letnik 16, št. 1/05 spletnih tehnologij. Takšno skupno sodelovanje bo nujno za raziskovanje vseh možnih konceptov delovnega procesa, ki se zaradi nepredstavljivega razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij vse preveč osredotoca na tehnične zmogljivosti, pri tem pa zanemarja poti-ebe človeka. V bližnji prihodnosti bo treba prilagoditi računalniški hardver in softver, da se bosta primerno odzivala na povezovanje socialnih in organizacijskih struktur, na nove oblike in metode dela ter na anti-opološke zali-teve, ob tem pa se bosta kar najuspešneje integrirala v konkretno delovno okolje. Šele ko bo računalniku to uspelo, bo upravičil vlogo za katero je bil narejen: da predvidljivo in zanesljivo pomaga človeku, ne da bi se ga ta sploh zavedal. Kljub splošni uporabi računalnika in povezanosti ljudi prek podatkovnega in komunikacijskega omrežja ostaja neposredna komunikacija v živo še vedno eden najpomembnejših dejavnikov za zagotavljanje optimalnih rezultatov v inovativnih in kreativnih delovnih procesih. Tbdi načrtovalci se zavedajo zahtev po nenehnem izboljševanju kakovosti dela, zato se nagibajo k zasnovam, ki bodo zaposlene spodbujale k čim boljši medsebojni komunikaciji. Arhitektura tako dobiva katalitično funkcijo povezovanja. [Remmei-s, 1999: 39] Iztok Kovačič, unIv. dipl. inž. arh., mladi raziskovalec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana E-pošta: iztok.kovacic@volja,net Viri in literatura Ehlers, I. L, Greisle, A., Hube, G„ Kelter, J., Rieck, A. (2003) OFFICE 21 - Crucial Influences on Office Performance, Egmont vgs Verlagsgesellschaft mbH, Köln. Guallart, V, (2004) The house is the computer, the structure is the network (Media house project), laac, Barcelona. Kohlbrenner, U. (1999) Arbeitswelten im Wandel - fit für die Zukunft? - Orte fürs Büro - Orte in der Stadt, Deutsche Verlags Anstalt, Stuttgart. Lippert, W. (1997) Future office, Metropolitan Verlag (Walhalla Verlagsgruppe), Regensburg Mitchell, W. J, (1996) City of Bits: Space, Place, and the Infobahn, The MIT Press, Cambridge, Massachusetts. Remmers, B. (1999) Arbeitswelten im Wandel - fit für die Zukunft? - Vom steinzeitlichen Palaver zur modernen Kommunikationsförderung. Deutsche Verlags Anstalt, Stuttgart. Breda MIHELIC Geografski informacijski sistem kot orodje za analizo in vrednotenje stanja v prostoru ter določanje prioritetnih območij prenove Propadanje mestnih središč in izgubijanje njihove stanovanjsl' Economy sòdbw Ecoic^ txwaJu^-Äi«. -^ VredroMiVoi^ -» Tip Typ« oTniOAMl Slika 1 : Metodologija za določanje prednostnih območij letnik 16, št. 1/05 Geografski informa^^ i sistem za izbrano testno območje KIKIOŠIĆEV ■ registri/seznami/ evidence ■ planska dokumentacijä ■ opisi/doc,pdf fotografije vektorski izrisi ■ 3D-aniniaaij6 ■ načrti ■ skice ■ grafi ■ RĐB ■ splet ANALIZE Slika 2: Zasnova GIS posebej pripravljeni, kar pomeni, da so težko dosegljivi ali pa celo nedosegljivi. Zaradi tega je bilo že v delovnem planu projekta predvideno izvajanje analize vzporedno na dva načina. Na osnovi GIS z objektivnimi podatki in na osnovi terenske analize z anketo, torej s subjektivnimi podatki. Pri tem je bil Urbanistični inštitut odgovoren za analizo fizične strukture izbranih območij ob pomoči GIS. 3.2 Ključni kazalci za vrednotenje fizičnega stanja v prostoru V zasnovi GIS smo kot ključne kazalce fizičnega stanja v prostoru določili: kakovost urbanega prosto- ANALIZA/ ANALYSIS GIS (geografeVi informacijski wstem/geographic informa I ion system) Mesto / City Izbrano območje / Case study area