da se nahajajo popi, ki v cerkvah hujskajo zoper izvoljenega
je ves tam nastajoč nered gotove ne-
koeza.
Ker
nezadovoljnost, temveč tudi opravičeno nezauplji
tedaj je to dokaz, da zaveznika avstrijskega mara samo toliko časa, dokler njega ne mara Ruska; potem
pa na stran vrže, ako kaže
postalega svojega zaveznika.
celo nepotrebnega mu
To je dokaz, da se moramo zanašati samo na
lastno moč in
a na naše naravne zaveznike, ka-
terih inter
ne morejo nasprotovati našim interesom
ali se vsaj dajo poravnati z lepo.
Nemška.
petek pokopali so umrlega cesarja
z veliko slavnostjo v navzočnosti odličnih zastopnikov vsih evropejskih držav. Cesar Friderik se ni udeležil pogreba, ker mu tega ni dopustila njegova bolezen in slabo vreme,
zdravniki pa so bili gotovo
bolj
zadovoljni, da je bilo
vreme neugodno in da so s tem izgovorom lažje zabra-
nili cesarju udeležbo, katera bi bila tudi pri najlepšem
»
vremenu zdravju njegovemu še bolj nevarna.
ponedeljek naznanilo se
troje cesarjevih pi-
sanj :
prvo
uemškemu državnemu zboru,
drugo
pru-
skemu deželnemu zboru in tretje nemškim državnim deželam. To pisanje opira se deloma na cesarjev „
ma
nifest", deloma na pisanje do Bismarka. v katerih je cesar izrekel načela svojega vladanja. Ta trojna pisanja pa imajo namen, namestiti za sedaj prisego, katero cesar moral osebno priseči, mesto te, pa zavolj bolezni
prvem pisanji nahaja
stori samo pismeno obljubo.
se stavek:

po
vzgledu svojega nepozabljivega
očeta knezi
delal bodem vedno na to, da skupno z zaveznimi in prostimi mesti s sodelovanjem državnega zbora v smislu ustave varujem pravico in pravičnost, prostost in red v domovini, branim čast države, ohranim mir na znotraj in na zunaj in gojim blagostanje ljudstva.
Zavedni smo si dolžnosti, ki jo imamo v smislu
člena 54 ustave, ker nam pa sedaj naše zdravjene dopušča, to dolžnost osebno spolniti, vendar pa ču-
timo potrebo,
takoj
označiti naše tako že nedvomljivo
stanje
ustavnim redom dežele, zato s tem obetamo
že sedaj, da hočemo spolnovati ustavo našega kraljestva
soglasji
z njo in
trdno in neprelomljivo, in da hočemo v postavami vladati. Razun cesarja podpisali so to pisanje
vsi ministri.
Državni zbor in deželni zbor odgovorila bodeta na
to cesarsko
pisanj
z adresama, v katerih se bode iz
ražala popolna udanost in zaupanje za cesarja z želj in nado. da bi se mu popolno zdravje povrnilo.
Pisan
do
emških državnih
dežel
reka
r
odlo
čeni. pravice države do teh nemških, po dolgem pre-
stanku z domoviuo
zavedamo se svoje
pet združenim
kraj
t
loge
>
v njih
gojiti
m š k
mi
varnosti za ves Balkanski polotok in za Avstrijo v prvi vrsti, potem je lahko umevno, da so zadnji koraki Bismarkovi pri naših uradnih politikih pouzročili, ne cesar,
šljeuje in nemške navade, pravico in pravičnost braniti
ter blagostanje iu razvoj prebivalcev pospeševati. . . .
zdravju cesarja se poroča.
nedeljo imel je
tudi
odkar se je vrnil z zadosti dobro spal
St. Ptemo še najugodnejši dan
j
drugih
virov pa se po
vos t. Ako Bismark namreč v Bolgarski, katera mu roča: da je zdravje cesarjevo žalibog drugače, kakor se po lastnem izreku ni vredna kosti enega pomorskega pa poroča v dnevnikih. Odkar se je vrnil z St. Remo,
le malo kedaj zapustil posteljo, v obče, da je tako oslab en, da se je opustil namen preseliti ga v AViesbaden
granardirja, vendar le stori korak zoper svojega zaveznika : Avstrijo, na ljubo svojemu nasprotniku Rusu,
>
96
ker so zdravniki rekli
da še jedenkratno potovanj
m
bilo
kakor ni mogoče. Poleg tega ska dela z razumnostjo, odločnostjo, hitrosti
videti v loži za diplomate
pa cesar opravlja vladar- vrsto zadeva
krep- Smolka
kostj
volj
katera sploh zbuja občudovanje
Y)
klic
Schonererjeva, izrekel
zavolj žaljn
Koj je pr
na
je
redu
predsednik
izraza zo-
nedelj
popoludne
prejel je cesar vkljub svar- menstok
per vodjo zborniške pisarne vladnega svetovalca Blu
razpr
jenja zdravnikov zastopnike unanjih držav rekoč: sprejel proti predlogu, namreč: Sch
bodem gospode, ker mi to zaukazuje vladarska dolžnost
sami oglasili
se
govorniki Pattai, Turk in
celo, ako bi
Laška
me to življenje stalo
zbo
pričela se je razprava o
proračunu unanjega ministerstva. Na govor poslanca
Chiaves-a, ki je izrekajoč C ris p
Luegger. Poročevalec Weber pri začetku razprave n. izrekel ničesar druzega, kot stvarno opazko, da pravno mnenje izrečeno v poročilu: da se z dovoljenjem so-dnijskega postopanja zoper obtoženca, ne izreka tudi
zaupanje obža- dovoljenje
loval, da za ministerstvo unanjih zadev toliko časa ministra, odgovoril je Crispi: da nihče bolj ne čuti bremena tega posla bolj kot on sam. Ako bi se ga mogel znebiti, storil bi to rad in to ne samo glede
odgovornosti, glede unanjega urada. Mnogo bolje počuti se človek spolnujoč delo svojega poklica, kakor pa v mini-
toda
n
pr e t


