22. štev. V Ljubljani, dne 6. junija 1901. XI. leto.
Izhaja vzak četrtek ter etane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Če se enkrat Uska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,Narcdni Tiskarni1* v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Obrekovalci!
V dokaz, kako grdo znajo klerikalci lagati in obrekovati, naj navedemo naslednjo dogodbo izza poslednjih dni.
V Bohinjski dolini se je že pred mnogimi leti začel mej kmeti in lastnikom ondotnih gozdov hud boj. Kmetje so imeli v gozdih pašne pravice in so bili mnenja, da je gozd sploh njih last, mej tem ko dejanski posestnik gozda ni hotel o tem nič slišati in je prikrajševal kmetske pravice, kolikor je mogel.
Pred kakimi 20 leti se je kmetijska družba zavzela za Btvar. Rajni dr. Poklu-kar je posredoval, a ker ni nič opravil, je stvar zopet opustil. Kmetje so bili brez pomoči in gotovo bi bili prišli ob vse svoje pravice, ko bi se zanje ne bil zavzel ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire.
Ta mož je nesel za bohinjske kmete svojo kožo na semenj. Zavzel se je za kmete tako, da je pričela deželna sodnija proti njemu veliko preiskavo. V ječo so ga hoteli spraviti, ker se je žrtvoval za pravico bohinjskih kmetov.
Ravnatelju Pircu in napredni stranki Lrro zasluga, da so so pašno pravico za bohinjske kmete še dosti ugodno rešile.
Ko so bile pašno pravico urejene, je Pire zopet b pomočjo napredne stranke začel delati na to, da bi se ti gozdi kmetom prodali. Stvar bi bila žo davno za kmeta ugodno rešena, da so se klerikalni poslanci, ki so bili zastopniki bohinjskih kmetov, kaj zmenili zanjo. Pire in razni dru^i napredni poslanci so se pač zavzor mali za stvar, a poslanci bohinjskih in sploh gorenjskih kmetov niso hoteli nič storiti.
Vzlic temu jo bila vsa zadeva dobro pripravljen?!, in ko jo prišel Pogačnik kot poslanec na Dunaj, je brez težav pridobil vlado, da proda rečeno gozde bohinjskim kmetom, saj jo bila vlada za to obdelana in pridobljena, od naprodnjakov pridobljena, io pred no jo Pogačnik postal po-blanec.
V zadnjem času pa so se neki gospodje, ki pri tem vprašanju no stoje na strani kmeta, spravili za neke nemške poslance in jih naščuvali, da naj poskusijo prodajo teh gozdov v last bohinjskim kmetom preprečiti. Tisti nomški poslanci •o stvar ros spravili v državnem zboru na javnost.
Ko se je to zgodilo, je katoliški poslanec Pogačnik priletel na dr. Tavčarja in ga za božjo voljo prosil, naj mu polaga in naj ga pooblasti naznaniti ministrskemu predsedniku, da so tudi slovenski ^Hprodnjaki za to, da se ti gozdi kmetom Prodajo, v kar je seveda dr. Tavčar koj Privolil.
Mej tem pa je »Slovenec« na tisti pobalinski način, ki je njemu lasten, napadal slovenske naprednjake in jim očital, da so oni Nemce najeli, naj preprečijo, da bi se bohinjskim kmetom rečeni gozdi proeali.
Tu se je zopet pokazalo, kakšni ničvredni lažnjivci, obrekovalci in sleparji so klerikalci. Slovenski liberalci so šli za bohinjskega kmeta v boj, slovenski liberalci s Pircem na čelu so stvar sprožili in jo pripravili, da se je mogel Pogačnik kar k polni mizi vsesti, in ko so Nemci, nahujskani po nekih uradnikih stvar sprožili, so zopet liberalci po dr. Tavčarju priskočili dobri stvari na pomoč — zdaj pa jih duhovniško časopisje obrekuje in jim krade čast. Klerikalec je pač največji in najgrši lump, kar jih zemlja nosi.
Politični pregled.
Državni zbor pojde v torek na počitnice. Zadnji petek je odobril postavo o zgradbi drugo železnice v Trst. S tem je zagotovljena važna železnica, ki bo tekla tudi po naših tleh, namreč od Celovca skozi Bohinj v Gorico in v Trst, Za Gorenjsko je to velikanska pridobitev. — V železniškem odseku se je dr. Tavčar zavzel za to, da so sezidajo železnice od Polzelo v Kamnik in od Tržiča v Kranj, ter da naj se podaljšajo dolenjsko železnice.
Vojna v južni Afriki. Duri so zopet dosegli velik uspeh. Pri Vlakfontenu so Angleže strahovito naklestili. Zdaj že Angleži prosijo primirja.
Dopisi.
Iz Velikih Lašč. Dne 24. maja jo bil dan veselja za naše svedrce, posebej še za njihovega vodjo, kaplana g, Jaka. < >d kod to veliko veselje? Vpisala so jo najnovejša kranjska zadruga v zadružni register. Kakor drugod, tako so je tudi pri naH ustanovil »konzul« zgolj iz ljubezni (!) do kmeta trpina. Največjo zasluge za ustanovitev te podružnico dr. Žlindro pa ima vseka ko zgoraj omenjeni g. Jaka, ki prido sedaj pri školu v milost in dobi gotovo kako boljšo faro. Ta klavorni junak — izuril ga jo v manipulaciji z žlindro po premnogih sodnijskih obravnavah znani dobropoljski konzular Jaklič, zajahal jo šele pred zadnjimi državnozborskimi volitvami političnega konja. Prej tako ponižni (ali hinavski/) g. Jaka, niti v obraz se ni upal pogledati, postal jo naenkrat strasten klerikalni agitator, pri čemur je pokazal vsa znana svojstva klerikalnih prenapet-nežev, lo da njega diči še brezprimerna publoglavost. To bi ga videli, kako je
stopical po končanem popoldanskem opravilu pred zadnjim volilnim shodom. Bal se je, da bi mu liberalci ne razgnali shod. Šele ko mu je prišel mežnar povedat, da se ni bati nasprotnikov, šel je tresoč se in v rokah je krčevito držal iztis lažnji-vega »Domoljuba«, iz katerega je potem čital   analfabetom  o  žlindrasti politiki. Toraj tako učen je, da si ni mogel na pamet  priučiti  nekaj  besed.   Vsa čast takemu učenjaku. Naj bi se raje brigal za svojega sorodnika. Zakaj, že ve! Da smo dobili zadrugo, zahvaliti se imamo tudi našemu debelotrebušnemu župniku. Takoj po volitvah stopil je v prodajalno nekega tukajšnjega inteligentnega trgovca (ne liberalca), ki je volil po svojem prepričanju, ter prav oblastno rekel: »Vidite, ker niste hoteli za nas glasovati, napravimo vam pa konzum!« Svojo krščansko ljubezen do bližnega pokazal je ta, duhovni gospod, s polno maslom na glavi, s tem, da je revnemu tukajšnjemu kovaču, očetu peterih malih otrok, vzel neko stvar iz dela, ki mu jo je bil dal v popravilo. Sicer pa bode že »Narod« poračunal s tem gospodom. Dejstvo je, da imamo zadrugo, ki pa ne bo nobenemu niti najmanje koristila, kakor morda odbornikom in mežnarju, ki postane komi. Pri njenem porodu  že s popolno  gotovostjo lahko rečemo, da bo dogospodarila v dveb letih, a posledico čutil boš ti, nevedni kmet, še nekaj let po njeni smrti. Drugo dejstvo je, da so ustanovili tudi ta konsum duhovni iz zgolj sovraštva do ljudi, ki imajo bvojo voljo in svoje prepričanje. Ne privoščijo ubogim obrtnikom in kramarjem, kateri imajo vsi obilne družine, težko prislužonega  vinarja.  A varujejo naj so ti duhovni gospodje, da so orožje, ki so sedaj igrajo z njim, ne bo obrnilo proti njim. Kmet se bode polagoma navadil tudi misliti, no, potem pa gorje Vam. Poglejmo si  od bližje te laži - prijatelje kmeta. Kaj pa storijo za kmeta zastonj? Niči Prav nič! Vzpričo mastnim dohodkom mora se jim še vsaka najmanjša stopinja plačati posebej. Kje so torej oderuhi in lenuhi, slovenski kmet? Spametuj se in pomisli, da si tudi ti človek, čeprav no maziljen, pa večkrat veliko boljši.
Ker so mislim v kratkem zopet oglasiti, da posvetim našo klerikalne prvake, posebno lužarskcga župana, ki kar nori od veselja, da ga je parkrat pohvalil prismojeni »Domoljub« in da je bil voljen odbornikom kat. nar. društva za ribniški in laški okraj, za danes končam. Na svidenje!
Iz Sveržjaka pri Metliki, nžlindrani »Domoljub« nas sedaj večkrat počasti s kakim mastnim dopisom, (ki se pa nas nič ne prime) iz našega kraja. V št. 10.
tega laži-Iiata je tudi naš svržaški dopisun (senca Novakova) skrpal nekaj revnih vrstic, s katerimi hoče meni nekaj očitati, ter me v nečast pripraviti. Da ste Vi dopisun — ki krokate v »Domoljubu« kakor kakšna stara baba, ki, kadar popa zagleda, misli, da je že v nebesih — Vam ne bi zameril, a da greste posnemat bojaželjno in vročekrvno popče-kaplanče, to je pa na Vaša leta že nečastno. A Vas g. Novak bo treba še neštetokrat »žehtati«, da ne boste zmiraj enako črni. Kaj pa Vi počenjate? Ali je taka Vaša ljubezen do bližnjega? Zakaj delate razdor med nami ter podpihujete naše Eiijalte. Ali mislite, da je prižnica v metliški cerkvi prostor za javno napadanje ljudi, ki nečejo biti Vaši petolizci. Gospod Hrvat! Čemu vedno pridigovanje o liberalcih in o liberalnih pobalinih! Kdo je pri Vas liberalni poba-lin! Povejte ga!! Da je to res nam spri-čujejo Vašo pridige od PJ. maja sem vsako nedeljo.
Ali niste Vi g. Novak dejali, da vsa svržaška vas ni nič vredna razen ene hiše. Ta je lepa! Hej sosedje Svržačani! Čujte, kako vas je počastil vaš »lepi Jože«, pred katerem se po tleh valjate, in o katerem mislite, da vas bo kar »muhte« privlekel živo v nebesa. A Vi »velečastni« dopisun le hitro spet kaj laži zberite, sicer bo ožlindrani »Domoljub« prazen izhajal. Napake mi itak no moroto nobene očitati, a za tisto kar se izmišljujete za deset let nazaj, me prav nič no briga. Mi ne gremo nazaj kakor vi nazadnjaki-mračnjaki. Mi napredujemo naprej. Živela naprednost! Prihodnost je naša! Ivan Molek.
Iz Bostanja. Rinkoštne praznike iznenadili so nas naši dobri sosedje iz Ht. Janža v obilnem številu s posetom. i tekli smo marsikatero besedo iz srca do srca. Uvažuje našo politično in gospodarsko razmere s posebnim o/.ironi na bližajoče se deželnozborske volitve, dogovorili smo so, da se ustanovi v Št. Janžu »Osrednja pisarna za deželnozborske volitve za volilne okraje. Kadeče, Litija, Mokronog, Trebnje, Žužemberg. Tej osrednjoj pisarni pa naj dopisujejo pisarno v odsekih iz raznih pokrajin in taka pisarna: Odsek 1. k osrednji pisarni za doželn6zborske volitve »v Postanju«, je pričela uže svoje delovanjo, — na čelu jej mož neustrašen prvoboritolj. Poživljamo Vas, dragi rojaki - sovolilci, ustanovite po vseh občinah jednake pisarne, da se najproje pismeno posvetujemo, a kmalu ustmono dogovorimo in sklepamo ob splošnem sestanku! I log in narod! Živel napredek.
Št. Jur ob južni železniol. Naši du hovniki na vse mogočo načine preganjajo »Rodoljuba« in noč in dan tuhtajo, kako bi gu v Št. Jurju zatrli. Nekatere mevže so se res /bale tajmoš ra in kaplančkov in so vrnile »Rodoljuba«. Vse tiste bodo sedaj lajmoštor povabil na kosilo v farovž in jih bogato obdaril zaradi njihovo mev-žatosti. Naša farovška gospoda bode shujšala, če bodo »Rodoljub« šo dolgo prihajal k nam, kajti kar penijo se jeze. Ko je lajmoštor s prižnice preklinjal »Rodoljuba« se je kar tresel, in črna jeza ga je popadla. Večno bo pogubljen, kdor bere Rodoljuba in nebeško veselje bodo vžival, kdor ga no bere, tako je obljubil šentjurski gospod svojim faranom. I tog vo, če bode mogel svojo obljubo držati. V spovednici niso nafti gospodje pri spove-dovanji imeli  izpraševanje vesli, pač pa
izpraševanje po tistih, ki berejo »Rodoljuba, in ki pišejo v njega. Gorje je bilo tistim, ki je povedal, da bere »Rodoljuba«, bolje bi mu bilo, da bi si bil mlinski kamen na vrat obesil in se na dno morja potopil. Z lepim in z grdim so ga gospodje obdelavali po spovednicah, dokler ni storil obljube, da vrne »Rodoljuba« in ga nikdar več ne bere. Farovški gospodje se Rodoljuba hudo bojijo, ker piše resnico in pove odkrito, kakšni so nekateri duhovniki. Brati »Rodoljuba« ni nobeden greh in pred Bogom nikoli ne bode, pač pa je greh, kar marsikateri duhovniki uganjajo. Kdor ne bode imel drugega greha kakor, da jo bil naročnik »Rodoljuba«, in da ga je bral, ta bode lahko gledal Boga od obličja do obličja in se veselil v nebesih. Bog je bolj pravičen in prizanesljiv, kakor so pa naši duhovniki, ki le vsi hrepene po posvetnem blagu in se le bolj brigajo za kraljestvo tega sveta, kakor pa za nebeško kraljestvo. Duhovniki imajo že tukaj nebesa, kmeta »pa tolažijo, da jih bodo imel na onem svetu, in kmet jo vesel te tolažbe, ker pričakuje, da se mu bo vsaj enkrat in če tudi po smrti dobro godilo. Povsod in povsod vohajo duhovniki za »Rodoljubom«. Tudi v šoli izprašujojo otroke, če imajo stariši doma »Rodoljuba«. Nekega fanta je katehet nahrulil, povej očetu, dokler boste imeli in brali »Rodo- | ljuba«, no bodo prišel nobeden duhovnik več k vam. Radovedni smo, če duhovnik res ne bode prišel po bero v hišo. Ne verjamemo. Bero irnajo naši gospodjo še vedno radi, če tudi jo prepovedana in radi vzamejo kak škalec pšenice, tudi od takega, ki bero Rodoljuba. Bero vzeti ni greh in gorjo tudi, če bi to bilo greh. Noboden duhovnik bi no bil zveličan. — Našemu organistu so menda v farovžu slabo godi, da so mu še preskrbeli službo na pošti, ali pa hočejo duhovniki imeti svojega špijona na pošti, da vedo kdo dobiva Rodoljuba: Pri nas je vse mogoče. Kmotjo mi pa le pridno berimo »Rodoljuba« in ga razširjajmo, ker je ta list edini, ki kmetom odpira oči.
Iz Jelsan v Istri. Divji Turki so z ognjem in mrčem širili  svojo vero, naš Izvoličar pa je učil: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« in; »Odpusti svojim sovražnikom!«  Naša vera jo torej vera   ljubezni   in   ne   sovraštva, kakor turška vera, zato se je tudi lako mogočno razširila po vsem svetu. Ali nekateri duhovniki,  ki svoje duhovske obleke niso vredni, te glavne Kristusove nauke popolnoma  prezirajo   in   strastno preganjajo vsaeega, kdor se jim slepo ne pokori, in kdor se pred  n|imi v prahu ne valju. Vera je tem duhovnom samo pripomoček, da svoje gospodstvo nad nami laglje vzdržujejo; da držijo ljudstvo v nevednosti, da si svoje bisago   boljo   polnijo.  Na svojo žalost  smo so tudi mi o tem prepričali. Mi  smo  pred  nekaj  leti imeli v svojih duhovnih tako dobro mnenje, da smo kar dva  volili  v občinski  zaaiop! — Takrat sum jim bili seveda »dobri katoličani« iu brali smo v »Slovencu«, da je zmagala pri  nas  »k a t o l i A k a«  stranka, čo tudi smo vsi katoličani in ni nobenega juda ali drugoverca med nami. Takrat še nismo razumeli,  kaj so hoteli s tem reči; zdaj pa smo spoznali, da to ne pomeni nič družeča,    kakor   da   so   dobili duhovni kmeta popolnoma v svojo pesi, in
da bo moralo vse plesati, kakor nam bodo oni piskali, sicer bodo vsacega preganjali, dokler ga ne uničijo. Nad vsem je seveda »farška bisaga« na prvem mestu. Zdaj pa smo jih spoznali, zato smo jim hrbet obrnili, kakor bi moral vsak storiti, ki v svojem srcu pošteno misli in se »črnih sukenj« ne boji . . .! Od tega časa smo jim naenkrat postali sami »brezverci, krivoverci, staroverci itd.« če tudi se naše versko prepričanje od tedaj niti za las ni izpremenilo.
Razkričavajo nas kot take samo zato, da bi nas pri nevednih ljudeh očrnili in obsovražili; da bi nas laglje uničili, če tudi vejo, da je vse to golo obrekovanje nas in naše stranke! — Prosim Vas, kako naj bo Človek staroverec, krivoverec in ob enem brezverec? — Ml izvršujemo svojo vero v dejanjih; vsacemu radi dobro storimo, slabega nikomur! A izvestni duhovniki pa od nas vedno zahtevajo: Ne glejte, kar delamo, ampak kar vas učimo, ker ako bi tudi mi tako delali, kakor oni delajo, bi se v kratkih letih vsi poklali. Kdo je torej boljši kristjan, ta, ki ima vero le na jeziku, ali ta, ki jo ima tudi v srcu?
Vi naši nestrpni duhovniki sejete med nami le prepir in sovraštvo; vi huj* skato svoje nevedne ovčice proti nam, nas obrekujete in preganjate! Ali je Kristus tako učil?
Navesti hočemo samo nekoliko slučajev, kako delate s pristaši našo stranke in svet naj sodi, ako je Vaše nesramno počenjanjo proti nam pošteno.
G. Prebilir, mož poštenjak, ki pa ni vajen nobenemu pete lizati, je največ pripomogel, da sla bila prišla dva duhovna v  naš občinski  zastop;  torej   ni trotovo nasprotnik duhovnov. On, kakor tudi vsak pameten človek je spoznal, da je kmetu le v škodo, ako se taki duhovni mešajo v občinske posle, kakor jo g. Velherticky in da si moramo izbrati takega župana in tako može v občinski zbor, ki bodo mali s svoj«) glavo misliti, ki bodo skrbeli za kmeta siromaka več kot za »popa«. 8 tem bo si  g. Prebilir  in vsi njegovi pristaši nakopali smrtno sovraštvo naših maziljonih gospodov; mi smo v očeh naših gospodov  v  črni  suknji,   kar naenkrat sami brezverci in krivoverci, samo zato, ker smo začeli z lastno  glavo misliti' Da bi g. Prehiliea  popolnoma uničili in s tem tudi stranko očrnili in razbili, ovadili ste ga  sodišču,  da  so   nekdaj ni odkril in pokleknil, ko je šel naš sladko-ginjetii   kaplanček   nekoga   providol. AH vaš peklenski  namen  vam je izpodIctoli ker sodiAo je  mozualo vso stvar kot n°* resnično!    Toda   to   ni   bilo našim* božjima namestnikoma še dovolj. G. Pr*" bilir ima dva sina na gimnaziji, od katerih bi enega rad spravil v Tržaški kofl* vikt, kjer bi svoj namen postati duhove*1« lagljo dosegel,  t »a bi se to ne zgodil0* očrniti sta hotela celo tega fantiča brezverca, ker se je baje enkrat mab> P°* smelimi, ko jo šel g. kaplan bolnika Pra" vidit, kur pa tudi m bilo res, ker jo f>D* kakor vejo povedati tisti, ki so bili naV/°
pri onej priliki spodobno pokleknil-to pošten«« '
n a*
Mi molimo v cerkvi po namenu šega škola, da bi ljudje dajali svoj« B'U°^ft za duhovnike.   V  stoletjih  je  dala i>w'^ fara enega   samega  duhovna,   sedaj V imamo tri fantiču v latinskih šolah, po želji Mvojih  MturiAuv  radi po*tal«
Iiovni, ali naša božja namestnika bodeta
^gotovo skrbela, da tega namena ne dosežejo. Zakaj? Edino le za to, ker so si-jiovi našega g. nadučitelja in g. Prebilića, katere bi naši maziljeni gospodje najrajše z njihovimi družinami vred vtopili v žlici vode, če tudi jima ta gospoda nista nikdar najmanje krivice storila. Ali je Kristus tako učil? Ej, črna gospoda! mi dobro poznamo volkove v ovčji obleki in ne Jbodemo mirovali, dokler jih ves pameten svet ne spozna!
Rodoljubi!
Pripravljajte se za ileželnozlior-»fce volitve«
Vaše geslo bodi: ttmet * kmetom. iio*|>oil z gospodom«
Domače in razne novice.
Za deželnozborske volitve. Kleri-rikalna stranka je že začela rogoviliti za prihodnjo deželnozborske volitve. V svojih 'časopisih, posebno v lažnjivem »Domoljubu« že kliče na boj. Pri zadnjih državno-zborskih volitvah so jo pokazalo, kako delavni so klerikalci, posebno duhovniki. Somišljeniki! Ne držite križem rok, ampak posnemajte jih in začnite se pripravljati na volitve.
V Radečah na Dolenjskem je napredna narodna stranka ustanovila »Narodno hranilnico in posojilnico« za radeški okraj po Reilleisenovem sistemu. V odbor so bili voljeni sami dobri gospodarji, previdni naprednjaki iz celega okraja ra-deškega. Vzrok ustanovitvi je ta, da je že obstoječa okrajna posojilnica ob času volitev silno pritiskala na tiste ude, ki niso konsumskega kopita in žlindro ve vrste. Pozdravljamo od srca novo posojilnico in pričakujemo, da doseže dobrih uspehov na korist ubogemu kmetskomu ljudstvu.
Za pogorelte v Gorenji vasi jo cesar daroval 2000 K, deželni odbor kranjski 9000 K in vlada 10.000 K. Ako bi bila Gorenja vas morala čakati, da jej klerikalni poslanci kaj poskrbe, bi bili Gorenjova-Sčani vsi prej lakoto umrli, predno bi bili kaj dobili.
I'mrla jo v Ljubljani jako zaslužna in odlična pisateljica gospa Pavlina Paj-k o v a.
Velik požar. V sredo je nastal v Kropi velik ogonj. Zgorelo je 1 i hiš. Požarni hrambi iz Kamne gorico bo jo zahvalili, da ni pogorela vsa vas.
1 slavljeno sekanje v škofovih gOzdill. Ljubljanski škof jo lastnik graj-Hčine Gornji grad, h kateri pripadajo veliki gozdi. Skoro ves sodni okraj živi od teh gozdov, zakaj kmetje nimajo skoro nič SVota, vso jo last škofova. Kmetje imajo največ /age. Doslej so kupovali los iz Škofovih gozdov in se živeli s trgovino, ali ho vozili les na llosih notri doli na Rumunsko ali si služili kruh z vožnjami, ^daj pa jo škof ves les, kar se ga da posekati, prodal nekim laškim trgovcem v Milanu. Sekira jo začela neusmiljeno peti, in kmetje so s solznimi očmi gledali "> početje, saj jim je bilo jasno, da bodo morali lakoti« umreti, ker karih 'tO let no kodo imeli nič zaslužka. Škof pa se ni *Hdovol]il s lem, da jo posekal, kar jo "do zrelo za sekanje. Sekalo se je vse vI»rek brez vseh ozirov. Vsled mnogih i^itožb radi protizakonitega seknnjn je "^ada za zdaj vso   sekanje   uitavila in
pride iz Gradca velika komisija. Ako bi
kak kmet v svojem gozdu tako sekal, bi ga desetkrat zaprli. Bomo videli, kaj se zgodi, ker škof tako seka.
Ljubljanski župan Hribar je minoli teden praznoval 251etnico, kar je generalni zastopnik banke Slavije. Zupan Hribar je prejel ob tej priliki obilo čestitk iz vseh slovenskih krajev in tudi iz Češke. Tudi naš list se pridružuje tem čestitkam, zakaj župan Hribar ni le velezaslužen rodoljub, ki je premnogo storil in žrtvoval za slovenstvo, on je tudi kot generalni zastopnik banke »Slavije« izgled delavnosti, ; marljivosti in vztrajnosti. Z delom si je l pomogel naprej, z jekleno vztrajnostjo je ! povzdignil banko Slavijo. Mi spoštujemo pri vsakem človeku delavnost in žilavo vztrajnost, temveč pa še pri županu Hribarju, ki je vzlic obilnim opravkom kot \ zastopnik banke »Slavije« našel se vedno časa, da je delal za svoj narod. Tacih mož nam treba in slovenstvu bo kmalu pomagano. Iz vse duše kličemo županu Hribarju: Na mnoga leta!
Ubogi kmetje. Okoli tisoč milijonov kron se je dovolilo v državnem zboru za vodne cesto ali kanale. Te ceste bodejo koristile le velikemu kapitalu in veliki industriji, kmetijstvu pa nič, nasprotno bodejo kmetijstvu škodovale, ker bode vsled teh cest konkurenca še lažja in bodejo kmetijski pridelki še bolj padli v ceni. Ubogi kmet, kaj bode s teboj? Pomagaj si sam in Rog ti bo pomagal.
Zaradi tatvine ..Rodoljuba'" in ..slovenskega Naroda14 jo bil dno 30. maj-nika pri c. kr. okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah obsojen na 50 kron globe i ali 5 dni zapora posestnik Janez Berglez na Tičevem, hud in zagrizen klerikalec. Prav se mu godi. Mož je hotel biti posebno »kunšten«, pa jo na svoji »kunšti« obvisel.
„Lnmp in falot, ki h krivi veri nagovarja" jo dejal na Ponikvi fant Karol Zdolšek p. d. Lončarjev juristu Ivanu Zabukovšoku. Za to je dobil pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah 4 tedne zapora. 1'ant je žrtov duhovniškega hujskanja. Morda, da postane sedaj pa-moton.
Kmečke zveze in kmečka društva
snujejo kmetje po vseh deželah in vseh narodnosti; kmetje so sprovideli, da so jih dosodaj klerikalci lo za nos vodili in jih izkoriščali v svojo namene. Sedaj so se tudi v najpobožnejši ali v najbolj poklorikalnjeni   deželi   Tirolskej kmetje
1 uprli duhovniški provladi in si ustanovili svojo kmečko zvezo. Vodstvo imajo kmetje. Kedaj se bodejo v zdrami I i slovenski kmetje in si ustanovili slovenska kmečka društva. Ćas bi žo bil za to.
„Slovence11 in čudeži. Duhovniški list »Slovenec« se je začel norca delati iz čudežev. Zadnjič jo Mojzesovo palico, o kateri poroča sveto pismo, da jo Mojzes ž njo vdarll ob skalo in odprl studenec, primerjal s kurjim perjem češ, da kurje perje ima toliko moči, kakor Mojzesova palica. Ali so to spodobi za duhovniški list
Spomenik iz časa kmetskih puntov. V (B. in v 10. stoletju so so kranjski in Hjiloh slovenski kmetje večkrat puntali. Najprej so so puntali samo proti grajšča-koin potem pa tudi proti dubovenstvu, ki
1 jo  kmeta   strašno   zatiralo   In odiralo.
Ljudska jeza zoper duhovništvo je bila strašna in vsled tega je tudi lutrovsko gibanje kranjske kmete močno k sebi vleklo. Kranjska je bila v 16. stoletju skoro vsa protestantske vere in bi bila še danes, ko bi takratna gosposka ne bila z ognjem in mečem silila ljudi, da morajo zopet pristopiti h katoliški veri. Z gajžlo so kmeta pokatoličanili. Protestantskim duhovnikom se imamo tudi zahvaliti, da se je začelo pisati v slovenskem jeziku. Trubar, Bohorič in Dalmatin so najimenitnejši možje tistega časa. Po naročilu dež. zbora kranjskega je Dalmatin, ki je bil pridigar v Ljubljani, v Begunjah na Gorenjskem in v Škocijanu, preložil celo sveto pismo na slovenski jezik. Tej izdaji svetega pisma je dodal Jurij Dalmatin predgovor, v katerem je s svojega stališča dokazal zmote in krive nauke katoliških duhovnikov. Ta predgovor je jako znamenit spis in zasluži, da se pazljivo prebere. Zdaj je izšel v posebni knjižici, ki stane samo 30 vinarjev. Naslov tej knjižici je: »Jurija Dalmatina predgovor k bibliji iz leta 1584.« Prepisal, založil in izdal Anton Chraska. Ta knjižica bo vsacega zelo zanimala, kdor jo dobi v roke. Na prodaj je pri vseh boljših knjigotržcih. Lahko se tudi naroči pri izdajatelju, kar piše se g. Antonu Chraska — Bu-dejovice na Češkem.
L ah o ris ko nasilstvo. Tržaški škofijski urad je odredil, da so letošnje procesije sv. Rešnjega telesa udeleži tudi bratovščina sv. Cirila in Metoda. Lahoni so radi tega zagnali strašen krik. Najprej je šel tržaški župan k škofu posredovat, naj rečeni bratovščini prepove udeležbo in ker ni nič opravil, je občinski odbor vprizoril veliko demonstracijo. Sklenil je protestirati proti temu, da se udeleži bratovščina sv. Cirila in Metoda procesije in sklenil jo, da so župan in mestni uradniki procesije ne smejo udeležiti. To je žo najhujšo nasilstvo.
Velik požar v Trstu. Minoli potek je v Trstu nastal na lesnem skladišču poleg kolodvora pri sv. Andreju ogenj Zgorel je velik del lesa, ki je bil last lesnih trgovcev Lavriča, Markota in Stag-nita. Škode jo 200.000 K.
Slovensko kmetsko društvo za gornjegrajski sodni okraj. Slovenska kmetska organizacija napreduje na Štajerskem jako lepo. Slovensko kmetsko društvo za šmarski sodni okraj je dobilo tovariša v Slovenskem kmetskem društvu za gornjograjsk i sodni okraj. Pravila tega novega društva je namestništvo že potrdilo in bo ustanovni shod prav v kratkem. Kmetje! Združite so povsod v krepke kmetsko organizacije.
Klerikalna nestrpnost. V Vitanju na Štajerskem je na binkoštni ponedeljek umrl delavec Simon Stožir nagloma. Vi-tanjski župnik ga ni hotel pokopati, ker ni bil pri velikonočni spovedi in ni oddal listka. Vitanjci so vsled toga postopanja duhovščine silno razkačeni in hočejo prestopiti k protestantski veri.
Kmetiški nemiri v gorenji Italiji.
V pokmjini llergano imajo nevarne izgrede in nemire kmetov. V več vaseh so oboroženi kmetje napadli hišo bogatejših ljudij in županov. Orožnišlvo ni moglo opravili ničesar. Zlasti hudo jo bilo V Za niči  in  v  Levalu,  kamor jo moralo
priti vojaštvo. Več hiš je porušenih, mnogo oseb ranjenih.
Pismonosec je utekel. PismonoBec Faldav v Budimpešti je pobegnil z raznimi pismi in z denarjem. Odnesel je 40.000 K. En dan se je mudil v Raabu pri svoji materi, nato pa izginil brez sledu.
100 oseb ubitih. V Beirtu v Svriji se je podrl hotel, v katerem je prebivalo tudi 20 rodbin.   Ubitih je bilo 100 oseb.
Tržne cene v Ljubljani
1. junija 1901.
Loterijske srečke.
PBenica, 100 kg Rež, „ Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, n . Proso, „ . Koruza, , . Krompir, Leča, Ofah, Fižol Maslo, Mast, „ Speh svež,,,
lit.
kgr.
1660 1480 14 -14 80 1340 16 80 1280
-'a
-40 -24 240 140 132
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ , Jajce, jedno .  . . Mleko, liter .  . . Goveje     meso kgr Telečje        „ „ Svinjsko     „ „ KoStrunovo ,, „ Piščanec ....
Golob.....
Seno,  100 kilo . Slama, ,,    „ . . Drva trda, klftr.. „ mebka,   „ .
k
1
2
5
-120 l|28j
-80
I-H
II 4 80 440 7 -B
«1«  rl» ri> «Jr» #1* «1» «i» »i*  »it» »1» »1» »1» »t«  »j* »1»
Izjava.
Jaz Marija Horvat star. in Jožefa Vrtošič, obe iz Metlike, s tem prekličeva vse razžaljive besede in obrekovanja, katere sva o gospodu Alojziju Franc-u, mesarju in gostilničarju v Metliki govorile in izjavlja ve, da je bilo vse izmišljeno.
Metlika, 10. maja 1901.
Marija Horvat.   Jožefa Vrtošič.
t ju JJU tj. *J. tj. *|* »|. tj. «|. «|. «J. «»» .|, »|» .|» .J.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja tirma
Lado vik Bnsinaro
v I^jublJHui, Ullsarjeve ulice št. 10.
QjST Na h i ral ce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "TJfciJ
Gtradeo, 25. maja. Brno, 29. maja. Dunaj, 25. maja.
Uno, 1. junija. Praga, 5. junija. Trst, 1, junija.
13, 80, 34, 46, 84,
76, 55, 1, 54, 45.
21, 10, 83, 71, 67.
56, 49, 62, 88, 74.
60, 69, 40, 1, 65.
11, 73, 3, 67, 35.
!Veliko denarja! |j
do lOOO kron no nifiee
lahko polteno zaslužijo osobe vsakterega Btanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Keell 118" po nnnnrni pisarili E. Krlatofftli, Iniisbruek. PoStno predalo 36 (847-13)
Nc II. 306/1/1.
Na zemljišču jflatevža Bregiir jtt Iz Vclkllt Blok št. $6 vi. št. lit kat. obe. Velke Bloke in na nastalih sovložkih so vknjižene:
I. zastavne pravice za terjatve: 1. Matevža Modica iz Velikih Blok iz zadolžnice* z dne 18. marca 1784 v znesku 79 gld, 20 kr. b prip. 2. nedl. naslednikov Matije* Pikovnika iz Pikovnika iz zadolžnice z dne 13. marca 1809 v znesku 950 gld. 3. nedL naslednikov Tomaža Korošca iz Hitenega iz zadolžnice z dne 13. marca 1809 v znesku 669 gld. 40 kr. 4. Antona Prudiča iz Dolenjevasi pri Cirknici iz sodbe z. dne 27. aprila 1831 in 19. decembra 1831 v znesku 384 gld. s prip. 5. Andreja Ko-ščaka iz Velikih Blok iz zadolžnice z dne 12. februvarja 1838 št. 700 v znesku*. 100 gld. s prip. 6. Matije Cimpermana v Šivcah iz zadolžnice od 17. oktobra 1840 v znesku 50 gld. s prip. 7. Janeza Barage od Krampljev iz zadolžnice od 13. marca 1851 v ostanku 156 gld. 70 kr. s prip. in II. nadzastavna pravica vknjižena na terjatvi navedeni pod I. 4, za terjatev Antona Ponikvarja iz Slatnika iz poravnave z dne« 28. junija 1831 v znesku 120 gld. s prip.
Vsem tem upnikom neznanega bivališča oziroma njenim nepoznanim pravnim naslednikom imenuje se skrbnikom na čin Lah Gregor iz Loža.
Vsi navedeni upniki oziroma njih pravni nasledniki, kteri si prisvojajo kake pravice do navedenih terjatev, se poživljajo, da v teku enega leta do 15. maja 1902: svoje pravice na tem sodišču prijavijo, eicer bode sodišče na zahtevek Matevža* Bregerja izreklo, da so vpisi amortizovani (zamrli) in se bodo zastavne pravice-izknjižile.
C. kr. okrajno sodišče v Ložu ođ. II.
z dne 4. maja 1901.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Laatnlna in Usek .Narodne Tiakarne* ▼ Ljubljani-