ANKETA/ FIELD SURVEY STANJE V PROSTORU/ STATE OF ART Slika 3: Postopek analize ra, kakovost arhitekture in kakovost stanovanj. Za vsakega od njih smo določili glavne spremenljivke, prvine vrednotenja in način vrednotenja. To so: KAKOVOST URBANE STRUKTURE je odvisna od gostote zazidave, urbanega standarda in kulturne vrednosti območja. • Gostota zazidave je razmerje med celotno površino in zazidano površino, ki kaže na kompaktnost mesta, je tudi pokazatelj intenzivnosti socialnega življenja. Gostota pozidave v mestnih središčih je bolj ali manj zgodovinsko pogojena. Tako je npr. za srednjeveška mestna jedra načeloma značilna visoka gostota pozidave, ki je bila pogojena s stisko s prostorom znotraj obzidja. Takšna gostota ne ustreza več današnjim standardom, zato so začela nekatera mesta za dvig življenjskega standarda v središčih zmanjševati tudi gosto- Gl letnik 16, št. 1/05 tO pozidave z urejanjem novih odprtih površin, trgov ali parkov (npr. Leipzig, Marseille, Aix-en-Provence) na mestu pozidanih in tako bodo morala v prihodnosti previsoko gostoto in pomanjkanje javnih odprtih površin reševati tudi druga mesta (npr Leon). Tudi za četrti 19. stoletja je značilna visoka gostota pozidave, vendar bolj kot posledica visokih cen zemljišč in zemljiške špekulacije, kljub temu pa je bila navadno gostota že omejena z raznimi predpisi in zakoni, ki so že upoštevali nekatere zaliteve higienistov po zadostni svetlobi in osončenju. V Ljubljani npr. je stavbni red predpisoval maksimalno 85-odstotno zazidanost parcel. Prevelika gostota zazida-ve znižuje kakovost bivanja v mestnem središču in povečuje potrebo po fizični prenovi. • Urbani standard merimo z dobro opremljenostjo območja s ključnimi javnimi servisi (vrtci, šole, zdravstveni domovi, trgovina), njihovo kapaciteto glede na število prebivalcev ter dostopnostjo do njih. Slaba opremljenost in slaba dostopnost do javnih služb znižuje vrednost območja in posledično povečujeta potrebo po fizični in ekonomski prenovi. • Kulturnozgodovinska vrednost območja predstavlja obseg zaščitenih območij kulturne dediščine, število zaščitenih spomenikov in stopnjo njihove zaščite (nacionalni spomeniki, lokalni spomeniki, registrirana dediščina). Večja koncentracija kulturnih spomenikov in dediščine dviguje kakovost območij, slabo vzdrževanje dediščine pa povečuje poti-ebo po prenovi. KAKOVOST ARHITEKTURE je odvisna od stopnje izkoriščenosti zemljišč, kulturnozgodovinske vrednosti in gradbenotehničnega stanja. • Stopnja izkoriščenosti zemljišča (FSI) je razmerje med velikostjo parcele, zazidanostjo parcele in številom nadstropij. Maksimalna stopnja je odvisna od lege v mestnem prostoru in je določena z urbanističnim dokumentom. V zgodovinskih mestnih četrtih je ta indeks bolj ali manj zgodovinska konstanta. • Gradbenitehnično stanje Gradbenotehnično stanje vrednotimo na osnovi starosti in ohranjenosti in ga ocenjujemo s tremi vrednostmi: novo ali pred kratkim prenovljeno, dobro in slabo, ocena pa je rezultat terenskega ogleda. KAKOVOST STANOVANJA je odvisna od tipa stanovanjske stavbe, standarda stanovanja, zasedenosti in uporabe. • Tip stanovanjske stavbe Vrednost stanovanja se meri glede na tip stanovanjske stavbe in število stanovanj v nadstropju. Večjo kakovost imajo stanovanja v vilah ali manjših blokih in kadar je število stanovanj v nadstropju majhno. • Zasedenost Zasedenost stanovanj je razmerje med velikostjo stanovanja in številom stanovalcev. Medtem ko je nizka stopnja zasedenosti stanovanja načeloma merilo kakovosti, pa je v niestoih središčih to laliko znak demografskih problemov Za zgodovinska mestna središča, ki smo jih analizirali v projektu Reurban, na splošno velja izjemno nizka stopnja zasedenosti stanovanj, kar je posledica staranja prebivalstva, naraščanja števila majhnih in enočlanskih gospodinjstev in večanja števila enostar-ševskih družin. Zasedenost stanovanj vpliva na socialno življenje določene četrti in ima tudi vpliv na vzdrževanost stavbnega fonda, V četrtih, kjer prevladujejo slabo zasedena ali prazna stanovanja, je manjša verjetnost prenove. Stanovanjski standard Merila stanovanjskega standarda so komunalna opremljenost, Preglednica 1 : Kazalci, spremenljivke, prvine in način vrednotenja Kazalci Spremenljivke Prvine vrednotenja Način vrednotenja Urbani prostor Gostota pozidave Površina Pozidan prostor Razmerje Urbani standard (opremljenost) Kultura Vzgoja Oskrba Zdravstvo Parkirni prostori Javni transport Zmogljjivost + dostopnost Kulturnozgodovinska vrednost Zaščitena območja Površina + kategorija Zaščiteni objekti Število + kategorija Arhitektura Stopnja izkoriščenosti zemljišča/FSI Velikost parcele Pozidana površina Število nadstropij Razmerje Gradbenotehnično stanje Starost Ohranjenost Razmerje Spomeniška vrednost Kategorija Stanovanja Tip stavbe po številu stanovanj Število stanovanj/ nadstropje Razmerje Zasedenost stanovanj Velikost stanovanja Število stanovalcev Standard stanovanj Minimalni Normalni Visok Uporaba stanovanj Stanovanjska Poslovna Prazna letnik 16, št. 1/05 opremljenost z dvigalom, parkirišči, skupnimi prostori itd., vendar za območja prenove niso posebej določena. Merila za določanje stanovanjskega standarda so različna od države do države, vendar na splošno velja kot minimalni standard opremljenost z vodovodom, kanalizacijo in centralno kurjavo. Prav tako ni enotne definicije nadstan-dardnih stanovanj, zato smo kot taka opredelili tista, ki imajo dvigalo in parkirni prostor. Uporaba stanovanj Eden najbolj perečih problemov so praznjenje mestnih središč, selitev prebivalstva na periferijo in spreminjanje originalne namembnosti stanovanj v poslovne prostore. Ocenjujemo razmerje med celotnim številom stanovanj in številom tistih, ki se uporabljajo za druge namene. Ohranjenost rezidenčne funkcije mestnih četrti je kazalec kakovosti mesta. 4. Metodologije za analizo, valorizacijo in izbor prednostnih območij prenove 4.1 Merila za vrednotenje in vrednostne kategorije Spremenljivke smo ocenjevali z merili, ki smo jih morali najprej definirati. Določitev meril je ena težjih nalog, ker nimamo sprejetih normativov, ki bi predstavljali referenčne vrednosti. V Ljubljani pa tudi v drugih mestih, ki sodelujejo v projektu Reurban, ne obstajajo normativi za gostoto pozidave v mestnih središčih, ni jasno definirano, kaj je socialno stanovanje, kaj je minimalni standard stanovanj in kakšno je nadstandardno stanovanje, in ni določeno, kaj je dobra dostopnost, kakšna je ustrezna kapaciteta javnih servisov na osebo ali površine zelenih površin na prebivalca itd. Normative smo torej morali določiti sami. Ker je bila izhodišče projekta analiza izbranih območij v odnosu do mesta kot celote, smo kot normativ izbrali povprečne vrednosti, ki veljajo za mesto kot celoto, in v odnosu do teh vrednosti določili merila vrednotenja. Če je vrednost višja od normativa, smo jo ocenili z -i-l, če je enaka normativu, smo jo ocenili z O, in če je nižja, smo jo ocenili z -1. Slika 4: Prednostne kategorije prenove S temi merili smo ocenjevali relativne vrednosti glavnih spremenljivk. Ker pa vse spremenljivke niso enako relevantne za prenovo, smo relativnim vrednostim dodali še različne uteži, s katerimi smo ovrednotili njihov pomen za prenovo; npr. ko vrednotimo zgodovinska mesta z visoko kakovostno kulturno dediščino, je treba dati večji pomen kulturnozgodovinski vrednosti območja vrednotenja, če pa gre za socialno degradirano območje, so pomembnejši socialni faktorji. V načelu bi morala te uteži določiti mesta sama v skladu s svojimi razvojnimi strategijami. Za namen naše raziskave pa smo spremenljivkam določili uteži (Preglednica 2). Z upoštevanjem relativnih vrednosti spremenljivk in uteži, ki smo jim jih dodali, smo dobili absolutne vrednosti spremenljivk, njihov seštevek vrednosti pa je dal vrednost kazalca. Na osnovi ocenjenih vrednosti smo kazalce razdelili v 3 kategorije od 1 do 3, na njihovi podlagi pa smo določili nujnost prenove posameznega območja. V kategorijo 3 smo uvi-stili območja, ki izkazujejo največjo potrebo po prenovi, v kategorijo 1 pa tista, ki izkazujejo najmanjšo potrebo. Vrsto prenove smo določili po oceni posameznega indikatorj a. Če je imel najslabšo vrednost indikator stanovanjske prenove, smo torej kot prioritetno predlagali prenovo stanovanjskega fonda, če je bila najslabše ovrednotena kakovost urbane strukture, se mora prenova prvenstveno osredotočiti na njeno izboljšanje. Računalniška metoda za vrednotenje in določanje prioritetnih območij prenove je zasnovana tako, da lahko mesta na osnovi prioritet, ki jih določijo, vrednotijo območja na podlagi vseh indikatorjev ali pa samo tistih, ki so pomembni za posamezna območja oziroma probleme. Pomembno pa je, da zbirajo Preglednica 1 : Določitev uteži spremenljivkam Kazalci Glavna spremenljivka Utež Kakovost urbanega prostora Gostota zazidave 20% Urbanistični standard 40% Kulturnozgodovinska vrednost 40% Kakovost arhitekture Stopnja izkoriščenosti zemljišča 20% Spomeniška vrednost 40% Gradbenotehnično stanje 40% Kakovost stanovanj Stavbni tip po številu stanovanj 25% Zasedenost stanovanj 10% Stanovanjski standard 50% Uporaba 15% Tabele/Tables Slike/Pictures Načrti/Plans Teksti/Texls Tabele/Tables Slike/Pictures Načrti/Plans Te ks ti/Te xts Tabele / Tables Slike/Pictures Načrti/Plans Teksti/Texts Tabele / Tables Slike/Pictures Načrti/Plans Teksti/Texts Slika 5: Struktura podatkov v GIS vse tiste podatke, ki so potrebni za vrednotenje različnih potreb in na različnih ravneh; za vrednotenja velikih območij, kot so npr, mestne četrti ali celo mestna naselja, bodo morala upoštevati vse kazalce za nujnost prenove, medtem ko za manjša območja, kot so npr. kareji, ki so po našem mnenju najprimernejše enote za načrtovanje in izvajanje prenove, nekateri kazalci niso toliko relevantni, da bi prispevali k bolj objektivni oceni stanja. 4.2 Preizkus metode na izbranem območju mesta Ljubljane Metodo smo preizkusili na izbranem območju mesta Ljubljane, v Miklošičevem parku. Izbrano območje obsega prostor med Ljublja- OBĆINA / MUNICIPALITY □ Meja občine / Borders of munic. Q Mestno naselje / City MESTO/CITY (1:25 000) □ Mestno naselje I City o Mestno središče / City center MESTNO SREDIŠČE / CITY CENTER (1:10 000) ^ a Mestno središče/City center o Izbrani območji/Časestudy areas IZBRANO OBMOČJE / CSA (merilo kataster/ scale cadaster) □ I zbran 0,0 b mo čj e / CSA D Objekti t Houses nico na jugu in železniško postajo na severu. Slovensko Cesto na zahodu in Resljevo Cesto na vzhodu, torej območje secesijske Ljubljane, kjer je kakovostna kulturna dediščina, hkrati pa je sinonim za problematiko, značilno za središča evropskih mest (staranje prebivalstva, naraščanje števila upokojencev, praznjenje stanovanj, izjemno nizka stopnja zasedenosti stanovanj, upadanje urbanega standarda, prometni problemi, slabo vzdrževanje stavbnega fonda, nizek stanovanjski standard itd.) Metodo smo testirali tako, da smo kot enoto obravnave izbrali kare med štirimi ulicami, vsakega posebej analizirali, določili prvine vrednotenja in merila, nato smo jih ovrednotili in kategorizirali ter na osnovi tega določili, v katerem od njih se kaže največja potreba po prenovi, Slika 6: Prikaz analize na območju Miklošičevega parka v Ljubljani 5. Sklep Testiranje metode je pokazalo prednosti in slabosti. Največji problemi so se pokazali pri pripravi podatkovne baze. Za potrebe prenove mora biti podatkovna baza namreč zelo podrobna, na ravni hiše. Te jjodatke pa je izjemno težko pridobiti iz več razlogov; Zakon o zaščiti podatkov prepoveduje posredovanje podatkov na tako podrobni ravni. Mesto nima ustreznih podatkov, ki so potrebni za načrtovanje in izvajanje prenove. Problem letnik 16, št. 1/05 je tudi, ker je glavni vir podatkov še vedno popis prebivalstva, ki ga izvaja Statistični urad vsakih 10 let. Ta je sicer uporaben za raziskovanje in načrtovanje na makroravni mestne občine, ki smo ga uporabili kot referenčni okvir za vrednotenje območij, medtem ko na mikroravni, ki ustreza potrebam prenove, tako rekoč ni uporaben iz več razlogov Prvič, ker statistični okoliši niso usklajeni s prostoi"skimi planskimi celotami, za katere se izdeluje urbanistična dokumentacija, in drugič zato, ker se popis prebivalstva izvaja ie vsakih 10 let, kar je za spremljanje stanja za potrebe prenove absolutno predolgo časovno razdobje. Problem so tudi agregirani podatki, njihovo pridobivanje je dolgotrajno in težko, podatki pa tudi niso ažurirani. Zaradi vsega tega smo opravili še raziskavo na terenu, nekaj podatkov so nam posredovali upravniki, nekaj smo jih dobili na centralnem registru prebivalstva. Manjkajoče podatke pa smo kljub temu morali nadomestiti s približno oceno. Velik problem je tudi to, da za mestna središča ne obstajajo nikakršni normativi, ki bi predstavljali referenčne vrednosti, ki naj bi jih s prenovo dosegli. Po drugi strani pa je preizkus metodologije na izbranem primeru pokazal, da metoda ustreza ciljem prenove in da bi jo bilo mogoče ob boljši podatkovni bazi uspešno uporabljati v praksi. Vsekakor jo je že sedaj mogoče uporabiti v primerih, ko je izbrano območje administrativna oziroma statistična eiiota, za katero mesto sistematično in v krajših časovnih intervalih zbira in spremlja podatke (npr izbrani četrti za projekt Reurban v Leipzigu in Bologni). 6. Priporočilo mestu Ljubljani Za spremljanje stanja v prostoru, zlasti za potrebe prenove, bi moralo mesto nujno razviti centralni in- formacijski sistem, povezan z zunanjimi podatkovnimi bazami različnih sektorjev (elektroenergetika, vodovod, plinarna, davčni urad ...), v katerem bi zbiralo in ažuriralo podatke na ravni posameznih objektov in jih tudi posredovalo za načrtovanje in izvajanje prenove. Le s tako dobro razvejeno in sproti ažurirano informacijsko mrežo bi seveda lahko uspešno izvajalo prostorsko politiko. Poleg tega bi se moralo čimprej lotiti izdelave normativov za poseganje v mestno središče in njegovo prenovo ter določiti minimalne standarde za prenovo stanovanj kot cilj, na katerega bi dolgoročno naravnalo tudi svojo stanovanjsko politiko. Dr. Breda Mihelič, univ. dipl. um. zgod., Urbanistični inštitut RS, Ljubljana E-pošta: breda.milielic@urbinstitut.si Opombe CI Mesta: Leipzig, Bologna, Leon, Ljubljana in znanstvene institucije: UFZ iz Leipziga, Geonika iz Brna, Urbanistični inštitut RS Ljubljana (v sestavi: dr. Breda Mihelič, Igor Bizjak, Nina Goršič in Biba Tornine), Fakulteta za arhitekturo Ljubljana, Ekonomska fakulteta Ljubljana, Queen Mary and Westfield College iz Londona, Sheffield Hallam University, Aca-demia istropolitana Nova iz Slovaške in Fakulteta za arhitekturo iz Krakova. 12! Trajnostni razvoj MOL: Strategija, 2002. 13] Prenova mestnih središč: metodologija za usmerjanje prenove in dolgoročni razvoj mestnih središč v slovenskih mestih v okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije; Prenova središča Ljubljane, metodologija za izdelavo projekta prenove karakterističnih območij in preizkus metodologije na pilotnem projektu prenove Miklošičevega parka. W A, R. Brown, K. J. Perrott: Using GIS to evaluate Urban Renewal Strategies for the city of Chicago, www.uo-guelph.ca/geography/research/ 15| UN Istanbul +5: a guide for Istanbul, http://hq,unhabitat.org/cdrom/governan-ce/html/yellop23.htm i6| V tekstu uporabljamo naslednje slovenske izraze, ki ustrezajo uveljavljenim angleških terminom: s kazalci poimenujemo indikatorje, s spremenljivkami glavne variable, ki določajo kazalce, in s terminom prvine vrednotenja poimenu- jemo subvariable, s katerimi merimo spremenljivke. I^l Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, UL RS 45/2000 in 12/2002 pri nas sicer določa nekakšne minimalne standarde, vendar ti veljajo predvsem za nova stanovanja, medtem ko za prenovo starejših niso definirana, vendar pravilnik dopušča možnost, da se v mestnih središčih minimalne zahteve prilagodijo obstoječim možnostim. Viri in literatura Boudon, F., Chastel, A., Couzy, H., Hamon, F, (1977) Systeme de I- architecture urbai-ne: le quartier des Halles a Paris, Ed. du C.N.R.S., Pariz. Boudon, F. (1975) Tissu urbain et architecture, l«analyse parcellaire comme base de l«histoirè architecturale. V: Annales, Economies, Societes, Civilisations, julij/avgust, str. 773-818. Core Data Index to Historic Buildings and Monuments of the Architectural Heritage (1995) Recommendation R (95) 3 of the Committee of Ministers of the Council of Europe to member states on co-ordinating documentation methods and systems related to historic buildings and monuments of the architectural heritage, Svet Evrope, Strasbourg. Devillers, C. (1974) Typologie de i- habitat et morphologie urbaine. V: L« Architecture d«aujourd" hui„ št. 174, str. 18-22. Malozewski, J. (1999) GIS and Multicriteria Decision Analysis, Kohn Wiley&Sons Inc., New York. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, UL RS 45/2000 in 12/2002. Prenova mestnih središč: metodologija za usmerjanje prenove in dolgoročni razvoj mestnih središč v slovenskih mestih, CRP Konkurenčnost Slovenije, Urbanistični inštitut RS, 2002, Prenova središča Ljubljane, metodologija za izdelavo projekta prenove karakterističnih območij in preizkus metodologije na pilotnem projektu prenove Miklošičevega parka. Urbanistični inštitut RS, 2005, Trajnostni razvoj MOL: Strategija (2002) Mestna občina Ljubljana, Ljubljana, Mrežne strani: Brown, A, R,, Perrott, K, J,: Using GIS to evaluate Urban Renewal Strategies for the city of Chicago, www,uoguelph,ca/ geography/research/ Li Rui, Urban renewal at neighbouhood level: a case study of Hangjiadun neighborhood in Wuhan city, http://www.itc,nI/ I ibrary/Papers_2003/msc/upl a/I i_ru i. p df UN Istambul +5: a guide for Istanbul, http://hq.unhabitat.org/cdrom/ governance/html/yellop23,htm