sterstvu. Nahajajo se
tu trenutki zadostenj
>
so precej redki. Treba je velikega zatajevanja, ako se pri vlasti ostane. Nagibov ne more razlagati, zakaj odgovornosti unanje politike ne odloži, pa boji se, da bi s tem ne oškodoval koristi dežele. Sklenil je z besedami: Ako i zgubil zaupanje zastopnikov dežele, bi se ne obo-
tavljal

svoje mesto zapustiti ter ga prepustiti onim
i
kateri bi imeli zaupanje in sočutje zbornice.
Francoska. — Znani general B o u 1 a n g
stopil
je zopet na vrhunec javnih razgovorov. Ker je bil pri
zadnjih volitvah
gotovo ne z op
svojo voljo
mnogokrat imenovan ter prejel veliko
tisoč
glasov
j
akoprav postavno ni izvoljen, in ker je večkrat skrivaj našemljen dohajal v Pariz, odstavila gaje vlada od njegovega mesta ter ga dejala v pokoj.
Ta odločen korak vladen razburil je hudo pristaše Baulanger-jeve, sam pripeljal se je v Pariz, kjer so ga
pristaši slavili, ter se z njim posvetovali
7
kako
dalje
postopati. Osnoval se je poseben odbor, kateri bo zanj delal pri vseh volitvah, za sedaj pa se je sklenilo, da naj ne stopi iz vojne.
ponedeljek so se že oglasili k Boulanger-jevi
dogodbi v zbornici. Poslanec Cassagnac, znan pristaš Napoleoncev, vprašal je vlado, zakaj je generala Baulanger-ja dejala v pokoj. Ministerski predsednik Tir ar d, ki je bil v senatu, pride kmalu v zbornico
ter takoj odgovori na vprašanje, navede dogodbe, ki
so vladi dale povod, generala vpokojiti, prosi pa zbornico z ozirom na novejše dogodbe, ki dajejo vladi povod k daljnemu postopanju zoper Boulanger-ja, raz-
pravo odložiti na jutri (torek).
Nekateri sodijo, da ga bode vlada izključila iz vojne, drugi pa, da pride v disponibliteto.
Dunaja.
Najnovejše vesti.
včerajšnji seji državnega zbora
da pa to mnenje ni sklep
j
imunitetnega odseka, temveč zgolj prepričanje poročevalčevo in pa načelnika, ki je imel z njim vred nalogo odobriti poročilo. Koj potem začne Schonerer govoriti stavi najpred nekoliko vprašanj do predsednika glede lažnjivosti poročil časnikarjev, potem pripoveduje, kolikokrat je že kot poslanec imel opraviti s sodnijami, zakaj se je to zgodilo in pa, da je še vselej spodletela tožnikom njegovem, ker še nikdar ni bil obsojen
m
Ko je s tem pokazal, koliko preganjalcev ima on, ki se glede ljubezni do nemškega naroda, ne
čuti za las manjega, kot knez Bismark sam
?
potem
pa je začel zopet udrihati po časnikarjih z izrazi su rovosti, s katerih se da sostaviti celi slovar zabavljic
predsednik pokliče ga še dvakrat k redu z žuganjem, da mu odtegne besedo, ako se to še ponovi. Potem
ponavlja Sch
iz svojega v dvorani Sofijski
go
vorjenega govora nekaj krepkih izrazov z dostavkom,
da ga tam navzoči policijski komisar ni zavrnil, potem
pa izreče
»
da
bilo predsedniku parlamenta pri
hranjeno prevzeti nalogo policijskega
s ar j a s tem, da ga je pozval
edu
dk om
Ta izrek naj
surovejšega žaljenja zbudil je v zbornici viharno ne
voljo
Predsednik odtegne govorniku besedo. Schonerer
pritoži se na zbornico, ta pa z vsemi glasovi zoper
približno 8 glasov protijudov, pritožbo odkloni.
Drugi govornik Pattai prevzel je prav nalogo
&
ovornika
pred
porotniki, ter je
konečno
stavil
predlog, da se predlog vrne odseku
Dalje govori znan

padar
u
Turk
?
po
SVOJI
na
vadi zabavljaje motajoč dolgo štreno besedi, med ka
terimi se je beseda
W
Jud
a
ponavljala na vsakih
10
besed
i
sicer pa se je po polurnem govoru pridružil
predlogu Pattai-ovemu.
Zadnji
govornik Luegger dodajal je še nekaj
onem stvarem, katere je navedel Pattai.
Poročevalec sklicaval se je samo na zapisnike, ki so se prečitali v odseku v zaupni seji.
Pri konečnem glasovanji bil je najpred z veliko
Vl^H	a
'	k m	%
večino zavržen predlog Pattai-ov, potem pa skoraj soglasno, proti približno 30 glasovi, sprejet predlog odsekov in s tem Schonerer izročen sodniji.
Ravno tako bil je Schonerer izročen zavolj dru-
bil je na dnevnem redu Schonerer. Galerije dvorane zega prestopka, bile so izredno polne, celo par kitajskih zastopnikov
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljan