GrosuPlJe (centrala) sP 908 NRŠ KRAJ 2001 352(497.4 Dobrepolje) o 120010168,4 i* kraj letnikVII,št.4 apri!2001 OČIŠČEVALNE AKCIJE V OBČINI Odnašaj m o smeti tja, kamor sodijo Tudi letošnjo pomlad so bile v občini organizirane očiščevalne akcije. Sodelovali so Lovska družina Dobrepolje, Osnovna šola Dobrepolje, TD in vaška skupnost Podgora. Pohvalno, vendar same akcije niso dovolj, da bi se stanje izboljšalo. Potrebno je osveščanje in sprememba odnosa do narave. Kljub organiziranemu odvozu smeti in kosovnih odpadkov se namreč Še vedno najdejo ljudje, ki odvažajo odpadke na črna odlagališča. O tej temi govori prispevek župana (stran: 2), objavljamo pa še nekaj drugih poročil in razmišljanj o tem perečem problemu. Razstava reliefov Draga Koširja Turistično društvo Dobrepolje je organiziralo zanimivo razstavo rezbarja in kiparja Draga Koširja. Razstava je bila odprta od 7. do 17. aprila v prostorih občine. Stran 8 Koncert ob 10-letnici podružnične glasbene šole v Dobrepolju Glasbena šola je bila za Dobrepolje velika pridobitev. Letos poteka že deseto leto njenega delovanja. Ob tej obletnici so priredili slavnostni koncert. Več na strani 10 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju, 1. maja pa mednarodni praznik dela. Lepo praznovanje. Po več kot petdesetih letih spet sejem na Zdenski rebri Na tiho nedeljo je bilo na Zdenski rebri nadvse živahno. DPZ Dobrepolje - Struge je po pol stoletnem premoru oživilo sejem pri Sv. Antonu. Sejemske prireditve so se začele z mašo v cerkvi sv. Antona, pod cerkvijo pa so bile ob cesti postavljene stojnice, na katerih so prodajale članice DPŽ iz Dobrepolju, Strug in drugod. Več na strani 13 Iz vsebine * 23. seja OS * Še nekaj postavk iz proračuna * Predstavitev društva "Sožitje" * Iz GZ Dobrepolje in PD Dobrepolje * Dekle, ki igra nogomet * Praznovanje materinskga dneva * Velikonočna delavnica * Zgodovina šolstva * Odmevi, mnenja Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec maja 2001. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu. 120010168,4 Županova stran april 2001 Bodimo sami varuhi narave V začetku tega meseca so potekale v občini obsežne akcije čiščenja odpadkov. Po razmeroma dolgem času smo spet normalno odvažali kosovne odpadke. Poleg teh pa so bile izpeljane tudi različne čistilne akcije v okviru posameznih vasi in raznih društev. Vsem, ki ste se kakor koli vključili v prizadevanje za lepšo okolico, se najlepše zahvaljujem in želim, da bi ta prizadevanja še nadaljevali in stopnjevali. Moram reči, da sem sam to prvo večjo akcijo po petih letih prizadevanj za novo deponijo in ureditev razmer na tem področju doživljal kot neko odrešitev. Pomanjkanje odlagalnega prostora za odpadke je bil namreč glavni vzrok, da se čistilne akcije v občini, ki smo jih z veliko vnemo začeli že leta 1995, niso nadaljevale v večjem obsegu skozi vsa ta leta. Izgradnja nove deponije za vse tri občine v Špaji dolini nam je za nadaljnjih 25 let rešila problem odlaganja odpadkov. Ta zelo zahteven objekt, ki je šel v luči posameznega občana nekako tiho mimo, vse tri občine, pa smo se z njim ukvarjale nekaj let, je sedaj pripravljen, da lahko sprejema odpadke. Naša občina ga sofinancira v višini 10 odstotkov. Mirno lahko sedaj ugotovimo, da je odpadke kam odpeljati in jih ni potrebno puščati v naravi in kvariti in zastrupljati našo okolico. Bodimo sami svoji varuhi narave in skrbimo zanjo, saj res ni potrebno, da povsod puščamo dediščino naše preveč potrošniško naravnane civilizacije. O tem sem že večkrat pisal, pa ne bo odveč, če napišem še enkrat. Zavest o tem, da ni dopustno odmetavati vsega kjer koli, mora preiti v našo zavest, v meso in kri, kot pravimo, vsakega posameznika in celotne skupnosti, drugače bodo uspehi vedno samo delni. Občina sicer ima odlok o ravnanju z odpadki, v katerem so predvidene tudi razmeroma visoke kazni in če se ne bomo dogovorili kulturno, bomo začeli tudi s sankcijami, toda ali je res nemogoče, da se o tej stvari kulturno dogovorimo in kulturno ravnamo. Vsi moramo stremeti za čim večjo urejenostjo, drug drugega moramo opozarjati na te stvari, o tej temi se moramo pogovarjati na vasi, v družinah in v šoli, v društvih in pevskih zborih, pri verouku in v cerkvi, saj je narava tudi božji dar, ki ga nimamo pravice one-čaščati. Samo splošno vzdušje in splošna zavest bo premaknila še tiste posameznike, ki še vedno mislijo, da se lahko kar neprestano svinja povsod, kot je komu volja. Seveda pa bo nujno potrebno priti tudi z imeni na dan. Mnogokrat se ljudje obračajo tudi na mene osebno ali na posamezne delavce občinske uprave, češ tamle je spet nekdo nekaj pripeljal. To je premalo. Povedati je potrebno več in bolj konkretno, ta in ta je pripeljal to in to, samo tako bomo lahko ukrepali, drugače pa ostanemo lahko samo pri apelih in se ne da nikogar kaznovati. Ponovno torej opozarjam vse občane na nekaj že ustaljenih pravil pri ravnanju z odpadki. V vseh vaseh v občini so postavljeni tako imenovani skupinski zabojniki za gospodinjske komunalne odpadke. Vanj se odlagajo odpadki iz stanovanj iz gospodinjstev. Vsak, ki ima kakršno koli dejavnost, podjetje ali obrt, mora imeti svoj zabojnik. To je še posebej pomembno za razne trgovine in gostilne, ki imajo več odpadkov, in zelo hitro napolnijo skupni zabojnik. JKP bo izvajalo individualni odvoz za isto ceno kot sedaj. V gospodinjske zabojnike ne mečite stvari, ki se dajo neškodljivo sežgati ali pa uporabiti za kompost, kot so veje od obrezovanja dreves ali plevel z vrta. To po nepotrebnem zapolnjuje zabojnik in odlagališče in ustvarja vtis, da je zabojnikov premalo. Mi vsako leto nabavimo nekaj novih zabojnikov. Ker pa bomo morali prej ali slej vsi preiti na svoje lastne zabojnike in vsak plačevati od svojih lastnih odpadkov, je pretirano nabavljanje novih zabojnikov nesmiselno. Predvidevamo, da bomo za območje vasi Videm že v najkrajšem času prešli na individualni odvzem. Pri tem si bo vsak nabavil svoj zabojnik in vsak plačeval svojo tarifo. Sedaj namreč plačujemo pavšalno vsak za 60 m2 površine. Končna varianta, kot jo predvideva zakonodaja, pa je plačevanje vsak od svojih kilogramov smeti. V kolikor je zabojnik poln, je nesmiselno stresati odpadke poleg zabojnika, bolje jih je prinesti tik pred odvozom v vreči, ki jo bodo potem delavci odpeljali, ne morejo pa zbirati raztresenih odpadkov. Kosovni odvoz bo redno organiziran najmanj enkrat letno, če bo velika potreba pa tudi dvakrat na leto. Do takrat hranite kosovne odpadke doma. Če pa koga zelo težijo, jih lahko naloži na avtomobilsko prikolico ali na tovornjak in jih odpelje direktno na deponijo v Špajo dolino med službenim časom. Izkazati se bo moral, da je prebivalec naše občine in bo lahko zadevo oddal takoj. Višek vse svinjarije, ki se pojavlja v zadnjem času vse pogosteje, pa so odvrženi avtomobili. Tega se ne da skriti, ker je avtomobil velik in povzroča strahotno onesnaženje, tako v smislu izgleda, kot zaradi tega, ker iz njega teče kislina in razna olja. Avtomobil ni komunalni odpadek in ga občina ni dolžna pospravljati. Vsak lastnik je dolžan svoj odsluženi avtomobil odpeljati na odpad v Ljubljano. Mi smo sicer sedaj šli v veliko čistilno akcijo, da smo pospravili tudi vse razmetane avtomobile, skupaj okoli 80 v občini, vendar bomo morali to posebej plačati. Res pa ne vem, zakaj bi morali vsi davkoplačevalci plačevati za brezobzirnost posameznikov. Večina teh avtomobilov je razpeljanih po okolici, tisti zbiralci starih avtomobilov, ki jih pripeljejo v občino od vsepovsod, iz treh naredijo enega, se potem en mesec vozijo, ogrožajo vse, ki jih srečujejo, in potem ta pristane v najbližji dolini ali pa kar ob cesti. Vsak, ki se s popravili ali predelavami avtomobilov profesionalno ali neprofesionalno ukvarja, naj v ceno vračuna tudi odvoz odvečnega avtomobila na odpad v Ljubljano in tudi poskrbi za njegov prevoz. Tudi avtomobil, ki ga nekdo podari ciganom, misleč, da se ga je znebil, pristane zelo hitro nekje na robu ceste ali v dolini in povzroča še več stroškov in slabe volje. Na novo ozelenela in vzcvete-na narava nas še posebej kliče k temu, da jo ne onesnažujemo. Potrudimo se za to. Naša občina je ravno prav velika, da jo lahko zelo hitro očistimo, če le hočemo. Vsi se med seboj poznamo, ne bojmo se opozoriti drug drugega. V prvem letu tretjega tisočletja sklenimo, naj bo tretje tisočletje tisočletje brez razmetanih odpadkov. Bodimo zares sami varuhi naše lepe narave! Vaš župan Anton Jakopič april 2001 Delo OS 23. seja Občinskega sveta Dobrepolje Naseji,biIaje27.marca,sosesvetnikizadržaližeprisprejemanjudnevnega reda. A. Palčar j epredlagal,dase točka, kiobravnavazaključniračunin poročilonadzornegaodbora,neuvrstinadnevnired,kersosvetnikiporočilo nadzornegaodboradobilišelenadanseje.Predlognibilizglasovan,pravtako n i u spel s p red logom zapnl u rni od mor. Dne vn i red jebi 1 sprejet, ker je večina svetnikovmenila.dasenasejisprejemašeleosnutekzaključnegaračuna. Tudi pri potrditvi zapisnika je bilo nekaj pripomb. Predsedujoča Tina Shavvish je povedala, da so po zadnji seji pridobili pravno mnenje glede glasovanja o izhodiščih za pogovore o lokaciji kamnoloma. Na prejšnji seji je bila procedura glasovanja napačno izpeljana, izid glasovanja je bil v prid lokaciji v Predstru-gah. Sklep ni bil legalen, zato se razveljavi, točka o kamnolomu pa bo spet na dnevnem redu na eni od prihodnjih sej. Ob tem so izpostavili še nekaj drugih vprašanj, med drugim nujnost uskladitve statuta z zakonom. Nove informacije o gradnji Jakličevega doma Župan in tajnik občine sta v skladu z dogovorom tudi za to sejo pripravila poročilo o poteku gradnje Jakličevega doma. Medtem ko potekajo dela na gradbišču, urejajo dokumentacijo. Upravna enota je zahtevala nova soglasja in dodatne dokumente za izdajo dopolnjenega gradbenega dovoljenja, ki je potreben zaradi popolne porušitve stropnega dela. Na osnovi prejetih ponudb so naročili izdelavo tehnološkega projekta za ozvočenje dvorane ter tehnološkega projekta odrske tehnike in razsvetljave odra. Na gradbišču pa je v zaključni fazi izvedba krovskih in kleparskih del. Izvajajo se tudi dela za gradnjo interne kanalizacije. Do izgradnje čistilne naprave bo potrebno zgraditi ustrezno nepropustno greznico. V samem objektu se izvajajo zidarska dela oz. izdelava predelnih sten. V zaključni fazi je tudi izvedba grobe montaže vodovodnih in elektro instalacij. Predvideno je, da bo dvorana izgotovljena že do 15. maja. Glede ogleda objekta, ki je bil predlagan na prejšnji seji, izvajalec dovoli obisk manjše skupine kadar koli v delovnem času, s tem, da se skupina predhodno najavi. Izvajalčeva Služba za varstvo pri delu pa bo pripravila tudi pogoje, na osnovi kate- rih bo mogoče organizirati obisk objekta za občane. Župan je še povedal, da je z Ministrstva za kmetijstvo prispelo za Jakličev dom 25 milijonov, dodatnih pet milijonov pa bodo dali še ob zaključku prve faze. Naslednje leto pričakujejo tudi nekaj sredstev z Ministrstva za šolstvo in šport za dokončanje prostorov glasbene šole. Objekt je namreč tak, da se tiče financiranja več ministrstev. Župan je pojasnil plan gradnje do konca leta. Dokončali bodo dvorano, da bo uporabna, naredili fasado in uredili okolico, da bo pripravljena za dostop, oz. bodo naredili toliko, kolikor bodo dopuščala sredstva. V razpravi so nekateri svetniki menili, da še vedno nimajo dovolj informacij ter da bi bilo treba narediti oz. bolj definirati terminski plan. Obravnava zaključnega poročila inporočilanad-zornega odbora Kljub predlogu predlagatelja, da bi proračun sprejeli po hitrem postopku, so na tej seji sprejeli šele osnutek. Občinska uprava je pripravila obsežno poročilo o proračunu za leto 2000. Poročilo pa je pripravil tudi nadzorni odbor v sestavi Stane Škulj, Marija Gačnik in Cvetka Kraše-vec. Svetnike je omenjeno poročilo zelo zanimalo, zato je bila razprava temu primerno dolga. V razpravi so svetniki med drugim poudarili, da morajo vsi, ki dobijo denar direktno od občine, oddati poročilo, kar se dosledno ne izvaja. Nekatere ugotovitve nadzornega odbora so bile takšne, da so svetniki zahtevali pojasnila občinske uprave na naslednji seji. Ker nadzorni odbor dela še ni dokončal, bo to nalogo opravil do naslednje seje, ko naj bi bil zaključni račun tudi dokončno sprejet. Ostali sklepi Daljša razprava je bila tudi ob predlogu, da bi pooblastili Zavod Naš laz za opravljanje nalog razvojne agencije. Predlog je terjal pojasnilo župana. Po njegovem mnenju je to povezano z dejstvom, da so našo občino uvrstili v ljubljansko regijo. V okviru te je bil sklenjen dogovor, da JZ del občin pooblasti Naš laz (s sedežem v Brezovici), da bi pripravljal razvojne projekte tega dela regije. Naša občina je po besedah župana na nek način prisiljena sklepati dogovore v okviru ljubljanske regije. Utemeljitve in prikazi dosedanjih dejavnosti Našega laza svetnike niso prepričali, da bi glasovali za soglasje, pač pa so zadolžili župana, da se posvetuje z drugimi občinami. Brez pripomb pa so svetniki dali soglasje k poročilu o poslovanju in rezultatih MSRMG v letu 2000, zaključnemu računu za leto 2000 ter ter finančnemu načrtu in delovnemu programu za leto 2001. Da bi lahko pridobili ustrezna dovoljenja za gradnjo mrliške vežice in parkirišč v Strugah, čistilne naprave v Bruhanji vasi, izgradnjo igrišča v Kompoljah in dograditvi igrišča v Strugah so sprejeli sklep o oprostitvi plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Na naslednjo sejo pa so preložili sklepanje, da se enemu od občanov omogoči postavitev čebelnjaka izzven zazidanega območja. Lastnik mora pridobiti soglasje sosedov in urbanistično mnenje. Vprašanja, predlogi, pobude, razno JANEZ PAVLIN je izpostavil problem smeti. Zabojniki so hitro polni, včasih se zgodi, da jih veter prevrne in smeti ležijo vsepovsod. Spraševal se je, kako bi obvestili oz. vplivali na ljudi, da bi v primeru polnega zabojnika smeti prinašali v za to namenjenih vrečah, ki bi jih postavili ob zabojnik. Svetniki so se poenotili s predlogom, da bi morali predsedniki vaških skupnosti sklicati vaščane, da bi se o tem z vaščani skupaj pogovorili. Ob tem vprašanju se je razvila razprava o pobiranju smeti. Ker količina smeti hitro narašča, je župan dejal, da bo prišlo prej ali slej do tega, da bo imelo vsako gospodinjstvo svoj zabojnik. Zakon je že v veljavi. Ob tem je A. PALČAR vprašal, če morajo občani, ki imajo individualne zabojnike, res plačevati dražjo smetarino. Župan je to potrdil in dejal, da je takšen cenik v veljavi že nekaj let. Določeno je, da je osnova za smetarino kvadratni meter stanovanjske ali poslovne površine. Tako se za 60 m2 stanovanjske površine plačuje pavšal za skupni zabojnik, za individualnega pa je cena nekoliko višja. V nadaljevanju je A. Palčar še vprašal, čigavo je smetišče na Plani nad Zdensko vasjo in kdo dovoli, da se tja odlaga smeti. Župan je obljubil, da bo občina poskrbela za sanacijo črnega odlagališča, kaj več pa občina ne more narediti. Omenjeni svetnik pogreša tudi izvleček iz požarnega reda na občini. Med drugim je dal pobudo za smerokaz za zaselek Hrib (Zdenska vas - Hočevje). Na vprašanje, kako je s postavitvijo ogledala v Kompoljah, je tajnik odgovoril, da je le-to že naročeno. Tudi za koše na videmskem igrišču je že zmenjeno. V nadaljevanju je A. Palčar vprašal občinsko upravo, če je že v izdelavi sanacijski načrt za kamnolom v Pred-strugah. Župan je dejal, da se bo to reševalo v okviru globalne rešitve problema kamnoloma. Med drugim je omenjenega svetnika zanimalo, če je kaj možnosti, da občina subvencionira prevoz ali kako drugače pomaga tistim staršem, ki vozijo svoje otroke k logopedu v Ljubljano. Takih je 25. Dobil je odgovor, da to spada v sklop redne zdravstvene oskrbe. A. Palčar se je pritožil, da ni dobil odgovorov na nekatera vprašanja, ki jih je postavil na prejšnji seji, zato je nekaj stvari ponovno izpostavil. V časopisu Delo je opazil, da v obvestilu za dežurnega zdravnika navajajo, da le-ta dela le za občane Grosup-Ija in Ivančne Gorice, Dobrepolje ni omenjeno. Občina je medtem na to že opozorila. Tudi na Uradnem listu so jim obljubili, da bodo popravili napako, ker se nekateri naši odloki vodijo pod občino Dol pri Ljubljani. JOŽE PUGELJ je dal pobudo za nabavo zelenega pregrinjala za pokojnike, ki ga marsikje že imajo. Iz Urada vlade za informiranje april 2001 FRANCI ŽNIDARŠIČ pa je dal pobudo, naj se prouči, kako bi se uredilo parkiranje pri šoli v Kompoljah. Vprašal je tudi, če se res ob uvajanju devetletke določene kapacitete v vrtcu ukinjajo. Dobil je pojasnilo, da bo ostal en oddelek - mešana skupina od 3 do 5 let, jasli pa bodo na Vidmu. JOŽETA KLUNA je zanimalo, kaj se dogaja z Odlokom za nadomestilo plačila za stavbno zemljišče. Predlagal je tudi, da bi se lotili sprememb poslovnika in opozoril, da se začenja delo na njivah, pri tem pa prihaja do blata na cestah, kar nihče ne pospravi. Glede na vprašanja o odloku, je župan dejal, da bodo občani v kratkem dobili domov obrazce oz. vprašalnike. ALOJZ ERČUU je dal pobudo za ureditev ceste od podgoriške kapelice do šole. Na vprašanje, če prihaja do nakupov v zazidalni soseski v Predstrugah, je dobil pritrdilen odgovor. Pod točko razno je Marija Kramžar obvestila občinski svet, da 13. 6. Poteče mandat Svetu Zdravstvenega doma Grosuplje, 17. 8. Pa tudi Svetu Centra za socialno delo, zato naj stranke pripravijo predloge. Svetniki so na koncu še dali soglasje k odprodaji občinskega zemljišča dvema občanoma, ki sta zemljišče že ves čas koristila. In še informacija, ki bo zanimala tiste, ki nameravajo graditi. V eni od razprav je župan dejal, da je prišlo do sprememb v postopku izdaje lokacijske dokumentacije. Do zdaj so to urejale občine, nedavno pa so to pristojnost občinam odvzeli. In- vestitor si bo odslej moral dobiti pristojnega urbanista, ki bo izpeljal postopek, občine bodo o tem le obveščene. Po mnenju župana je to grob poseg v pristojnosti občine, zato bo ta problematika na dnevnem redu ene od prihodnjih sej. Dodal je še, da pa bo občina še naprej na uslugo občanom pri pridobivanju informacij o za-zidljivosti in pri spreminjanju prostorskega plana. Poleg tega bo še naprej pomagala pri pridobivanju lokacijske dokumentacije M. Steklasa Evrobus tudi letos na poti po Sloveniji Evrobus je projekt, ki ga v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo vodi Urad vlade za informiranje. Zanj smo se odločili, ker želimo čim širšemu krogu ljudi omogočiti dostop do čim več informacij o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, EU in o posledicah članstva. Čim boljše poznavanje, tako prednosti kot slabosti, je pomembno za vsakega prebivalca te države, ne samo zaradi referenduma, na katerem se bomo odločali, ali bo Slovenija vstopila v EU ali ne, ampak predvsem zato, da bo vsakdo sam pri sebi vsaj približno vedel, kaj lahko od vstopa pričakuje. Evrobus je potujoča knjižnica in informacijsko središče, v katerem lahko obiskovalci dobijo zelo raznolike informacije o Evropski uniji in naših pripravah na vstop. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja sta jim na voljo informatorki, sicer pa lahko vsakdo, ki ga ta tematika zanima, sam pobrska med najrazličnejšimi publikacijami, strokovno literaturo, revijami, brošurah, pa tudi po spletnih straneh. Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o EU pri nas (Center Evropa, EU -info centri, ...). Pri Uradu Vlade RS za informiranje že tretje leto teče program obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo. V okviru tega programa smo izdali serijo tridesetih tematskih zloženk, knjigo vprašanj in odgovorov 'Slovenija v Evropski uniji?', v kateri so zbrani odgovori na najpogostejša vprašanja ter publikaciji za mlade - Evropopotnica in Potep po Evro- pi. Vse publikacije so brezplačne, prav tako pa se lahko vsi zainteresirani brezplačno naročijo na mesečnik Evrobilten, v katerem spremljamo aktualna dogajanja v procesu vključevanja Slovenije v EU. Publikacije in stare številke Evrobiltena si lahko ogledate na naši spletni strani http://evropa.gov.si , kjer so vam na voljo tudi številne informacije in povezave na ostale spletne strani, povezane s širitvijo EU. Obiskovalci evrobusa so zelo raznoliki - od učencev in dijakov, ki jih k obisku spodbudijo šole, do študentov, ki potrebujejo podatke za seminarske in diplomske naloge, ter povsem naključnih mimoidočih, ki na evrobus stopijo predvsem iz radovednosti - in ravno tako raznoliko je njihovo poznavanje SLovenija Doma v Evropi. Evropske unije in slovenskega vključevanja. Izkazalo seje, da večina ljudi še vedno potrebuje predvsem osnovne podatke o Evropski uniji, o njenih članicah, o skupni valuti, o prehodnosti meja.... Vsakogar seveda tudi zanima, kakšen je status Slovenije v april 2001 Iz občinske uprave razmerju do EU, kako potekajo naša pogajanja za vstop, o čem se sploh pogajamo, kdaj bomo vstopili in predvsem, kaj se bo z vstopom spremenilo za posameznika. Na to slednje je seveda najtežje konkretno odgovoriti, lahko pa si s primerjavo podatkov med državami, z izkušnjami današnjih članic EU, z rezultati raziskav in analiz, ki so jih (naši in tuji) strokovnjaki naredili za posamezna področ- ja, vsaj približno predstavljamo, kakšne bodo posledice širitve Evropske unije. Vse brezplačne publikacije, vključno z Evrobiltenom, lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 2002, na kateri lahko zastavite tudi vprašanja v zvezi z vključevanjem Slovenije v EU. Naročila in vprašanja lahko pošljete tudi na elektronski naslov cvrofon@gov.si V lanskem letu smo se z evrobusom dvakrat odpravili na pot - spomladi in jeseni - in v približno treh mesecih obiskali 70 slovenskih krajev. Letos spomladi bo evrobus na poti od 7. maja do 23. junija, jesenska vožnja pa bo trajala od 10. septembra do 20. oktobra 2001. Natančna pot še ni izdelana, zopet pa si bomo prizadevali, da bomo obiskali čim več krajev na različnih koncih Slovenije. Proračun - odhodki Objavljamo tisti del postavk iz proračuna, kije pomotoma izpadel v prejšnji številki 14.1. LOKALNE CESTE 14.550.000,00 14.1.1. 14.1.1.1. 14.1.1.2. Tekoče vzdrževanje Vzdrževanje lokalnih cest Zimska služba 13.000.000,00 7.000.000,00 6.000.000,00 14.1.2. 14.1.2.1. 14.1.2.2. Investicijsko vzdrževanje in obnove Talna prometna signalizacija pred Solarni, prehodi, križišča Verikalna prometna signalizacija 500.000,00 100.000,00 400.000,00 14.1.3. 14.1.3.1. 14.1.3.2. Dokumentacija Priprava projektne dokumentacije za pločnik Predstruge Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor. idr.) 1.050.000,00 450.000,00 600.000,00 14.2. JAVNE POTI 15.030.000,00 14.2.1. 14.2.1.1. 14.2.1.2. Tekoče vzdrževanje Tekoče vzdrževanje javnih poti Stroški vzdrževanja železniških prehodov 3.000.000,00 2.500.000,00 500.000,00 14.2.2. 14.2.2.1. 14.2.2.2.* 14.2.2.3. 14.2.2.4. 14.2.2.5. 14.2.2.6.* Investicijsko vzdrževanje in obnove Delni odkup zemljišča za razširitev ceste v Prestrugah Modernizacija JP Mala vas Rekonstrukcija JP 031, 050 - Ponikve Kompolje Rekonstrukcija JP 140 - Gačnik Modernizacija JP 311 in razširitev JP 320 Podpeč 9.880.000,00 600.000,00 200.000,00 3.000.000,00 1.300.000,00 830.000,00 3.950.000,00 14.2.3. 14.2.3.1. Dokumentacija Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor., proj. dok. idr.) 2.150.000,00 2.150.000,00 14.3. GOZDNE CESTE 4.500.000,00 14.3.1. 14.3.1.1. Tekoče vzdrževanje Vzdrževanje gozdnih cest 4.500.000,00 4.500.000,00 14.4. REGIONALNE CESTE 10.850.000,00 14.4.1. 14.4.1.1.* Investicijski odhodki Pločnik Videm 10.350.000,00 10.350.000,00 14.4.2. 14.4.2.1. Dokumentacija Drugi stroški (soglasja, cenitve, geodetske storitve, odškod. idr.) 500.000,00 500.000,00 15.2.3. Zbiranje in odvoz odpadkov 1.200.000,00 15.2.3.1. 15.2.3.1.1. Tekoči transferi drugim ravnem države Odškodnine za kom. dep. 700.000,00 700.000,00 15.2.3.2. 15.2.3.2.1. Investicijski transferi Komunalna deponija Spaja dolina 500.000,00 500.000,00 15.2.4. Urejanje pokopališč 34.330.000,00 15.2.4.1. 15.2.4.1.1. 15.2.4.1.2. Tekoče vzdrževanje Vzdrževanje vojaških pokopališč Vzdrževanje mrliške vežice Videm 430.000,00 80.000,00 350.000,00 15.2.4.2. 15.2.4.2.1. 15.2.4.2.2. Investicijski odhodki Mrliška vežica Videm - oprema Mrliška vežica Struge - gradnja 30.300.000,00 300.000,00 30.000.000,00 15.2.4.3. 15.2.4.3.1* 15.2.4.3.2. Dokumentacija Mrliška vežica Struge - projektna in upravna dokumentacija Mrliška vežica Struge - nadzor 2.800.000,00 2.200.000,00 600.000,00 15.2.4.4. 15.2.4.4.1. Izdatki za blago in storitve Plačila storitev pokopališč, poraba vode, smeti, pesek 800.000,00 800.000,00 15.3. VARSTVO OKOLJA 1.050.000,00 15.3.1. 15.3.1.1. 15.3.1.2. 15.3.1.3. Izdatki za blago in storitve Nabava zabojnikov in zbiranje odpadkov Ureditev platojev za zabojnike - material Sanacija črnih odlagališč 1.050.000,00 500.000,00 150.000,00 400.000,00 16. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1.460.000,00 17. POSLOVNI PROSTORI 600.000,00 18. UREJANJE PROSTORA 9.800.000,00 19. VARSTVO PRED NAR. IN DR. NESREČAMI 11.900.000,00 20. DRUGE JAVNE POTREBE 300.000,00 21. PLAČILA OBRESTI 450.000,00 22. OBLIKOVANJE REZERV 5.000.000,00 23. POVEČANJE KAPITAL. DELEŽEV IN ODPLAČILO DOLGA 4.170.000,00 II. ODHODKI SKUPAJ: 554.592 000,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. 0,00 Iz zgodovine šolstva april 2001 Nedeljske in ponavljalne šole v predmarčni dobi V 311. členu Politične šolske ustave nemških šol iz leta 1805 je pisalo, da bi bilo koristno, da bi ob nedeljah imeli za tiste učence, ki so končali osnovno šolo, ponavljalne šole, s pomočjo katerih bi utrdili svoje znanje iz osnovne šole, se izpopolnili v nemščini in se seznanili s koristnimi kmetijskimi nasveti. Z odlokom študijske dvorne komisije iz leta 1816 so postale nedeljske ponavljalne šole obvezne za vso mladino od 12. do 15. leta. Torej je tedaj postala osnovnošolska obveznost takšna, kot je še danes. Poučevali naj bi učitelji in duhovniki ob nedeljah in praznikih pred popoldanskim bogoslužjem. Število ponavljalnih šol se je kmalu približalo številu rednih šol. Učencem naj bi na račun šolskega zaklada občasno kupili kakšno poučno knjigo, da bi povečali njihovo zanimanje. Ker so obstajale nedeljske šole v krščanskem nauku za vse, ki so se učili naj-različnejših obrti, jih običajno ni bilo težko uvesti, marveč so k verouku dodali še ostale vsebine, ki jih je zahtevala študijska dvorna pisarna. Ob tem so naleteli na množico mladih, ki nikoli niso stopili v redno osnovno šolo. Nedeljska šola naj bi po mnenju ljubljanskega gu-bernerja nudila tudi tem mladim osnove izobrazbe. Če je bilo dovolj učiteljev (župnik, kaplan, učitelj - organist in morda še kakšen občinski odličnik, ki je znal brati in pisati), so učence razdelili v več skupin glede na predznanje. Te šole imenujemo nedeljske ponavljalne šole in so bile v krajih kjer so obstajale že osnovne šole. Mnogi duhovniki pa so "na svojo pest" ustanavljali v krajih, kjer še ni zaživela nemška osnovna šola, nedeljsko šolo. Tu so duhovniki zbirali okoli sebe otroke ter jih učili brati, pisati ter računati, vse v slovenskem jeziku. Učenci so se naučili vsaj brati, mnogi pa tudi pisati in računati. Običajno so se učili kar v kakšni župnijski sobi ali pa celo v cerkvi. To pa je bilo deželni vladi všeč, saj ni bilo potrebno še v nedeljo skrbeti za vzdrževanje učilnice. Duhovniki niso za to delo zahtevali plačila, temveč le slovenske knjige, ki bi jih razdelili učen- cem. Iz potrebe teh nedeljskih šol, je 1852 leta nastala tudi Mohorjeva družba, kije poskrbela, da so vsako leto izšle knjige, primerne za učenje in branje. Te nedeljske šole, ki so jih vodili duhovniki, niso bile namenjene utrjevanju in nadgradnji učne snovi, temveč osnovnemu seznanjanju mladih z opismenjevanjem. Zaradi tega so župnije pogosto prihajale v spore z oblastmi, ker so želele, da se tudi v tej šoli daje poudarek nemščini. Škof Anton Martin Slomšek je napisal dokaj dober priročnik: Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Učenci so v nedeljo dopoldne odšli k maši, s seboj so vzeli kos kruha ali krhlje in po maši so imeli z duhovnikom nedeljsko šolo. Če je znal tudi organist priskočiti duhovniku na pomoč, je bilo to čudovito, saj so bile običajno skupine številčne. Po popoldanskem nedeljskem bogoslužju so odšli domov. Ker je bila revščina na podeželju velika, je bilo zelo pomembno, da so učenci dobili zastonj priročnik za učenje. Po letu 1823 je bil Jktnf Jr rapH «' miJmpt hm flitrafti, kn Anton Martin Slomšek želi izobraževati slovensko prebivalstvo. nedeljski šoli uradno priznan slovenski značaj. Slomšek je dejal, da seje zaradi nedeljskih šol obudila na kmetih narodna zavest. Leta 1822 tudi omenja, da imajo nekateri mlajši duhovniki zadnjih deset let v nedeljski šoli petdeset, sto in celo do sto petdeset učencev, ki jih uče brati, pisati in peti. Ivan Crandovec t x 0 Hllf.LSht A 11III l. \riilTi:t,AM MM« i-e.llKA-ZA.U S.t tu H t •', MI A It , M't, Mi. VOMI ll.MIIHI HJIll^llll.«. V • IliLl 1 0 #9. Priročnik za nedeljske šole Antona Martina Slomška, Blashe ino Neshiza v nedelski sholi.1 'Anton Martin Slomšek: Blaže in Nežica v nedeljskej šoli. Faksimile izdaje iz leta 1857, Mohorjeva družba, Celje 1991. april 2001 Regionalni razvoj Skladen regionalen razvoj, območja s posebnimi razvojnimi problemi in viri sredstev za razvoj teh Iv« • rocij podi V letu 2000 so podjetniki, med drugimi razpisi, lahko koristili tudi sredstva, ki so bila namenjena za projekte z naslova skladnega regionalnega razvoja in ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja. Ta razpis predstavljam zato, ker se je v njem prepletal nov način dodeljevanja razvojnih spodbud in sicer: "po starem" za demografsko ogrožena področja (Uradni list RS št. 19/99) in "po novem" razvojno omejevana področja (Uradni list 59/00). Tudi v letu 2001 Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja predvideva razpise po obeh načinih, zato navajam področja, kot so zapisana v Uradnem listu RS št. 19/ 5. Za razvojno omejevana obmejna območja se štejejo občine ob mejah z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, če leži več kot polovica površine v deset kilometerskem obmejnem pasu in je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. (Opomba: Sicer so v 2. členu Uredbe letnice zamenjane z obdobji zadnjih treh let, indeks upadanja rati prebivalstva pa za obdobjem zadnjih desetih let). V spodnji tabeli so naštete občine, ki jih pokriva Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, s X so označena področja kamor po tej uredbi spadajo občine. Bruto osnova za dohodnino v letu 97 manj kot 80%. index rasti preib. Pod 96 Registrirana brezposelnost vprvem poetju 99 presega za 20% državno povprečje Delež aktiv. Prebivalstva v kmetijst. presega za 20% državno povprečje Delež površine omejenih dejavn. presega 50% površine občine + index pod 96 Če je več kot polovica občine v 10 km pasu z Italijo, Avstrijo. Madž.in Hrvaško EKONOM. ŠIBKA STRUKT. PROBLEMI STRUKT. + KMET. OMEJENI DEJAV. OMEJENI + MEJA RIBNICA LOŠKI POTOK X X X X X SODRAŽICA X VELIKE LAŠČE X X DOBREPOLJE X 99 (za natančno informacijo preberite omenjeni Uradni list). Območja, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji so v občini Dobrepolje: Četež pri Strugah, Mala vas, Podgorica, Podpeč, Pod-tabor, Ponikve, Rapljevo, Tisovec in Tržič. V prihodnjih letih pa pričakujemo v celoti prehod na nov način, v katerem so označeni pogoji za pridobitev statusa in naštete občine s posebnimi razvojnimi problemi. V Uredbi, Uradni list 59/00, so ta področja opredeljena za obdobje 2000 do 2006: 1. Za ekonomsko šibko področje se štejejo občine, v katerih je v letu 1997 znašala bruto osnova za dohodnino na prebivalca manj kot 80% državnega povprečja ali kjer je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. 2. Za območja s strukturnimi problemi se štejejo občine, v katerih je stopnja registrirane brezposlenosti v prvem polletju 1999 za več kot 20% presegla državno povprečje. 3. Za območja s struktrurnimi problemi se štejejo tudi občine, v katerih je delež aktivnega prebivalstva v kmetijstvu, od skupnega števila prebivalstva v oktobru mesecu 1999 presegal za več kot 20% državno povprečje. 4. Za območja z omejenimi dejavniki se štejejo občine, kjer delež površine z omejenimi dejavniki presega 50% površine in kjer je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. Glede na to, da se bo dolečen plasma državnega denarja (pa tudi sredstev, ki jih je mogoče pridobivati iz določenih predpri-stopnih pomoči Evropske Unije) razporejal na nov način, Vas vabim, da si natančneje ogledate Uredbe iz omenjenih Uradnih listov in v bodoče, glede na svoje potrebe spremljati razpise, obvestila ipd., ki Vas bodo opozarjali na možnosti črpanja teh sredstev. Kogar pa zanima še malo več, vabim, da si prebere v U.l. 59/00 še Uredbo o namenu in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči... Vse potencialne investitorje opozarjam, da se bliža čas potrditve državnega proračuna, cca mesec dni po tem pa bodo sledili (tako je bilo v letu 2000, Občina Dobrepolje pa ima tudi medobčinski sklad za spodbujanje podjetništva, kjer bo verjetno razpis še prej) razpisi za ugodnejša posojila podjetnikom z naslova Sklada za malo gospodarstvo, Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in ostalih državnih virov. Zato morate v primeru večjih investicij (predvsem gradbenih....) v teh mesecih zagotoviti vso potrebno dokumentacijo (dovoljenja...) in se na te razpise ustrezno pripraviti. Sicer pa bomo razpise kot doslej objavljali v Vašem časopisu (kar pa največkrat predstavlja določen časovni zamik, tako da se navadno zamudi prvi razpisni rok). Tudi za vse ostale informacije smo Vam na razpolago na našem naslovu: Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Škrabčev trg 40, Ribnica, telefon: 8369-331, GSM: 041/436-233 ali v informacijskih pisarnah, ki so vsako prvo sredo v mesecu od 10.30 do 12.30 ure ali po dogovoru. Janez Mate SK Kmetovalec Cesta na Krko lb 1290 Grosuplje CENE STROJNIH STORITEV V SK KMETOVALEC GROSUPLJE Združenje za mcdsosedsko pomoč - strojni krožek Kmetovalec letos že sedmo leto deluje na območju občin: Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in sosednje občine. Danes šteje krožek že več kot 120 članov, ki imajo v obdelavi 1200 ha kmetijskih zemljišč, in članstvo še narašča. V zadnjem mandatnem obdobju vodi delo krožka g. Anton Pcrme (te.:01 786 49 64). Vse informacije v zvezi z organizacijo SK Kmetovalec so na razpolago pri mentorici krožka Ani Pavčič te.: 01 7872 394. Cenik zajema najpogostejša opravila v SK Kmetovalec: STORITEV CENA SIT/h ORANJE - trobrazdni obračalni plug 7.000 - dvobrazdni 5.000 SETEV Žita in trave 4.000 Koruza - štiri vrstna pnevmatska sejalnica 6.000 - mehanska 2.000 ZAŠČITA 4.000 ŽETEV Žitni kombajni 9.000 oz. 16.000/ha Obiranje storžev 6.000 Šestvrstni silokombajn - samohodni Do 25.000 SIT/ha KOŠNJA 7.000 SIT/ha PREVOZI 3.600 do 4.500 OSEBNO DELO Enostavna dela 650 Zahtevnejša dela 1.020 BALIRANJE Štirioglate bale 65 do 80/balo Valjaste bale z ovijanjem 1.800 do 2.000/balo DELO V GOZDU - podiranje 2.000 do 2.500 SIT/m3 spravilo in vitlanje 3.700 SIT/m3 Zanimiva razstava reliefov Draga Koširja na Vidmu 7. aprila 2001 je Turistično društvo Dobrepolje v prostorih občine na Vidmu organiziralo razstavo reliefov Draga Koširja - rezbarja in kiparja samo-rastnika, doma iz Jelovce pri Sodražici. Razstavljen je bil njegov cikel 24 reliefov VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM, dopolnjeval pa jih je cikel KRIŽE V POT, last Janeza Šuštarja iz Male vasi. Avtor reliefov Drago Košir v pogovoru z organizatorjem razstave in predsednikom TD Dobrepolje Stanetom Škuljem V krajšem programu ob odprtju razstave so z glasbenimi točkami nastopili Lucija in Ana Erčulj ter Zagoriški fantje. V uvodnem govoru je organizator in predsednik Turističnega društva Stane Skulj spregovoril o razstavi in hkrati predstavil njenega avtorja Draga Koširja, doma iz Jelovce pri Sodražici, ing. Peter Svetik pa je v nadaljevanju podrobneje spregovoril o avtorjevem življenju in delu. Razstava, za katero je vladalo precejšnje zanimanje, je bila odprta do 17. aprila. Cikel reliefov Gorje premaganim je avtor razstavljal že desetič, sicer pa je bila to skupno avtorjeva 71. razstava. To pomeni, da gre za izredno plodovitega in ustvarjalnega umetnika, pri katerem preseneča izredna eruptivnost. Spada med zanimive oblikovalce lesa in velikega ljubitelja zgodovinskih tem. Do zdaj je ustvaril slogovno in motivno raznovrstno kiparsko produkcijo. Kar je kdaj bral, videl, slišal, mu ni dalo miru. V les je urezoval zgodbe in vanje s svojo skrivnostno likovno govorico vnašal svoj miselni svet. Tako je zasnoval zajetno število vsebinsko zaokroženih ciklov, od katerih je cikel Gorje premaganim njegovo naj-novejše delo. O njem pravi avtor naslednje: _:m "To svoje delo posvečam vsem mučenikom in W, -- Igor Ahačevčič v pogovoru s kiparjem - velikim ljubiteljem lesa Dragom Koširjem soočenje s Komunističnim manifestom (Marx in Engels), prvo in drugo svetovno vojno, vmesno armensko tragedijo, holokavstom nad Židi, triumfom atoma in zmagoslavju slepote, ki je sledilo po koncu zadnje svetovne vojne. Na koncu pa še nepozabni Chandi kot žrtev nestrpnosti in novo gorje v naši bližini ob koncu preteklega stoletja. Zanimivo je, da je ciklus Gorje premaganim - tako je vzkliknil galski vojskovodja Bren, ko je pri Aliji leta 390 premagala Rimljane - nastajal pred približno desetimi leti, tedaj, ko sta bili tudi pri nas nemirni leti 1990 in 1991. Nastajal je na kraj-nikih, ki so bili sicer namenjeni za kurjavo, a je v naše veselje namesto prgišča pepela nastalo nekaj umetnin, ki bodo oplemenitila našo zaznali njegovo slogovno in motivič-no raznolikost, ki preveva njegova dela. Naj povem le, da ta ciklus ne predstavlja niti odstotek, niti stotinko tega, kar so izoblikovala njegova dleta v spretnih rokah z neverjetno veliko domiselnosti. Komaj pred mesecem je v Sodražici predstavil približno 80 reliefov in kipcev nabožne vsebine. Sicer pa naj med ciklusi omenim vsaj še upodobitve po Valvasorjevi Slavi (38), Martin Krpan (36), Verstva sveta (80) in križev pot (14). Vsebinsko sega v preteklost in sedanjost, obdeluje dogodke iz domačih in tujih logov. Čeprav po številu majhen, pa vendar prav ta cikel nekako pooseblja Koširjevo upodabljanje v lesu. Na teh primerkih lahko ugotavljamo njegovo natančnost prikazov, njegovo vse- Ko sem šel prvič na daljše potovanje v Leningrad, sem mislil, da nekaj znam. Ko pa sem prišel tja, sem videl tisto pravo umetnost, ob kateri postaneš majhen. Če ne bi hodil po svetu, bi najbrž ostal pri oblikovanju ovčk in pastirjev. Po naravi sem bil zelo radoveden, vse me je zanimalo. Človek, ki veliko potuje in ga vse zanima, postane drugačen in drugače gleda na svet. Spoznavaš ljudi in dogodke v njihovem avtentičnem okolju. Razširiš obzorje in ni težko dobiti novih zamisli. Vsa moja potovanja so bila močno povezana z umetnostjo. Poleg oblikovanja reliefov se ukvarjate tudi z drugimi vrstami umetnosti. Človek ima veliko energije, vprašanje pa je, če jo zna izkoristiti. Vendar pa je to pogojeno s tremi stvarmi: spoznati moraš sebe, iti vase in nato stvar realizirati. Jaz sem imel vedno veselje do določenih stvari. V življenju sem prebral veliko knjig, znanje in zamisli črpam iz njih in iz vsega, kar sem videl in doživel. Tako je naprimer moj cikel Verstva sveta plod mojih izkušenj iz tistih delov sveta, kjer sem tudi res bil. Ob Verstvih sveta sem spoznal, kako nekaj velikega je krščanstvo. Gospod Drago Košir, želimo Vam še veliko ustvarjalnih let! IZ QOVORA ing. PETRA SVETIKA: V ciklu izdelkov, ki jih imamo danes priložnost spoznati, je avtor Drago Košir izbral 24 najbolj znanih in obenem krutih primerkov iz svetovne zgodovine, ki so jih v glavnem zagrešili posamezniki. Segel je daleč v preteklost, tja v trinajsto stoletje pred Kristusovim rojstvom in končal v zadnjem desetletju 20. stoletja, z vojno na Hrvaškem in v Bosni. To je sicer le del gorja, ki ga je človeštvo pretrpelo v nekaj več kot treh tisočletjih, vendar dovolj velik izbor kot opomin človeštvu in predvsem voditeljem sveta ter tudi v spomin nam, ki imamo srečo, da živimo v miru. V 24 izjemno nazorno obdelanih zgodbah velikih svetovnih tragedij nas avtor popelje skozi zgodovino od časa uporabe najbolj preprostih ubijalskih orodij do najnovejših dosežkov uničevanja človeštva - atomske vojne. Iz časa pred našim štetjem boste med drugim spoznali grozodejstva Ramzesa II., Aleksandra Velikega in trpljenje Spartaka in njegovih upornikov. Sprehod skozi zgodovino Koširjevih izbranih prikazov in slikovito izdelanih podob vas bo spomnil tudi na Diokleciana, Samuela makedonskega, strašnega Džingiskana, na Kosovsko bitko in Sulejmana veličastnega. Ob ogledu eksponatov boste lahko obudili spomin na krvave kmečke upore na naših tleh, na francosko revolucijo in tako različno interpretiranega Napoleona. Nič manj naj ne bi bilo zanimivo Ing. Peter Svetik, ob njem del skupine Zagoriških fantov kulturno dediščino. Krajniki in umetnine. Mar je to sploh združljivo, sem se sam, in zagotovo še marsikdo, spraševal ali se sprašuje. Drago Košir je dokazal, kako je moč izrabiti vse nepravilne oblike lesa, dokazal je, da se mora mojster prilagajati lesu, ne les mojstru. Bodite pozorni prav na te prilagoditve, in videli boste, kako je znal vsebinsko in oblikovno podrediti vsak, še tako nepravilen kos lesa želeni vsebinski zasnovi prikaza. Pozorno si poglejte tudi njegovo natančnost obdelave posameznih likov, prepoznavnost in premišljenost vsebine in nazornost prikazov. Vsi liki so obdelani v medsebojno pravilnih razmerjih, prikazani realno in zato vsakomur razumljivi. Prav preprostost in razumljivost umetniške obdelave je ena od odlik avtorjevega dela. Z razstavo cikla Gorje premaganim boste spoznali le majhen delček Koširjevega ustvarjalnega dela, le del njegovih izraznih dosežkov in verjetno celo prezrli njegovo močno voljo do novih stvaritev. Težko boste binsko nagnjenje, njegovo umetniško vrednost in končno tudi njegovo življenjsko filozofijo. Celoten njegov impozanten obulus obdelave lesa izžareva iskanje pravice, prizadevanje za mir in sožitje, njegovo izpovedno bogastvo je ponazarjanje vseh oblik žitja in bitja človeka in narave. Vsi njegovi izdelki so tudi prežeti z veliko mero ljubezni do ustvarjanja, iz vsakega izdelka je čutiti avtorjevo zadovoljstvo ob njegovem nastanku. Drago Košir ni samo umetnik, ki se je posvetil lesu, ki je pero zamenjal z dletom, temveč je tudi kulturnik v najširšem in najplemenitejšem pomenu besede. Preden se je v celoti posvetil rezbarjenju in tudi še potem, je počel še marsikaj drugega. Režiral je, se ukvarjal s športom, pisal igre, pesmi, povesti, slikal, fotografiral, snemal... Nikoli pa ni hlepel po denarju. Delal je in dela, ker mu tako narekuje srce, tisti plemeniti notranji čut, sla po ustvarjanju. V tem pogledu ga lahko primerjamo s prenekaterimi znanimi in pomembnimi možmi na Slovenskem. — 10 Kultura april 2001 10-letnica podružnične glasbene šole Dobrepolje 4. aprila, 2001 je Glasbena šola Grosuplje, enota Dobrepolje praznovala 10. obletnico svojega delovanja. Koncert, ki so ga pripravili ob tej obletnici, je bil odraz uspešnega dela in vloženih naporov, tako učencev kot glasbenih pedagogov in tudi staršev. "To je naš skupni praznik," je v svojem pozdravnem govoru vidno zadovoljen poudaril direktor Glasbene šole Franc Korbar in se ob tej priložnosti zahvalil celotnemu kolektivu za uspešno delo, hkrati pa je spomnil na prelomno leto 1997, ko so vse tri občine z odlokom, torej tudi formalno-pravno, ustanovile Glasbeno šolo Grosuplje. Letos je v glasbeno šolo vpisanih 72 učencev, kar je glede na število prebivalcev nad povprečjem v Sloveniji. Tudi ta podatek potrjuje, daje Dobrepolje bila in ostaja dolina glasbenikov in pevcev. Koncert, ki so ga pripravili ob praznovanju 10-Ietnice ustanovitve, vodil ga je Igor Ahačevčič, je vseboval 14 točk. Za uvod je nastopila mala glasbena šola pod vodstvom Rezike Šuštar. Sledili so nastopi posameznih učencev na različnih glasbilih, v zadnjem delu pa smo spremljali kitarski orkester pod vodstvom Barbare Škrjanc, trobilno zasedbo Fanfare pod vodstvom prof. Karla Bradača in Combo jazz Dobrepolje pod vodstvom Braca Dob-lekarja. Vrhunec, in hkrati zadnja točka, pa je bil skupni nastop trobilne zasedbe Fanfare in Combo jazz Dobrepolje. Veliko število učencev glasbene šole in kvaliteta njihovih nastopov je prepričala vsakogar, zato ne preseneča izjava direktorja, da bi Dobrepolje zaslužilo samostojno glasbeno šolo. Možnosti, da bi nekoč do tega res prišlo, se povečujejo, saj bo z dograditvijo Jakličevega doma glasbena šola dobila vse pogoje za normalno delo. Trenutno poteka pouk v prizidku osnovne šole, v občinski stavbi in v gasilskem domu. Pred izgradnjo prizidka pa SO bile razmere izredno slabe, saj so morali gostovati v različnih, rudi neprimernih, prostorih šole. Kljub temu seje dejavnost enote glasbene šole v Dobrepolju iz leta v leto širila in pridobivala na kvaliteti. Hkrati pa postajala nepogrešljiva v kraju. K), obletnica delovanja je zato tudi priložnost za zahvalo vsem pobudnikom in ustanoviteljem te pomembne pridobitve. Ob 10. obletnici delovanja Glasbe šole Grosuplje, enota Dobrepolje je bila izdana zgibanka, ki vsebuje kroniko, seznam učiteljev in učencev, ki so uspešno zaključili glasbeno šolo v Dobrepolju in dosežke učencev na tekmovanjih. M. Steklasa Iz KRONIKE 1990/91 priprave za ustanovitev glasbene šole v Dobrepolju so se začele že v šolskem letu 1990/91. Pobudniki Anton Šinkovec, Franc Zrnec in Jože Samec so s takratnim ravnateljem Osnovne šole Dobrepolje Jožetom Mikličem opravili razgovor na Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer so jih napotili na Zavod za kulturo in izobraževanje Grosuplje, pod katerega je tedaj spadala tudi Glasbena šola Grosuplje. Po dobrem letu od prvih pobud za ustanovitev glasbene šole je tedanji ravnatelj Marjan Sajovic odprl podružnico Glasbene šole Grosuplje na Vidmu. 1991/92 S poučevanjem prvih 32 učencev na podružnični enoti sta pričela dva učitelja. Poučevala sta klavir (12 učencev), kitaro (11 učencev), el. klaviature (8 učencev), kljunasto flavto (1 učenka) in nauk o glasbi (31 učencev). Pouk je potekal v prostorih osnovne šole. 1992/93 Število učencev je naraslo na skoraj 50 učencev. 1993/94 na Vidmu se je razširil oddelek kljunaste flavte in flavte, najštevilnejši oddelek električnih klaviatur je štel že 26 učencev. Število redno in ljubiteljsko vpisanih učencev je naraslo na skoraj 70 učencev. 1994/95 Na pobudo dobrepoljske godbe na pihala so bili odprti oddelki trobil, tolkal in klarineta. Število učencev na pihalih se je tako povečalo na 12, poučevalo je šest učiteljev. 1995/96 Dva učenca sta se začela učiti harmoniko, na oddelku klavirja se je tega lata učilo rekordnih 28 učencev. 1996/97 Zaradi upada zanimanja se je pouk električnih klaviatur ukinil, razširil pa se je oddelek harmonike s 7 učenci. Najmočnejši je še vedno ostajal klavirski oddelek s 26 učenci. 1997/98 Poučevati se je začelo saksofon. Številčno najmočnejši je postal kitarski oddelek. Od marca 1998 naprej se je poučevalo tudi v prostorih Godbe na pihala Dobrepolje in v občinski stavbi. 1998/99 S svojim delovanjem sta pričeli skupini Dixieland in trobilna zasedba "Fanfare" 1999/00 Tega leta se je en učenec začel učiti violino. 2000/01 Letos je na enoti vpisanih 72 učencev, ki jih poučuje 8 učiteljev. Sredi leta je zaživela tudi mala glasbena šola s 13 učenci. Oblikoval se je desetčlanski kitarski orkester in mala jazz zasedba. DOSEŽKI UČENCEV NA TEKMOVANJIH LUCIJA ERČUU, kitara ZLATO PRIZNANJE 29. regionalno tekmovanje, 2000 (učitelj Barbara Škrjanc) LUCIJA ERČULJ, kitara BRONATO PRIZNANJE 29. državno tekmovanje, 2000 (učitelj Barbara Škrjanc) JERNEJ GAČNIK, kitarski duo ZLATO PRIZNANJE 28. regionalno tekmovanje, 1999 (učitelj Barbara Škrjanc) JERNEJ GAČNIK, kitarski duo PRIZNANJE 28. državno tekmovanje, 1999 /učitelj Barbara Škrjanc) JERNEJ GAČNIK, kitara ZLATO PRIZNANJE 29. regionalno tekmovanje, 2000 (učitelj Barbara Škrjanc) JERNEJ GAČNIK, kitara SREBRNO PRIZNANJE 29. državno tekmovanje, 2000 (učitelj Barbara Škrjanc) PETER JAKOPIČ, nauk o glasbi PRIZNANJE Tekmovanje "Dr. Roman Klasinc", 1998 (učitelj Rezka Šuštar) LAURA SADAR, kljunasta flavta ZLATO PRIZNANJE 30. regionalno tekmovanje, 2001-04-07 (učitelj Suzana Paternost Žužek) april 2001 Kmetijstvo, ekologija 11 Slinavka in parkljevka OBVESTILO REJCEM PARKLARJEV V ZVEZI Z RAVNANJEM V PRIMERU IZBRUHA SLINAVKE IN PARKL JAVKE Je naglo potekajoča in zelo nalezljiva bolezen goveda, prašičev, ovc, koz in divjih parklarjev. Ime je bolezen dobila po značilnih bolezenskih znakih - mehurčkih in razjedah po ustih, svitkih parkljev in med njimi ter na vimenu. Bolezen poznajo po vsem svetu. Kljub najostrejšim ukrepom za preprečevanje in zatiranje, se bolezen pogosto pojavlja v različnih državah sveta in se zelo hitro širi po pokrajinah, čemur smo pravkar priča v Veliki Britaniji in Zahodni Evropi. Slinavko in parkljevko povzroča virus, ki je precej odporen, saj ostane kužen na okuženih predmetih, na tleh ali v senu do 20 tednov, na dlaki do 4 tedne, v gnoju pa do enega leta. Bolezen se prenaša iz bolnih na zdrave živali s slino, z gnojem na paši, okuženo steljo in krmo, z različnimi predmeti, obleko, obutvijo ljudi, ki so bili v stiku z bolnimi živalmi, prenašajo jo lahko živali, ki za boleznijo ne zbolijo (konji, perutnina, psi, mačke, glodalci - podgane), ki so prišle v stik z bolnimi živalmi. Na večje razdalje se virus prenaša po zraku v smeri pihanja vetrov, s pomijami - letošnja epidemija v Angliji naj bi bila posledica krmljenja neprekuhanih pomij iz neke ladje oziroma kitajske restavracije za slinavko in parkljevko dovzetnim ži-valim.Veliko nevarnost za širjenje bolezni predstavljajo tudi sejmi, razstave in drugi dogoni živali, kamor lahko pripeljejo okužene živali, ki še ne kažejo bolezenskih znakov Od parklarjev so za slinavko in parkljevko najbolj dovzetni prašiči, ki v času bolezni izločajo v zrak ogromne količine virusa. Pomembno za širjenje bolezni je tudi dejstvo, da se virus izloča z mlekom molznic že pet, šest dni prej, preden molznice vidno zbolijo. Za širjenje bolezni so pomembne tudi ovce in koze, ki zbolijo v glavnem za parkljevko - začnejo šepati, kar pa zaradi načina reje - v tropih le težko pravočasno opazimo. Bolezen za živali sicer ni smrtna, saj bi ozdravele, če jih ne bi zaradi preprečevanja širjenja bolezni pokončali - zaradi hitrega širjenja bolezni in ogromne gospodarske škode, saj se v času bolezni in rekonvalescence močno zmanjšata proizvodnja mleka in mesa, pa tudi razmnoževanje živali je prizadeto, bodisi zaradi plodnostnih motenj, ki jih povzroči bolezen, bodisi zaradi prepovedi osemenjevanja in naravnega pripusta, zaradi omejevanja širjenja bolezni. Če se bolezni pravočasno ne da omejiti, ogromno stane tudi zaščitno cepljenje živali, ker je odpornost na bolezen po cepljenju relativno kratka, eno cepljenje običajno ne zadostuje. KAKO SE TOREJ REJCI LAHKO UČINKOVITO ZAVARUJETE PRED VNOSOM BOLEZNI V VAŠO ČREDO? - pogosto, vsaj enkrat dnevno, preglejte svoje živali, tudi tiste na paši, - pri pregledu živali ne hitite, da ne spre-gledate kakšnega od znakov bolezni, kot so: povišana temperatura, neješčnost, motne oči, drgetanje, zmanjšana mlečnost in seveda slinjenje in šepavost, - zagotovite svojim živalim neoporečno pitno vodo in krmo (pri hranjenju živali ne uporabljajte pomij, če ne morete zagotoviti predpisane toplotne obdelave le-teh; o tem smo govorili v eni od prejšnjih številk glasi-la), - na svojo kmetijo ne spuščajte obiskov, če to ni potrebno, in tudi sami ne obiskujte drugih rejcev in nikoli ne prosite soseda, da si ogleda vašo bolno žival. ZGODNJE ODKRIVANJE SUMA BOLEZNI JE BISTVENEGA POMENA ZA USPEŠNO PREPREČEVANJE ŠIRJENJA BOLEZNI!!! Če torej opazite katerega od navedenih bolezenskih znakov, takoj pokličite veterinarja, ki bo sum bolezni ovrgel ali potrdil. Zelo pomembno je, da do prihoda veterinarja sami izvedete bistvene ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni: Zaprete kmetijo za "ves promet" - nič ne sme s kmetije, vključno z, v tem trenutku, prisotnimi ljudmi in nič na kmetijo!!! ČE ŽELITE, DA BO VAŠA KMETIJA VARNA PRED VNOSOM TUDI DRUGIH BOLEZNI, NE LE SLINAVKE IN PARKLJEVKE, UPOŠTEVAJTE NASLEDNJE: - imejte le en kombiniran vstop - izstop na kmetijo, - če je kmetija ograjena, naj bodo vrata zaprta in opremljena z zvoncem, - poskrbite, da bo na kmetiji za vsak primer pripravljeno vedro za razkužilo, razkužilo, krtača in razpršilec za razkužilo, - vsem vozilo, ki niso bistvenega pomena za delovanje kmetije, preprečite vstop na kmetijo in uredite, da se bo promet odvijal pred vhodnimi vrati kmetije, - mačke in psi naj bodo pod nadzorstvom, - poskrbite za redno dezinfekcijo - zatiranje žuželk, deratizacijo - zatiranje miši in podgan, ker te živali lahko prenašajo različne bolezni, - kupujte nove živali, ki jih potrebujete, le od rejcev, ki vam lahko z veljavnim zdravstvenim spričevalom za živali jamčijo, da na območju, od koder izhajajo, ni živalskih kužnih bolezni! Če v primeru pojava posebno nevarnih kužnih bolezni živali, strogo upoštevate navodila pristojnih služb in se držite tudi zgoraj navedenih nasvetov, vam pripada odškodnina za poginule in pokončane živali, predmete in surovine, ki iz katerega koli razloga postanejo neuporabni. VETERINARSKI INŠPEKTOR: Dr. Rozalija FUCHS, dr. vet. med. BREZ SMETI NARAVA ZAŽIVI Dne 7. aprila je bila kot vsako leto organizirana skupna čistilna akcija osnovne šole Videm-Dobrepolje in Lovske družine Dobre-polje, z namenom, da se vsaj delno očisti našo prelepo in od občanov (ne vseh) zas-vinjano Dobrepoljsko dolino. Naša skupina (sedem učencev 6 razreda in dva člana Lovske družine) se je odpravila na območje roba gozda kompoljskih lazov, tik za vasjo. Ugotovili smo, da ima veliko lastnikov parcel privatna smetišča, katera pridno polnijo s svojo navlako, kajti v času čiščenja nam je občan pred nosom pripeljal polno prikolico smeti in prišlo je celo do izmenjave nekaj ostrih besed. Na dolžini cca 500 metrov smo nabrali neverjetne količine (tri avto prikolice) smeti, med katerimi je prednjačila plastika in folija. Nekateri obdelovalci njiv embalažo raznih pesticidov, umetnih gnojil, folije za baliranje sena enostavno zatlačijo v grmovje ali obte-žijo s starimi traktorskimi gumami. Veliko je tudi gradbenega materiala, hladilnih skrinj, salonitnih kritin, klavniških odpadkov.... Težko se izogneš veliki količini govejih trofej (glave), tudi sveže pripeljanih, kot da so pred kratkim snemali film o divjem zahodu in kavbojih. Skupina, ki je čistila na območju vasi Cesta, je naletela celo na 'uparjalnik' ki je počival razstavljen v dolini sredi gozda in bilo ga je za cel kamion. Skratka, izgleda, da bomo v zelo kratkem času sami sebe zametali s smetmi, čeprav v isti sapi govorimo o razvoju turizma in neokrnjenosti narave naše doline. Ko se ugotovi lastništvo, na primer, pri odvrženih starih avtomobilih, ki so jih pridno zbirali člani TD Podgora, se ne ukrene ničesar. Mislim, da bi v bodoče morale biti takšne akcije zastavljene v širšem obsegu z več propagande oziroma osveščanja ljudi, kajti dokler se ne bo premaknilo v glavah, ne bo uspeha. Tudi predstavniki političnih strank, razni občinski ter cerkveni veljaki v občini bi se morali takih zadev udeleževati, saj pravijo da zgledi vlečejo, ne samo pred volitvami ali kadar se hočejo pokazati v javnosti. Zavedati se moramo, da nismo zadnja generacija na tem planetu in nimamo pravice početi stvari, ki sem jih opisal. Na koncu velja vsa pohvala celotnemu vodstvu in učiteljem osnovne šole Dobre-polje na čelu z ravnateljem za visoko udeležbo in pridno delo učencev oziroma vzgojo mladega človeka glede odnosa do narave in okolja. Glede nas lovcev, varuhov narave kot radi poudarjamo, pa bi morala biti udeležba, glede na število članov, večja. V bodoče bi se morala akcija terminsko pokrivati z odvozom kosovnih odpadkov iz občine. Drugo leto pa se spet vidimo, mogoče v večjem številu. Janez Kline 12 Ekologija april 2001 Skrbimo za naravo in zase Narava je ustvarila ljudi tako, da se začno učiti že v mladosti, ko jih vzgajajo straši. Ko bi ne bilo tako, bi nikoli ne nastala nobena izmed tistih dolgo stabilnih civilizacij, v katerih so se ideali prenašali iz roda v rod. V Turističnem društvu vemo, da moramo ob svojem delu v turizmu skrbeti tudi za vzgojo - da niti mi niti drugi ne bi ogrožali naravnih in kulturnih posebnosti turističnih destinacij in da upoštevamo tako naravne danosti kakor tudi potrebe in interese lokalnega prebivalstva. Le z uresničevanjem sonaravne-ga gospodarjenja z naravnimi dobrinami in z varovanjem naravne in kulturne dediščine bomo ne samo domačim in tujim turistom, ampak tudi sebi, vašča-nom, lahko ponudili kakovostno okolje, privlačno za življenje in preživljanje prostega časa. Da ne bi ostali samo pri besedah, smo 31. marca prešli tudi k dejanjem s prvim delom čistilne akcije - s čiščenjem vrtač ter okolice okrog korita in poti do korita ter z zbiranjem kosovnega materiala po vasi. Za štiri voze odpadnih snovi seje nabralo, kosovnega materiala pa za dva kamiona. A ne bomo obstali pri tem, načrtujemo tudi še drugi del akcije, ko bomo urejali okolico vasi, tudi korito. Želja po čistem okolju in pridnost vaš-čanov sta odraz zavedanja o kakovostnejšem življenju in tudi opozorilo širši javnosti na dan vode (22.4.) in dan Zemlje (22.5.). Obenem pa je tudi sporočilo sprehajalcem, prebivalcem in obiskovalcem, ki prihajajo h koritu, da onesnaže- vanje kraškega terena ni ponosno dejanje, ampak odraz nespoštovanja dela tistih, ki se trudijo ohraniti življenjske prvine, potrebne za preživetje. Med najpomembnejše naravne prvine, kijih moramo ohranjati, čeprav jih komaj opazimo, sodi voda, kije v Podgori že od nekdaj zelo omejevala naseljevanje in organizacijo rabe prostora. Nastopa pa v dveh nasprotnih si oblikah: kot dragocen, redek vir v suhem kraškem polju in kot presežek v času poplav. K temu pa pripomore tudi sestava zemlje, druge pomembne naravne prvine. Na griču od Podgorc proti kompolj-ski cerkvi se pojavljajo starejše kamenine, pri katerih prevladuje v glavnem dolomit, družbo mu dela veliko pasovi tega dolomita, kar je tipično za kraški svet. In zato se v mokrem obdobju, ki zab-lcsti v vsej svoji veličini, še posebej ob deževju, z močnimi vodnimi izbruhi Puhovke, Grkova, Zovkna, Zajščice, kar naenkrat pokažejo vsi odpadki, ki smo jih zavrgli v grmovje, na poti, v vrtače. Nihče pa ob tem početju ne pomisli, da živimo v sožitju z živalstvom in rastlinstvom. Zemlja hrani rastline, te živali in tudi koga izmed nas, kar pomeni, da na koncu odvrženi odpadki pristanejo v nas samih. Vaščani Podgorc ne moremo konzer- Lovski družini so pri očiščevalni akciji pomagali učenci 6. razreda osnovne šole na Vidmu. Učenci 5. in 8. razreda pa so pod vodstvom učiteljev čistili okolico šole in igrišča. (Foto: M. S.) virati narave, je v celoti zaščititi, lahko pa nanjo mislimo tudi takrat, ko o njej govorimo našim otrokom, staršem, znancem in samim sebi. Z naravo si ustvarjamo krajinsko identiteto, kije pomembna za uravnotežen prostorski in krajinski razvoj za naprej, poleg tega pa je tudi odraz nas samih. Varovanje narave ni samo človekova dolžnost, ni le etično vprašanje, ampak je predvsem vprašanje preživetja. To še posebej velja za kraške vode in zemljo: ohranimo jih čiste. Saško Strnad BODIMO VZOR SVOJIM OTROKOM! KOT VSAKOLETNI AKTIVNI UDELEŽENEC ČISTILNIH AKCIJ ČUTIM POSEBNO DOLŽNOST, DA JAVNO POHVALIM PODGORSKE ŠOLARJE. ODLOČILI SO SE, DA BODO POČISTILI VEČJO POVRŠINO IN SO TAKO POBRALI SMETI OB GLAVNI CESTI OD K0MP0LJ DO LIPE PRI G. ŠINKOVCU IN VSO PODGORSKO POT. NABRALI SO TRI VELIKE VREČE RAZLIČNIH MANJŠIH NERAZGRADLJIVIH ODPADKOV, KOT SO PLASTENKE, PVC VREČE, STEKLENICE OD PIVA, KANTE ZA OLJE, PREGORELE SVEČE IN DRUGO. OB POGLEDU NA TE ODPADKE SE VPRAŠAM: "KAJ VSE SMO SPOSOBNI VREČI NA POT SKOZI OKNO SVOJEGA AVTOMOBILA ALI TRAKTORJA.'." APELIRAM NA VSE VOZNIKE, NAJ TEGA V BODOČE NE POČNO. V LOGIH SMO POČISTILI NAVLAKO, KI SO JO PUSTILI ZA SEBOJ CIGANI, VSEGA 15 VELIKIH VREČ. V BODOČE NAJ VSAK, KI BO OPAZIL PRIHOD ROMOV, 0 TEM TAKOJ OBVESTI POSTAJO MILICE V GROSUPLJU, DA JIH LETA ODSLOVI. H GLAVNI CESTI SMO PRIVLEKLI TUDI STARE AVTOMOBILE. TEH SE JE V ZADNJEM LETU NABRALO OSEM. ŠTIRJE SO BILI VRŽENI VBČK0V0 ODLAGALIŠČE, ŠTIRI PA SMO PRIVLEKLI H GLAVNI CESTI OD DRUGOD. AVTOMOBILE SMO NAŠLI RAZMETANE, RAZMONTIRANE IN PREVRNJENE, TAKO DA SO STARA OLJA IN KISLINE IZ AKUMULA TORJEV STEKLA V ZEMLJO. POTRUDIMO SE, DA BO NAŠE OKOLJE V PRIHODNJE ČISTO IN NE0NESNAŽEN0. NE ODMETAVAJMO SMETI V NAM PRIJAZNO OKOLJE, PREDVSEM PA BODIMO VZOR SVOJIM OTROKOM. TONE NOVAK april 2001 Prireditve 13 Spet semanji dan na Zdenski rebri Kar nekajkrat smo na raznih sestankih slišali, da bi bilo zanimivo oživiti nekdanje sejme pri Sv. Antonu, a dalj kot do ideje in obujanja spominov ni prišlo. Edini, ki so zbrali dovolj poguma in organizacijskih spretnosti, je bilo Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo in šolo ter vrtcem Ciciban v Kompoljah. bemu vremenu niso hoteli zamuditi. Zbirati so se začeli že precej pred deseto uro, koje bil napovedan začetek svete maše. Obložene stojnice, ki so bile postavljene ob poti pod cerkvijo, so vabile poglede številnih obiskovalcev, najlepših izdelkov in najoku-snejših dobrot pa je ponekod zmanjkalo že do prihoda največje množice. Sprehod mimo stojnic je bil prava paša za oči. Domače pecivo, potice, ajdovi štruklji, žolča, štula, domače salame, utekočinjeno in suho sadje. Za stoj- Nekaj članic Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge ob polni stojnici dobrot nočnimi okraski. Lične in domiselne velikonočne okraske so prodajali otroci iz Kom-polj. Čeprav jc bil vsak izdelek posebej lep, so šle od simbolov velike noči najbolj v prodajo večje in manjše bu-tarice, saj je bila že naslednji teden cvetna nedelja. Ko se je po maši vsula množica ljudi iz prenapolnjene cerkve sv. Antona, so organizatorji poskrbeli, da smo dobili še boljšo predstavo o nekdanjih sejmih. Učenci podružnične šole Kompolje so povedali marsikaj zanimivega o sejmarskih časih. Da smo se lažje vživeli v nekdanje čase, so nas v preteklost popeljali igralci dramske skupine Scena, ki so v narečju odigrali odlomek iz Jakličeve povesti Kako se je ženil Kobaležev Matija, Moški pevski zbor Rafko Fabiani pa S pripravami na projekt so začeli že pred kakšnima dvema mesecema s prikazom sejma in promocijo v Ljubljani na sejmu Alpe Adria. 'I oje bil prvi korak, sledile so priprave, ki jih je vodila predsednica DPŽ Marija Zrncc. Povezala seje s podružnično šolo in vrtcem v Kompoljah, župnikom, dramsko skupino Scena, vaško skupnostjo in vsemi, ki so pomagali ali na kakršen koli način sodelovali pri izvedbi. Osrednji sejem pri cerkvi sv. Antona na Zden- ski rebri se je v preteklosti odvijal na tihi ponedeljek, za oživitev sejma pa so organizatorji izbrali le dan prej, tiho nedeljo, kije bila letos 1. aprila. In kako je sejem uspel? Hladno jutro in oblačno vreme z občasnimi deževnimi kapljami organizatorjem ni vlivalo posebnega upanja za velik obisk. Kmalu pa so se lahko prepričali, daje oživitev sejma po tolikih letih dogodek, ki ga ljudje kljub sla- Ko so obiskovalci odhajali, so ostajale za njimi prazne stojnice Nastopajoči: del Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, učenci PŠ Kompolje in povezovalec programa Igor Ahačevčič nicami pa prijazne prodajalke-članice Društva podeželskih žena in drugi prodajalci, ki so bili na željo radovednih obiskovalcev pripravljeni zaupati tudi kakšen domači recept ali pokazati nastajanje izdelka. Pozornost so pritegovale prelepe vezenine z velikonočnimi motivi. Svoje izdelke so pripeljali na sejem izdelovalci metel, košar iz vrb-ja in raznih drugih uporabnih predmetov. Vredno seje bilo ustaviti tudi ob stojnicah z velikonočnimi pirhi, aranžmaji, butaricami, rožami in raznimi drugimi vcliko- je zaokrožil program z narodnimi pesmimi. Poskus oživitve nekdanjih sejmov je mlajšim pomenil nekaj novega, marsikomu od starejših obiskovalcev pa je obudil spomine na otroštvo, saj so bili sejmi v preteklosti središče družabnega življenja, za otroke in mladino pa dogodek, ki so se ga že vnaprej veselili. In zdaj po tolikih letih spet ...Če ne bi okoli sebe videli znanih obrazov in če ne bi na Zdenski rebri stal avtomobil pri avtomobilu, bi si skoraj lahko predstavljali, da doživljamo čas pred drugo 14 Prireditve april 2001 svetovno vojno. Poskus oživitve nekdanjih sejmov, kot je projekt imenovalo DPZ, je uspel, zato lahko upravičeno upamo, da se bo izročilo nadaljevalo. M. Steklasa DPŽ Dobrepolje - Struge je za predstavitev na sejmu Alpe Adria pripravila posebno zgibanko, v kateri so prikazali zgodovino in značilnosti sejmov pri Sv. Antonu: Osrednji sejem pri cerkvi sv. Antona na Zdenski rebri se je odvijal na tihi ponedeljek in je bil glavni sejem za celo Dolenjsko. V cerkev so kmetje prinesli suhe svinjske krače in rebra, kot zaobljubo za zdravje pri živini. Po maši so za to suho meso izvedli licitacijo, pokupili so ga reveži - bajtarji, da so imeli meso za velikonočne praznike. Izkupiček iz licitacije je pripadal cerkvi. Sejmi so bili še na god sv. Antona 13. junija, na god sv. Aleša 17. julija in obe nedelji po teh praznikih ter na roženvensko sredo. Organizatorja so izbrali na licitaciji. Pobirali so sej-mino - trošarino. Sejmi so omogočili razvoj cele vasi, saj se je v vasi razvila vrsta spremljajočih obrti. Na Zdenski rebi sta bili dve gostilni, ki sta poskrbeli za hrano in pijačo, mogoče pa je bilo tudi prenočiti. Stregla so zdenska dekleta. Velika gneča ob stojnicah Štanti so bili okoli cerkve in ob cesti, pod lipami pa je bil privez za živino. Ribničani so imeli svoj prostor, ki se mu je reklo "ribnški plac". Na sejmih so prodajali tako rekoč vse, kar so ljudje v tistem času rabili: živino, tekstil, suho robo, usnje, semena, lončarske izdelke, orodja, kme- tijske pridelke, osle za brušenje pa so pripeljali prodajalci iz Italije. Sejmi so se odvijali ob cerkvi in v bližnjem lipovem gaju že od srede 16. stoletja, najbolj dejavni so bili v obdobju med obema vojnama, po drugi svetovni vojni pa jih jc oblast prepovedala. Zaključili smo daljši projekt "Po poteh kulturne dediščine" S pomočjo staršev, starih staršev, krajanov in vseh, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam je uspelo izpeljati več aktivnih etnoloških, likovnih in ustvarjalnih delavnic. V teh delavnicah so se nam ponudili zanimivi odgovori na vprašanja, povezana z iskanjem lastne identitete. Pravi odnos do preteklosti je še kako pomembne, kajti tudi ta nam širi obzorja. Sodelovanje na sejmu na Zdenski rebri je bil zaključek projekta. Prepričani smo, daje bil zelo uspešen, saj smo sejemski utrip lahko videli tudi na RTV Ljubljana v oddaji Vaš kraj. Hvala vsem, ki ste nam pomagali. Učiteljice in vzgojiteljice iz Kompolj TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE organizira IZLET V Q0RIŠK7\ BRDA Izlet bo 16.6.2001, z odhodom ob 6.30 uri izpred banke na Vidmu. Izlet bo organiziran, če bo najmanj 40 prijav. Informacije in prijave: Janez Pavlin, tel.: 7807 154 VABLJENI! VABILO Člani zgodovinskega krožka pripravljamo razstavo raziskovalne naloge z naslovom "VSAK UDEK IMA SUJ GUDEK" Razstava bo na ogled v sejni sobi občine Dobrepolje od 15.5.2001 do 20. 5. 2001. Ogled bo možen vsak dan v času službe občinske uprave in v nedeljo, 13. 5. ter v nedeljo, 20. 5. od 8.00 do 12.00. VLJUDNOVABLJENI! OGLAS Kmetijska zadruga Dobrepolje proda v Ponikvah zazidljive parcele št. 1137/4, 1137/9 in 1137/13 v izmeri skupaj 1257 m2 ko Cesta najboljšemu ponudniku. Informacije na telefon 01-7807-205 ali na naslovu KZ Dobrepolje, Videm 36, Videm-Dobrepolje, od 7. do 15. ure. april 2001 Dejavnost društva Sožitje 15 V društvo "Sožitje" Grosuplje so vključeni člani iz občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica "V življenju nima nihče neomejenih možnosti; pri enem so omejene na intelektualnem področju, pri drugem na finančnem, pri tretjem na gibalnem področju. Nihče pa ni brez možnosti. Se vedno lahko v življenju veliko dosežemo, če le dobro izkoristimo večino preostalih možnosti, kijih imamo." (Zvone Modrej) S čim se ukvarja društvo SOŽITJE? Pred dejstvom, da med nami živijo ljudje, ki so drugačni, ne moremo in ne smemo zatiskati oči. Morda so to celo naši svojci, morda ne. Vsekakor pa naš odnos do takih oseb s posebnimi potrebami, razkriva našo humanost, našo kvaliteto, našo veličino ali bedo. Ljudje, ki delajo v društvu Sožitje, prav gotovo premorejo širino v medčloveških odnosih, zato zaslužijo vse priznanje za svoje delovanje. Poleg Zveze Sožitje, ki deluje na ravni države, obstajajo še društva na lokalni ravni. Na našem območju deluje društvo SOŽITJE GROSUPLJE, ki pokriva občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivanč-no Gorico s svojim sedežem v prostorih stare šole na Adamičevi 29. Društvo je bilo ustanovljeno decembra leta 1998. Vanj je vključenih 157 članov, od tega je duševno motenih 76 oseb. Sicer pa društvo vključuje 1 15 oseb s posebnimi potrebami iz vseh treh občin. Od teh se jih v klubsko dejavnost redno vključuje okoli 20. To SO ljudje, ki niso vključeni v katero drugo varstveno ustanovo in živijo v domačem okolju. Kaj društvo nudi osebam s posebnimi potrebami? Hoče jim ponuditi nekaj več, česar do sedaj niso imeli. To pomeni, da ob ustreznem vodenju in spodbujanju razvijajo njihove sposobnosti in spretnosti. Skratka, hočejo jim omogočiti boljšo kakovost življenja. V ta namen sc prostovoljci tudi izobražujejo v različnih delavnicah in seminarjih. Prednostna naloga - prostori za ustanovitev varstveno delovnega centra Prioritetna naloga društva v letu 2001 pa je predvsem ustanovitev Varstveno delovnega centra (VDC) za populacijo iz vseh treh občin, ki zajemajo 115 duševno motenih oseb. Na pobudo predstavnika Zveze Sožitje Tomaža Jereba je bila v letošnjem letu podana pobuda za USTANOVITEV VDC pod okriljem ŽELVE, podjetja za usposabljanje, zaposlovanje in varovanje invalidov d.d.o. iz Ljubljane. V tem centru bi sc dnevno zbirale odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki so že končale z različnimi oblikami usposabljanja. Na ta način bi se jim omogočilo, da se iz ustanov usposabljanja vrnejo v družine. Temeljni cilj VDC je torej pomagati in usposobiti osebe s posebnimi potrebami, da živijo kot neodvisni in enakopravni državljani čim bolj samostojno. Občina Grosuplje je v ta namen že oddala Želvi d.o.o. v najem prostore v stari osnovni šoli Brinje, kjer že poteka klubska dejavnost. Drugo delovanje društva Sožitje Za družine s prizadeto osebo je Sožitje Zveze leta 2000 organizirala celinska in obmorska letovanja. Pripravljajo tu- Klubska delavnica društva Sožitje se imenuje KLUB ČUKEC Dobro in strokovno delovanje kluba je predpogoj za vključevanje v delo in varstvo v VDC. Tako zdaj uspešno deluje KLUB ČUKEC. Namenjen je mladostnikom in odraslim z zmerno motnjo v duševnem razvoju iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, predvsem tisti, ki niso vključeni v nobeno izmed oblik institucionalnega varstva. Klubska delavnica je že zdaj odprta za vseh 115 osebnostno motenih oseb na območju treh občin. Udeležba je odvisna od možnosti prevoza, časa in pripravljenosti staršev oziroma skrbnikov. Pod strokovnim vodstvom z vodenimi aktivnostmi jih usposabljajo za samostojno življenje. Izvajalci programa so izključno prostovoljci. Poudarek je na delu v skupini, s poudarkom na individualnem vodenju. Delo v skupini vsebuje poleg različnih aktivnosti tudi učenje pravil lepega vedenja, praktično učenje ter vzpodbujanje ustvarjalnosti vsakega posameznika. Obisk v klubu ČUKEC Klub ČUKEC ima svoje prostore v stari šoli na Adamičevi 29 v Grosuplju. To je prijazen, lepo urejen prostor, v katerem se vsako sredo ob štirih popoldne zberejo mladostniki in odrasli z zmernimi duševnimi motnjami. Ko sem jih obiskala, so sedeli za mizami, zatopljeni v svoje delo. Pravkar so izdelovali darila za materinski dan. Že med vrati je bilo opaziti delovno vzdušje. Na mizah je bilo polno ličnih izdelkov, drugi so še nastajali: poslikava steklenic, izdelovanje škatlic iz valovite lepenke, risanje in barvanje na papir, kamenje itd. Pri nekaterih osebah so sedeli starši, drugim so pomagale prostovoljke. Z idejami, nasveti, spodbudnimi besedami. Izredna motivacija in prijateljsko vzdušje, ki so jo znale ustvariti, je naletela na izreden odziv pri varovancih. To je bilo videti na njihovih vedrih obrazih, ko so z zadovoljstvom opazovali nastajajoče izdelke. Pri delu sem zmotila eno od prostovoljk. MILI ZIDAR mi je povedala naslednje: "Zaenkrat delava z njimi dve stalni prostovoljki, trenutno pa nam pomaga še študentka Pedagoške fakultete. Vsako sredo popoldne se zbere od 15 do 20 oseb, ki imajo manjše ali zmerne duševne motnje, to so predvsem osebe, ki niso vključene v noben varstveni center. So iz vseh treh občin. Še najmanjši odziv je iz občine Dobrepolje, čeprav je tudi tam nekaj takih oseb. Sem prihajajo zaradi druženja, da se srečajo s sebi enakimi. Obenem pa tudi ustvarjajo različne likovne izdelke. So različne starosti, od 14 do 33 let, pri starosti ni omejitve. Zelo so povezani med sabo. Srečanja jih osrečujejo, radi in redno prihajajo. Pri delu so zelo vztrajni, zelo si prizadevajo za estetsko ureditev prostora. Kadar je lepo vreme, hodimo tudi na sprehode, poleti pa organiziramo kakšen izlet. Kaj bomo delali, se vedno dogovorimo v klubu." 16 di različna organizirana druženja in športna udejstvovanja. Enkrat tedensko imajo organizirano učenje plavanja v bazenu v Centru za zdravje otrok v Šentvidu pri Stični. Predvidena je tudi rekreativna telovadba za otroke in starše. Vsako leto organizirajo srečanje družin in članov sorodnih društev s srečelo-vom. Za starše in njihove otroke je Društvo Sožitje Grosuplje organiziralo ogled VDC Centra v Postojni. Organizirajo tudi novoletna srečanja, na katere povabijo tudi predstavnike institucij. Organizirajo tudi zimovanje, letovanje, smučanje. Nekaj sklepov občnega zbora V marcu je imelo Sožitje svoj drugi občni zbor. Od povabljenih so se zbora udeležili nekateri gostje, med njimi predstavnik Zveze Sožitje Tomaž Jereb, g. Bilič iz Želve d.o.o., direktorica Centra za socialno delo Jožica Matjašič in nekateri predstavniki medijev. Po sprejetju poslovnika je Andreja Ljubic podrobno predstavila delo društva v letu 2000 in predstavila program dela za leto 2001, finančno poročilo in načrt pa je predstavila Fani S raj. V tem letuje prednostna naloga ustanovitev VDC pod okriljem Želve, kandidirali bodo tudi na različne razpise, da bi pridobili nekaj sredstev za izvajanje programa. Zaenkrat so ta sredstva zelo skromna. Največjih dobijo od prostovoljnih prispevkov, Zveze Sožitje in od stalnih sponzorjev. Pričakujejo tudi kaj sredstev iz občin, do sedaj niso dobili ničesar. Ker je dosedanji predsednik odstopil, so izvolili novo sestavo izvršilnega odbora. Predsednik je Nevenka Zrnec. V letošnjem letu bodo poleg prioritetne naloge pridobitve prostorov za VDC in že utečene klubske dejavnosti namenili veliko pozornost izobraževanju staršev z aktualnimi temami s področja problematike oseb z motnjami v duševnem razvoju in ohranjanju psihofizičnega zdravja (zimovanje, letovanje, smučanje za družine). Na občnem zboru so spregovorili tudi gostje g. Bilič, g. Jereb in tudi ga. Mat-jašičeva, ki jo je delovanje društva pritegnilo tudi kot človeka. Ugotavlja, da vse delo temelji na peščici zelo zagnanih ljudi, ki jim daje vse priznanje. Misli, da bi mogel vsak v svojem krogu promovirati humanitarno človekoljubno Dejavnost društva Sožitje dejavnost društva in nagovarjati tiste, ki jim je dejavnost namenjena. Na ta način se bo to širilo v prid človekoljubja in višjemu nivoju v družbi. Vtem smislu je izzvenelo tudi celotno april 2001 sporočilo občnega zbora: s finančno ter moralno podporo pomagajmo društvu utrjevati človekoljubno dejavnost, kije v sodobnem potrošniškem svetu še kako potrebna. Pripravila: M. Steklasa Letovanje otrok v letu 2001 Rdeči križ Grosuplje obvešča občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 2001 organizirali za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo 10-dnevno zdravstveno letovanje na Debelem rtiču v času poletnih šolskih počitnic. Rezervacijo za letovanje smo poslali za čas od 16. julija do 26. julija 2001. Ker z Debelega rtiča še nismo prejeli potrjene rezervacije, se lahko termin letovanja še spremeni. Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo otroci dobijo od 10. maja dalje v tajništvu šole oziroma v svetovalni službi šole, ki jo otrok obiskuje. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništvo oz. v svetovalno službo šole do 21. 05. 2001. Število otrok, ki bodo letovali, je omejeno. V kolikor bo prijav več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo ter otroci iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od zavoda za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo v mesecu juniju na dom prejeli položnico o doplačilu za letovanje. RAZPIS ZA VODITEUE IN PEDAGOŠKEGA VODIO NA LETOVANJU Za čas letovanja vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje, Gasilska c. 6, do 20. junija 2001. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE KRVODAJALSKA AKCIJA RDEČI KRIZ Grosuplje vabi občanke in občane na enodnevno krvodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek, dne 7. maja 2001, v Kulturnem domu Ivančna Gorica za področje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Odvzem krvi bo od 7.00 do 12.00 ure. Hvala vsem, ki ste in boste darovali kri. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE april 2001 Dejavnosti društev Strokovno izobraževanje in usposabljanje gasilcev v GZ Dobrepolje Marsikdo se je spraševal zakaj se vsak konec tedna v mesecu februarju sestaja skupina mladih v občinskih prostorih. Dolžni smo odgovora. Ti mladi so gasilci iz GZ Dobrepolje, udeleženci tečaja za vodjo enote. Tokrat so prihajali brez uniform, zato so bili manj razpoznavni. Potreba po novem znanju in pomanjkanju izobraženih mladih kadrov v gasilskih društvih je narekovala, da organiziramo tečaj za vodjo enote. Ta tečaj smo tokrat pripravili kar sami, čeprav je bilo do sedaj na tem nivoju izobraževanje le v večjih gasilskih centrih. Znanje, ki so ga pridobivali naši člani v minulih petih leti na tečajih za častnike in višje častnike ter razne specialnosti, je omogočilo, da smo tečaj samostojno izpeljali. Predavali so domači predavatelji, praktične vaje so vodili domači inštruktorji, verificirala pa ga je GZ Slovenije. Tečaja seje udeležilo 30 gasilcev i/, vseh sedmih društev. Pogoj za izobraževanje je bil predhodni tečaj za gasilca, dvoletni aktivni staž kot operativni gasilec in uspešno opravljeno preverjanje predhodnega znanja. Usposabljanje obsega 50 ur teoretičnega pouka iz 16 predmetov in 25 ur praktičnega dela, v katerega so vključene tudi praktič- ne vaje na gasilskem poligonu v izobraževalnem centru naIgu. Prvi del tečaja z izpiti iz teorije so tečajniki uspešno opravili že vpetek 16.03.01, kjer so pokazali, da so izobraževanje vzeli resno, njihovo znanje je bilo vzorno. Tudi praktične vaje po programu na lokaciji PGD Videm so bile opravljene v soboto 24.03.01, ostane nam samo še zadnji del v izobraževalnem centru na Igu, kjer pa je zelo težko pridobiti prosti termin. Izpitna komisija - predsednik: regijski poveljnik LJ II - Jože Burja -VKGČ - podpredsednik: namestnik regijskega poveljnika LJ II - Alojz Kos - VGČ II. - člani komisije, izpraševalci - vsi predavatelji - vodja tečaja -Jože Lenarčič-VGČ Na praktičnem delu v cen-t ni PGD Videm in IC Ig morajo biti tečajniki v delovnih oblekah, čeladah, del. opasa-ču, rokavicah in del. čevljih. Prostovoljni gasilci morajo biti v skladu z Zakonom o gasilstvu usposobljeni za opravljanje nalog gašenja in reševanja v primeru požarov, PROGRAM TEČAJA IN SPISEK PREDAVATELJEV TEMA ŠT.UR PREDA VATEL J GASILSKA IZOBRAZ Gasilska taktika 15 Janez Zuk VGĆ I. Organizacija gasilstva, pravne osnove 4 Jože Lenarčič VGČ Gradbeništvo, preskrba z vodo 4 Anton Rus GČ I. Varstvo pri delu 2 Aleš Strnad GČ. Vzgoja osebnosti gasilca 2 Jože Lenarčič VGČ Elektrika v gasilstvu 2 Marko Marolt VGC Požarna preventiva 2 Aleš Strnad G C Strojništvo 2 Milan Purkat VGČ Informatika v gasilstvu 1 Marko Marolt VGČ Radijske zveze 1 Marko Marolt VGČ Izobraževanje v gasilstvu 2 Jože Lenarčič VGČ Vozila in oprema 4 Milan Purkat VGC Redovne vaje 2 Jože Zrnec G.Č.I Tehnično reševanje 4 Jože Gorjup GČ. Zaščita telesa in dihal 2 Jože Gorjup GČ Zaščita in reševanje 1 Aleš Strnad GČ Legenda: CVC 16/24 - gasilsko vozilo - cisterna s primerno opremo po standardu GV- VI - manjše gasilsko vozilo (kombi) z vodo in opremo po standardu MB - prenosna motorna brizgalna (8001 / min.) VKGČ - visoki gasilski častnik VGČ - višji gasilski častnik GČ - gasilski častnik Dejavnosti društev april 2001 naravnih in drugih nesreč. Cilj usposabljanja na tem tečaju je gasilca usposobiti za izvajanje nalog vodenja enote. Tečajniki so dopolnili svoje znanje s področja zakonodaje. Seznanjeni so bili tudi z osnovami vzgoje in usposabljanja gasilskih kadrov. Učni program zajema tudi osnove vodenja gasilske intervencije. Po končanem usposabljanju je tečajnik usposobljen za vodjo enote in pridobi čin nižji gasilski častnik. V preteklem letu smo pri GZ Dobre-polje ustanovili komisijo za izobraževanje, ki sije zastavila obsežen program, upoštevajoč sedanje stanje in bodoče potrebe. Rezultati se že kažejo, v planu pa imamo še več vrst izobraževanj, tako doma kot v Izobraževalnem centru na Igu. Ugotavljamo, daje zahtevnost gašenja čedalje večja, gasilska tehnika se stalno razvija in brez primernega znanja tudi na tem področju ne gre. Želimo TEMA URE INŠTRUKTORJI LOKACIJA Redovne vaje Jože Zrnec Vaja z GVC 16/24 - uporaba vse opreme Purkat, Kaplan Vaja z GVC - gašenje z peno Rotar, Meglen Vaja z GV - V1- notranji napad z uporabo trodelne lestve in dihalni aparat 13 Gorjup, Tomšič, Lenarčič Center PGD Videm Vaja- trodelni napad, uporaba hidranta Strnad, Perhaj Vaja z MB- mokra izvedba Rotar, Meglen Vaja- uporaba radijskih postaj Marolt, Lenarčič Izvajanje različnih vaj na gasilskem poligonu 12 Inštruktorji IC IG Izobraževalni center IG pa si, da bi to znanje preverjali predvsem na vajah, čim manj pa na požarih. CZ Dobrepolje Predsednik: Jože Lenarčič Občni zbor PD Dobrepolje Jubilejni 1. občni zbor Planinskega društva Dobrepolje je bil dne 18. marca v domicilni koči pod Kamen vrhom. Izbrali smo pravi kraj z izjemno udeležbo 80 članov. Ta slika pripadnosti PD je tudi skrb za bodoče urejeno delovanje. Občni zbor PDD, Kamen vrh, 18.3. 2001, Franc Šporar - srebrno priznanje Potekal je po ustaljenem dnevnem redu pod delovnim predsedstvom:J. Mikliča, M. Hrovat in B. Cimermana. Zbor je najprej počastil spomin na preminula člana v lanskem letuj. Novaka in F. Pavlina. Predsednik PD je najprej prisrčno pozdravil častnega člana PD Franca Sporarja in vse prisotne goste. Od vabljenih so prišli vsi, razen predstavnik osnovne šole. Poročilo je bilo obširno, kot je tudi možnost dela v PD oz. MDO. Društvo je sedaj ponovno v ljubljanskem MDO, kjer so številna društva z bogato planinsko tradicijo, od izobraževanja vodnikov, mentorjev, alpinistov, GRS ... Geografska oddaljenost od visokih gora, sistem študija in dela z dnevno migracijo pogojujejo odpiranje pohodnih poti v bližini bivanja. Program pohodov v 2001 je temu prilagojen (v oglasni omarici in v koči). V knjižnico Osnovne šole Dobrepolje smo za branje učencev naročili Planinski vestnik z obvestili PZS. V njem je veliko zanimivih člankov s planinsko tematiko iz tujine in doma. Ob vestni dejavnosti članstva, daje koča urejena in odprta ob nedeljah in praznikih, je prijetno družabno stičišče. Tudi s pomočjo raznih spon-zorjev jo dopolnjujemo, vzdržujemo ter urejamo okolico s pristopno potjo. To- Občni zbor PDD, Kamen vrh, 18.3.2001 april 2001 Dejavnosti društev vrstna dela nas čakajo tudi v tem letu. Lani je bil izveden razvod 220V napetosti z agregatom pojačana 12 V solarna enota, žlebovi... PD aktivno sodeluje pri razvoju turistične dejavnosti v našem in bližnjem okolju, sočasno z ostalimi društvi v občini in okolici. Tesneje s TD Podgora. Iz poročila blagajnika in predsednika NO je sledilo, da PD skrbno gospodari s sredstvi društva. Sporočila gostov: Stanko Jaki, predsednik M D O Ljubljana pohvali vidno prizadevnost članov za rast in ugled PD ter dobro gospodarjenje. Zeli večje vključevanje članov v delo MDO ter povabi na letošnje tradicionalno srečanje, ki bo 20. maja na Šmarni gori. Metod Kovač, predsednik gospodarske komisije PZS, se bo z nami prizadeval za možnost nakupa parcele od Sklada. Misli, da skupna lastnina društvo tudi povezuje. Anton Jakopič, župan in član društva, želi da društvo Še dalje tako povezuje člane in obiskovalce, saj so danes v "računalniški" dobi še kako potrebne osebne vezi in stiki med ljudmi. Janez Kern, sponzor (avtor fotografij) želi uspešno delo društvu tudi v bodoče. Občni zbor PDD, Kamen vrh, 18.3.2001, Bogo Smrke - knjiga Franc Adamič, predsednik TD Podgora, misli, da društvi dobro sodelujeta, želi si še več stikov. Sledila je soglasna izvolitev M. Kastelic za člana NO in M. Klinca za člana častnega razsodišča. Najvišje priznanje v našem PD je prejel na naš predlog častni član ob bližnji 90-let-nici Franc Šporar, dobil je srebrno priznanje PZS. Priznanje mu je izročil predsednik MDO - Jaki S. ob čestitkah vseh članov. Za dolgoletno skrbno delo gospodarja koče PD se je B. S mrke tu društvo simbolič- no zahvalilo s knjigo Slovenske gore. Ob zahvali za pozornost nam je obljubil, da še lahko računamo na njegovo sodelovanje ob raznih akcijah. Po zaključku zbora je sledilo še prijateljsko srečanje ob kozarčku in okusnih klobasah, za kar kot običajno poskrbi naš Slave H. Varno v gore. Alojz Nučič Občni zbor PDD, Kamen vrh, 18. 3. 2001 6. aprila je Turistično društvo Dobrepolje že drugo leto zapored organiziralo velikonočno delavnico. Udeleženke so se pod vodstvom Marije Znidaršič in Dušice Hočevar naučile novih spretnosti: barvanja odlitkov iz mavca in keramo mase, marmoniranja jajc, poslikave svečk in svečnika, oblikovanja cvetja iz papirja. Iz posameznih okraskov so nastajali prelepi velikonočni aranžmaji, ki so krasili domove v času velikonočnih praznikov. Udeleženke so združile prijetno s koristnim in odhajale z zadovoljstvom, saj jim je izdelek, ki so ga naredile same v prijetni družbi, pomenil veliko več, kot tisti, ki bi ga lahko kupile. (Foto: M. S.) Pred dnevom upora proti okupatorju Politični utri Igor Kršinar: Vojne na prepihu. Mag, 11.4.2001 "Čez dober mesec bomo praznovali deseto obletnico osamosvojitve in zanimivo bo videti, kdo si bo ob njej pripisal največje zasluge. Morda LDS in ZLDS; del njunih takratnih poslancev je pred osamosvojitvijo nasprotoval več sredstvom za obrambo in nekateri med njimi celo sami obrambi? Kdo so bili najzaslužnejši za uspešno slovensko osamosvojitev, lahko vidimo na reklamah ob petdeseti obletnici časopisa Dnevnik - tisti, ki jim omenjeni časopis še danes ni naklonjen." Dejan Steinbuch: Vesoljska ladja Slovenije, Ampak, april 2001 "Problem ljudske stranke, zlasti pa njenega voditelja Francija Buta, je v prvi vrsti medijski. Ne gre se slepiti, da je Butova priljubljenost v zadnjih tednih in mesecih naključna; mediji, ki sledijo načelu korporativizma in so podrejeni interesom svojih lastnikov, so Butu odločilno pripomogli k prevzemu oblasti v stranki in mu pomagali obračunati z bratoma Podobnik. Butova dilema je zelo preprosta: sončni medeni meseci, s katerimi so ga obdarili junaški ustvarjalci javnega mnenja, se bodo končali tisti hip, ko ne bo ravnal v skladu z interesi vladajoče in dominantne liberalnodemokratske partije. Čez noč se bodo nanj zgrnili težki oblaki in potem se mu lahko ponovi zgodba Marjana Podobnika, ki je bil pred štirimi, petimi leti prav tako ljubljenec slovenskih medijev, potem pa so ga taisti časopisi, televizije in celo bulvarski tisk pokopali oziroma a priori obsodili na politično smrt. Obenem pa je bila takšna "justifikacija" tudi hud udarec v osebnostnem, torej psihološkem pogledu. V Sloveniji razen Janeza Janše ni profilov, ki bi lahko psihično prenesli frontalno ofenzivo vseh medijskih topov." Jadranka Rebernik: Podobnikov testament Ampak, april 2001 " Dokler so stranke, ki so se nekoč seštevale v pomladni blok, razbite in med seboj sprte, bo prosperirala predvsem tako imenovana levica. To pa se odraža povsod - tako v njihovem nevplivu na gospodarstvo kot v interpretiranju zgodovine. Pomanjkanje vpliva na gospodarskem področju je popolnoma očitno. Vsa pomembna področja namreč zasedajo posamezniki iz levega bloka in zdi se, da po zadnjih volitvah tudi navidezno iskanje ravnotežja ni več pomembno. Razgradnja osamosvojitve ob njeni desetletnici se kaže v vedno bolj intenzivnem poudarjanju različnih afer, domnevno povezanih s posamezniki, ki so odigrali vodilno vlogo v Demosu in pri osamosvojitvi. Pisanje nove zgodovine je tako tudi obračun z vodilnimi nosilci osamosvajanja, ki so še ostali v novih strankah in se niso preselili v stranke tako imenovane kontinuitete, ki so zdaj v vladi vodilne." Dejan Steinbuch: Vesojska ladja Slovenije, Ampak, april 2001 "Liberalna demokracija je na drugi strani ugotovila, da je njena absolutna oblast v državi brez konkordata in urejenih mednarodnih odnosov nepopolna, predvsem pa ji dolgoročno ne koristi. Zavzemanje za ratifikacijo bilateralnega mednarodnega sporazuma s Svetim sedežem so strategi LDS povezali s spravljivejšo politiko do Cerkve na Slovenskem; zdaj je namreč bolj ali manj jasno, da bo LDS v primeru sprejema tega sporazuma v očeh Cerkve - s tem pa, ne nazadnje, tudi v očeh njenega občestva - pridobila veliko, izgubila pa praktično nič." Ob 60. obletnici ustanovitve OF Dan upora okupatorjem praznujemo letos v znamenju 60. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, začetnice upora proti tujim osvajalcem, ki so spomladi leta 1941 nasilno zasedli našo deželo ter nameravali za vselej izbrisati slovenski narod z zemljevida Evrope. Odločitev ustanoviteljev OF, da navkljub silni premoči italijanskega fašizma in nemškega nacizma, povežejo vse zavedne Slovence, ne glede na njihovo svetovnonazorsko propadnost, v boj za obstanek in preživetje slovenskega naroda, je bila zgodovinskega pomena. Z njo smo se Slovenci pridružili svobodoljubnim državam protifašistične koalicije in osvobodilnim gibanjem drugih evropskih narodov ter dočakali konec druge svetovne vojne skupaj z njimi kot zmagovalci. V boju proti okupatorjem smo ustvarili svojo lastno slovensko partizansko vojsko. Z njeno pomočjo smo osvobodili tudi večji del ozemlja, ki si ga je po prvi svetovni vojni prilastila Italija, to je večino Primorske in Slovenske Istre z dostopom do Jadranskega morja. V duhu načel t.i. Atlantske listine, ki so jih veliki zavezniki razglasili sredi leta 1941, smo si že med vojno uveljavili pravico do lastne državnosti. V skupno državo narodov Jugoslavije smo vstopili prostovoljno, s svojo republiko, vlado in parlamentom, kot suveren in enakopraven narod, s pravico do združitve, pa tudi odcepitve iz te državne skupnosti. To dejstvo jc bilo kasneje, v letu 1991, odločilnega pomena za mednarodno priznanje naše osamosvojitve in dokončne ustanovitve lastne države, Republike Slovenije. Druga svetovna vojna je narodom Evrope prizadejala veliko gorja in trpljenja. Tudi Slovenci smo doživeli mnogo hudega, zlasti ker so okupatorji v svojih poizkusih, da zatrejo upor, izkoriščali in spodbujali tudi naše notranje delitve in spopade. Vendar so za zgodovinsko oceno narodno osvobodilnega boja najpomembnejše pridobitve, ki jih danes uživamo vsi Slovenci. Ponosni smo lahko na to, da smo bili v velikem svetovnem spopadu s silami mračnjaškega fašizma in nacizma v drugi svetovni vojni na strani svobodoljubnega sveta, da smo dali pomemben prispevek k zmagi vrednot, na katerih jc utemeljena svobodna Evropa in organizacija Združenih narodov. Z osvoboditvijo Primorske in dostopa do morja je Slovenija povečala svoje človeške, prostorske in gospodarske danosti, ki so predpogoj za uspešen obstoj samostojne države. Na izkušnjah in izročilih boja za svobodo sta sc krepili tudi naša državljanska samozavest in odločnost, ki sta bili potrebni za odločilni korak k osamosvojitvi Republike Slovenije pred desetimi leti. Bogdan Osolnik Pred dnevom upora proti okupatorju Spomini črnogledega humorista V spominih na vojno je navadno veliko več trpkosti kot pa humorja ali veselja. Zbujati v ljudeh nasmeh in veljati za šaljivca v vojnih časih je nenavadno posrečena redkost. Precej drugačen in resničen prikaz partizanstva, življenjski utrip v četah in odredih med borci, ki so zmrzovali, pasli uši in iskali priložnost, da bi se do sitega najedli. Vedrina, hudomušnost in dobro srce ter polna malha domislic so bili avtorjevi zavezniki. Proti njim se je zelo težko bojevati in so v težkih časih včasih bolj pomembni kot polna puška nabojev ali pa poln želodec. Človek z moralo je pač močnejši od malodušneža, četudi oboroženega do zob. In avtor, Igor Krizanovskij - Oleg, je imel morale zelo veliko. Zase in za druge. V spomin na borce proti okupatorju ob državnem prazniku vstaje pripravil za objavo Zvonimir Zabuko- vec. ... Nekaj dni smo ostali v tistih prijaznih krajih med Cušperkom in Rašico, Zdensko vasjo in Malimi Lipljenami. Kot prava ljudska vojska smo izkoristili vsako najmanjšo priložnost za stike z domačini. Za patrulje, zasede in celo za stražo je bilo kar naenkrat dovolj prostovoljcev, kar je vzbujalo začudenje v štabu, sprva tudi pri meni. Kaj kmalu sem spoznal, zakaj je tako. Začeli so nas "krtačiti" zaradi nove, naravnost množične pregrehe, "žicanje" imenovane. Ravno za to posebno obliko partizanske dejavnosti je bilo na straži, v zasedah in patruljah največ priložnosti, ker si izginil funkcionarjem izpred oči. Ko razmišljam o tej prijetni plati partizanskega življenja, se spomnim tudi pregovora, ki pravi, da se časi spreminjajo in mi z njimi. Kar je nekoč veljajo za hud prekršek, ki so ga mnogi plačali z življenjem ali hudimi kaznimi, celo s smrtjo, je postalo v povojnih letih, seveda v drugačni obliki, za mnoge donosen in zaželen poklic. Naj omenim samo razne nabiralce oglasov, brez katerih ne bi mogel izhajati skoraj noben časopis. Razmišljam, kako bi zdaj, ko so razne tujke postale splošna moda, imenovali takšno dejavnost, kot je "žicanje". Najbrž bi kdo izumil tole opredelitev: "Samoiniciativna spontana ekonomska akcija, individualna ali grupna, za nabavo prehrambenih artiklov, alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov in drugih predmetov široke potrošnje neposredno od individualnih agrarnih pro-ducentov, brez posredovanja družbenopolitičnih organizacij, forumov, oblast- nih organov in štabov, izven okvira splošne in družbene porabe, s ciljem zadovoljevanja individualnih interesov." V zaničevalnem in po kmečko preprostem slovenskem jeziku pdbi tej dejavnosti lahko rekli karprosjačenje. Toda že takrat smo se te besede raje izognili. Nekateri tovariši so se zelo hitro razvili v prave virtuoze "žicanja". Taki so nemudoma začeli gledati zviška na tiste nerodne in nesposobne šušmarje, ki so kar naravnost povedali, da bi radi jedli, pili in kadili. Toda tudi v najnižji vrsti "žicarjev" so bile precejšnje socialne razlike. Na naj- O F Območno združenje borcev in udeležencev NOB Grosuplje vabi ob 27. aprilu. Dnevu upora proti okupatorju in 60. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda: * na slovesnost, ki bo v četrtek, 26. aprila 2001, ob 12.30 uri pri spomeniku talcem v Radohovi vasi. Slavnostni govornik bo LADO KOCJAN, sledil bo kulturni program; * na slovesnost, ki bo v petek, 27. aprila 2001, ob 11. uri v avli Osnovne šole "Louis Adamič" v Grosuplju. Slavnostni govornik bo poslanec Državnega zbora Republike Slovenije MIRAN POTRČ. Sledil bo koncert PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA. nižjem klinu družbene lestvice so bili tisti, ki so vsakič tarnali, da niso že najmanj tri dni nič jedli, potem pa so kmetico prosili, če je mogoče kaj ostalo od prašiča. Če se je kmetica potem repen-čila, da celo sami nimajo več ne suhega mesa, klobas in masti, seje takšen "ži-car" začel opravičevati, da ni mislil tako. Ce bi bilo kako meso, da bi se ga sicer ne branil, toda v mislih je imel, če je mogoče pujsu ostalo kaj od kosila ali večerje oziroma zajtrka. Najvišja vrsta "žicarjev" pa je znala vso reč zastaviti povsem drugače. Njeni pripadniki so znali speljati kmeta, da jih je sam povabil v goste, oni pa so se celo sramežljivo branili vabilu kot nekakšne kmečke neveste. Končno so seveda popustili in se nehali braniti, gostitelj pa je bil še bolj počaščen, koje nahranil in napojil tako odličnega gosta. Mitingi pa so zbudili dotlej skrite in zatirane sposobnosti tudi pri našem tovarišu Papežu, tistem, ki sem ga našel na straži, ko sem prišel na Pugled. Nekoč še pred vojno, so ga zaradi njegovih pesniških poskusov neusmiljeno preganjali žandarji, mu plenili rokopise in prepovedovali uprizarjanje njegovih igric. Šele zdaj, pri partizanih, je lahko pisal brez skrbi. Navadno je čepel v kakšnem kotu ali šotoru, grizel svinčnik in molče koval verze. Tovariši so se z njim šalili, češ daje postal pesnik, ker je pojedel preveč pese. Drugi spet so primerjali posamezne zvrsti umetnikov, tako pesnikov, pisateljev, skladateljev in podobnih. Taki so pravili, da so pesniki najbolj redki in zato dragoceni, skladatelji pa najmanj. To pa zaradi tega, ker bo v gozdu vedno dovolj drv, ki jih lahko skladajo. Toda komaj nekaj dni po spopadu na Puglcdu nas je Papež močno presunil s pesmijo Tam na Pugled gori. Zapeli smo jo na našem drugem mitingu naslednjega dne po našem prihodu v te kraje. Vaš-čanom so se orosile oči in nekdo je bil tako raznežen, daje namesto putrha prinesel na mizo bariglo vina. Takrat se Papežu, ki je povrh trpel tudi zaradi tega, ker je bil prav tako navaden partizan kot Mežnar, še sanjalo ni, kako bo mnogo let pozneje. Ni vedel, da bo njegova pesem hitro ponarodela in dajo bodo prepevali na neštetih mitingih med vojno in po njej. Skratka, da bo postala slavna. Odmevi, mnenja april 2001 Gospoda ravnatelja! Ne zamerita mi preveč, toda moram vama odgovoriti na nekaj zadev, ki sta jih napisala v odgovor na moje pisanje v letošnji drugi številki časopisa Naš kraj. Prva stvar, ki jo je dobro pojasniti, je izraz "natolcevanje", ki ga uporabljata v naslovu. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da beseda natolcevati pomeni pripovedovati slabe, izmišljene stvari o kom. Večkrat sem prebral svoje razmišljanje, napisano v "Našem kraju", vendar moram ugotoviti, da si nisem ničesar izmišljal. Se manj je bil moj namen pisati slabe stvari o OS Dobrepo-Ije. Tisto, kar sem napisal prav gotovo ne meče slabe luči na šolo kot celoto, morda pa se v tistem najde kakšen posameznik. Prepričan pa sem, da kar zadeva Franaja-kliča sploh ne bi bilo narobe, če bi njegova slika visela v tistem prostoru šole, ki ga vsak dan obišče največ učencev, pa tudi drugih krajanov in gostov na različnih prireditvah v šoli. Po mojem je to prostor, ki ga uporabljate kot jedilnico in dvorano za prireditve. Takšno je moje mnenje in popolnoma sem prepričan, da ga povsem svobodno lahko tudi povem. V svojem življenju sem se veliko zavzemal za svobodo mišljenja in govorjenja vseh ljudi, sedaj pa naj bi si kar sam kratil pravico, da ne bi povedal nečesa, kar se mi zdi pomembno za Dobrepoljce, za naše potomce, za otroke torej, ki jim vidva s svojim delom v veliki meri oblikujeta pogled na svet. Ce se vama in Svetu zavoda zdi, daje knjižnica pravi prostor za to, potem naj bo tako. Na tem mestu moram priznati, da v vaši knjižnici še nisem bil, kar pa seveda ne pomeni, da ničesar ne preberem. Tudi o vaših letnih delovnih načrtih nisem pisal (in se tudi malo ne čutim poklicanega, da bi se va- nje spotikal), le predlagal sem, da bi bilo dobro, če bi učencem večkrat kaj povedali o Jakliču. Za sabo imam 16 let obiskovanja šole in vem, da se v vsakem učnem načrtu najde še dodatnih petnajst minut na leto, da učencem poveš še kaj izven tiste natančno začrtane smeri. Toda ne mislim vaju učiti, saj sta dovolj stari in zreli osebi, ki se znata pametno odločati, kar sta doslej v svojem življenju že velikokrat dokazala. Upam, da poznata tudi moje dosedanje sodelovanje z OS Dobrepolje, ki teče še iz časov, ko vidva te ustanove še nista vodila. Za svojo in našo šolo sem se vedno in povsod zavzemal po svojih močeh in danostih in niti enemu od delavcev šole sodelovanja doslej nisem odklonil Zato me vajine uvodne besede še toliko bolj čudijo. Ne vem tudi, zakaj mi podtikata šikaniranja učiteljev ter moč oblasti besedičenja. Upam, da vama je jasno, da so bili vodje šol vedno ljudje, ki so ustrezali obstoječemu političnemu režimu. Torej sta bila vidva na strani oblasti, jaz pa pravzaprav doslej še nikoli. Zato mi, spoštovana gospoda, res ostane le še besedičenje, ob katerega se lahko rogata. Kar zadeva primer učiteljice, kije več trideset let razdajala svoje znanje učencem, pa zato ni prejela Jurčičevega priznanja, lahko povem le, da o Jurčičevih priznanjih gotovo ne odločam jaz. Ker ne vem, za koga konkretno gre v tem primeru, lahko povem le, da omenjena gospa učiteljica verjetno ni bila članica Kulturnega društva Dobrepolje, pač pa delavka vašega zavoda. Vidva, spoštovana gospoda, ki sta ta zavod vodila kar dolgo časa, in ga še vedno, pa bi morala poskrbeti, da bi bila gospa plačana primerno svojemu razdaja-nju. To je popolnoma in sa- mo vajina naloga (kolikor pač poznam delo in vlogo direktorja v neki organizaciji). Samo za primer! Najbrž se bosta strinjala, spoštovana gospoda, da ne more dobiti priznanja npr.: Združenja veteranov vojne za Slovenijo (se oproščam, če se organizacija imenuje kako drugače) tisti, ki v njej ni sodeloval. Na koncu vaju moram, spoštovana gospoda, res pohvaliti za vajino enotnost v zavzemanju stališč. Upam, Male vasi pa ni! Komaj čakam, da ponovno prispe nova številka občinskega časopisa NAS KRAJ, da si vzamem pet minut za svojo občino. Načeloma se NE ukvarjam s tekočimi krajevnimi problemi in tudi oni z mano ne, vendar vseeno sem bil nad zadnjo številko presenečen! Preletel sem prvo, drugo stran in po svoji poklicni deformaciji tudi tretjo in četrto, kjer je bila BILANCA. Večino postavk v bilanci si ne upam komentirati, saj ne poznam ozadja. Torej, kot povprečen občan občine težko ocenjujem takšno bilanco. Pričakoval bi, da odgovorni v občini posredujejo bilanco z vsemi pomembnejšimi razkritji, če pa to ne, pa bi bil Naš kraj dve strani tanjši. Torej sem se lotil bolj razumljive rubrike "Investicijski odhodki". V tej rubriki so navedene tudi vasi in se lažje bere. Presenetila pa me je postavka "nakup zemljišča" v višini 4 mio SIT, ki mi ni čisto jasna, saj se odgovornim ni zdelo vmesno napisati recimo "Nakup zemljišča v Mali vasi" za izgradnjo ... V tej rubriki ali v rubriki nižje je bila ponavadi poleg ostalih vasi tudi MALA VAS z nikoli začeto zgodbo o ureditvi centra vasi. Gledam, gledam in vidim, da ne vidim: MALE VASI NI!!! Pa si mislim, je pač izpadla, saj ni dovolj denarja. Pa malo da jo bosta uspela še dolgo negovati. Vseeno pa me zanima, kako sta mi pisala odgovor. Ali je eden narekoval in drugi pisal, ali sta držala skupaj za pisalo, ali sta morda tipkala vsak po en stavek. Lep pozdrav ter veliko uspeha pri delu vama iskreno želim, kajti na plečih nosita napredek in razvoj Dobre-polja. Jaklič se je tega zavedal. Igor Ahačevčič bolj podrobno pogledam in ugotovim, da se PRED-STRUGE kar trikrat pojavljajo (zemljišče za igrišče, posta-jališčc, kapelica). Ugotavljam, da Predstruge največ potrebujejo!? ZAKAJ!? Imajo največje potrebe, ali je kaj drugega!? Kot da mi kamen pade na glavo, me prešine: KAMNOLOM, oni imajo kamnolom in zato jih je potrebno nekako zadovoljiti, da preveč ne nergajo! OK, naj bo, vendar premišljujem, berem in vidim, daje največ denarja namenjenega pod rubriko "Investicija v Predstru-gah - kapelica 2.070.000,00 SIT. Pomislim, tudi v Mali vasi imamo kapelico, pa ne samo eno, temveč tri, vendar nevzdrževana je prav vaška kapelica. Torej, če prav vidim, je denar v občinski blagajni tudi za kapelice!? Paso rekli, da za kapelice ni denarja!? Torej denarje tudi za kapelice, vendar ne za vse!!! Za vaško kapelico v Mali vasi ni denarja? Ali morda v tej kapelici ni pravega svetniškega kandidata! ? Ne vem. Vem le, da ima kapelica v Mali vasi svetnika, ki se nikoli ni prav pisal! Jamnik Viljem april 2001 Odmevi, mnenja 23 AH je samsko življenje preveč poceni? Ob prebiranju prejšnjega Našega kraja, me je spravil k razmišljanju članek Vroča razmerja. Vprašanje porok oz. razmerij med spoloma je večplastno in bolj kompleksno in gaje potrebno reševati bolj dolgoročno. Vse ugotovitve o sociološkem razvoju partnerske skupnosti, ki jih navaja avtorica, so v celoti pravilne. Z njimi se tudi jaz strinjam, vendar avtorici ne ponuja nobene normativno dolgoročne rešitve. V ta liberalen koncept svobodne sodobne družbe pa je potrebno vključiti tudi odgovornost do sebe, do soljudi in do prihodnosti. Prav paradoksalno je, da je človeštvo v vsem svojem razvoju, demokraciji in znanju prišlo, tlo stopnje "samouničeva-nja". Demografski trendi zahodnega razvitega sveta so katastrofalni. Ce hočem analizirati ta destruktivni proces človeštva, ne morem mimo nekaterih ekonomskih zakonitosti. V današnjem utilitarističnem času se ves svet gleda skozi oči profita, uspešnosti, racionalnosti, dosežkov,pravic... Vsaka materialna in imaginarna stvar ima svojo ceno. Svojo ceno ima tudi samsko življenje, življenje v dvoje, življenje z otroki, življenje brez otrok. Vsak individuum ima pravico do svobodne odločitve za katerikoli način življenja, vendar je potrebno določiti norme, kaj je prav in kaj bolj prav, kaj je družbeno koristno in profitabilno. Ker je posameznik vsvo-jih odločitvah vse preveč kratkoviden in egoističen, je nujna dolžnost družbe, da dolgoročno rešuje eksistencialne probleme človeške vrste. Razpravljati o vseh teh stvareh danes je morda prerano, ko se svet Še spopada z demografsko eksplozijo in pomanjkanjem prostora. (Ce pogledamo nekaj historičnih dejstev zahodne civilizacije, ki je demografsko eksplozijo "doživela" v prvi polovici 20 stoletja, ugotovimo, tla se bo trenutno naraščajoči trend tudi v nerazvitem svetu hitro obrnil. Projekcije predvidevajo začetek "izumiranja" človeštva v leto 2100) Tudi ta dejstva govore o relativni dolgoročnosti pojava problema izumiranja (imamo še 100 let časa...). Tudi če problem izumiranja trenutno postavimo na stranski tir, še vseeno trčimo na vsem znan in aktualen problem staranja prebivalstva, kije prisoten tudi v Sloveniji. Ce se zopet povrnem na ekonomsko koristnost in rentabilnost posameznikove izbire življenjskega sloga, lahko hitro ugotovim, daje stil samskega življenja bolj popularen zato, ker je veliko bolj ekonomsko privlačen. Ravno v tem vidim jedro problema. Koristi in ugodnosti samskega življenja so (pre)velike, povzročale pa bodo resne probleme že v bližji prihodnosti, oziroma jih že povzročajo (pokojninska luknja). Kako sedaj reševati te probleme? S pomočjo pravičnega in dolgoročnega ekonomiziranja, na institucionalnem nivoju, je problem rešljiv. Obstajati pa mora pripravljenost celotne nacije na ta korak. Vsak posameznik si verjetno želi živeti kakovostno življenje tudi v tretjem življenjskem obdobju. Tranzi-tivno si to želi potem tudi družba kot celota. Družba (država) naj torej omogoči svobodno izbiro posamezniku, a naj hkrati prizna pozitivno in večjo koristnost tistemu, ki je poskrbel za ohranjanje potomcev. Samsko življenje je potrebno ustvariti ekonomsko manj privlačno. Malo pravokativno poglejmo koristnost samske -ga karierista-ke , ki si za svoj življenjski projekt samouresni-čitve izbere delo, napredovanja, ugled...na drugi strani pa požrtvovalne starše, ki z majhnimi dohodki preživljajo več otrok. Že srednjeročno lahko vidimo, da je drugi koncept družbeno veliko bolj koristen, (novi delavci, novi potrošniki, novi davkoplačevalci, novi in- telektualci...) Potrebno je torej enakopravno in pravično porazdeliti stroške potomstva. Egalizacijski instrumenti so lahko čisto klasični; davki in subvencije. Pri tem mojem teoretiziranju sem se namensko osredotočil ravno in samo na ekonomski motiv, ne mislim, daje ta motiv edini in najpomembnejši, saj je problem večplasten. V sedanjem času je namreč moderno početi stvari, ki se splačajo, zato menim, daje sistem prerazporeditve dohodkov od tistih, ki ne želijo otrok k tistim, ki jih hočejo, dolgoročno edini pravičen in učinkovit. Svoboda posameznika s tem ni ogrožena. Če smo pripravljeni oz. prisiljeni plačevati ekološke takse, ki naši generaciji tudi direktno nič ne koristijo, je smiselno na tem področju uvesti kaj podobnega. Seveda je tu možen ugovor, da obstajajo obvezni prispevki za pokojnino, obstaja drugi podjetniški steber in tretji individualni (v katerega lahko spet paradoksalno vlagajo le premožnejši tj.osebe z manj otroki), obstajajo davčne olajšave... Obvezni prispevki se trosijo sproti, gre za t.i. "pay-as-you-go" sistem, kjer aktivna generacija vzdržuje pasivno. Tudi drugi in tretji steber ne pomagata dosti, saj brez potomstva prihrankov ne bo imel kdo akumulirati. Davčne olajšave SO premajhne, saj ankete kažejo, da se veliko mladih parov ne odloča za potomstvo ravno zaradi finančnih težav (ali zaradi perspektivne kariere, ki bo "prinesla" večje "dobičke"). Prepričan sem, da se bo v prihodnosti še razmišljalo na tak način, vendar bo lahko že prepozno (vsaj za mali slovenski narod). Moj namen nikakor ni bil kritiziranje na začetku omenjenega članka in s tem njegove avtorice, saj samskemu življenju apriori ne nasprotujem. Bil je le povod za razmišljanje in definiranje nekaterih realno uresničljivih rešitev. Koncept je v celoti teoretičen in osebno nisem kompe-tenten, da bi "pridigal" o tem. Naj še enkrat poudarim, daje rešitev problema možna, če bo za to obstajala politična volja odgovornih in če bodo na dolgi rok postavljene te prioritete. David Jakopič OBVESTILO Obveščamo vse prizadete svojce po vojni pobitih oseb in druge, da lahko na podlagi 10. Člena Zakona o popravi krivic (Ur. list RS št. 59/96), vložijo pri Ministrstvu za pravosodje, Sektor za popravo krivic, zahtevo za popravo krivic in status upravičenca: 1. da se mi prizna status bivšega političnega zapornika, 2. da se mi prizna status svojca pokojnika, bivšega političnega zapornika, ker je oseba, ki je izpolnjevala status bivšega zapornika, umrla pred vložitvijo zahteve, 3. da se pokojniku (ime in priimek) prizna status po vojni pobite osebe, 4. da se mi prizna status svojca po vojni pobite osebe 5. da se mi prizna status pravnega naslednika svojca po vojni pobite osebe, ker je oseba, ki je imela status svojca po vojni pobite osebe, umrla pred vložitvijo zahteve. Praktično navodilo: Upravičenci (mati, oče, vsi otroci ...) izpolnijo tiskovino Zahtevo za popravo krivic, ki jo dvignejo na Ministrstvu za pravosodje pri vratarju, Zupančičeva 3, Ljubljana. Izpolnjeno zahtevo in dokazila o statusu upravičenca, ki mora biti lastnoročno podpisana, oddajo na vložišču Ministrstva za pravosodje, Zupančičeva 3, od tam pa jo odnesejo na vladno komisijo za ugotavljanje statusa upravičenca. Po potrditvi vladne komisije o upravičenosti statusa upravičenca, bodo na podlagi zakona upravičenci (otroci pokojnikov) dobili odločbo o odškodnini - vsak upravičenec posebej (200.000,00 SIT). Od dopisnikov april 2001 Po zakonu bo ta odškodnina izplačana v dveh delih, in sicer polovica v gotovini v prvi polovici leta 2002, druga polovica pa bo izplačana v obveznicah odškodninskega sklada, ki bodo izplačljive v letih 2003 in dalje. Ker je v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje veliko upravičencev do tega statusa, prosimo, da se prijavite k zahtevi za popravo krivic. Dokumentu je po- trebno priložiti mrliški list ali, v kolikor ta ne obstaja, glede na izjavo svojcev, prič in drugo, vložiti zahtevo na Upravni enoti Grosuplje za izdajo ustreznega dokumenta - mrliškega lista za pogrešano osebo in ga priložiti k zahtevi za popravo krivic. Društvo za ureditev zamolčanih grobov Odbor Grosuplje Mladinska KAKO PA MI CENIMO NARAVO? Vsako jutro, ko se zbudim, najprej za-slišim prijetno petje ptic, in ko se ozrem skozi okno, zagledam velike travnike, na obrobju pa prečudovit gozd. Včasih, ko me kdo vpraša, od kod prihajam, mu v šali odgovorim, da iz dežele pravljic, saj se mi zdi naš kraj res tako čudovit kot kakšna pravljica. Saj res, naj se popravim! Zdel se mi je čudovit, preden sem prišla do spoznanja, da nekateri svoje odpadke raje odlagajo v naravo, kot pa tja, kamor spadajo. Sramotno se mi zdi, da namesto rož naše kraje krasijo odpadni pralni stroji, štedilniki, da o ostalih smeteh sploh ne govorim. Središče Dobrepolja je seveda še kar čisto, če pa se obrnemo proti Hočevju (natančno proti Planom), pa lahko zagledamo vse, kar nam srce poželi; glede odpadkov mislim. Narava je sama po sebi zelo lepa, toda vse te smeti mečejo slabo senco na vse prebivalce. Zadnjih nekaj tednov povsod po Sloveniji potekajo čistilne akcije, prav tako tudi po naših krajih in zelo lepo je videti, koliko ljudi je pripravljenih čistiti okolico. Zal pa se to dogaja le enkrat na leto. Ko narava komaj zadiha, jo začnemo zopet onesnaževati. Koliko ljudi ima podobno mnenje kot jaz, toda še vedno premalo, da bi našo okolico lahko obdržali čisto. Morda je še kje v Dobrepolju tako ogromno smetišče, kot ga lahko opazimo na Planih, toda upam, da ne. Zelo sem razočarana, ko na poti domov zagledam ogromno odlagališče. Ob cesti stoji križ,takoj za njim pa...saj ni vredno besed. Glede na to, da je ustanovljeno tudi Turistično društvo in da nas vsako leto obišče vse več turi- stov, bi morali malo bolj skrbeti za našo okolico. Lahko pa bomo razkazovali razne pralne stroje in odvržene štedilnike... Tanja Žnidaršič MISLI Človek je istočasno sramota in ponos narave.. (A. POPE) Človek ima vse vrline in vse napake, ki jih ima vsaka živalska vrsta posebej. (C. DOSSI) Človek je edina žival, ki neti ogenj, zaradi tega je vladar sveta. (RIVAROL) Noben človek ni OTOK, povsem sam zase; vsak človek je kos CELINE, del kopne zemlje; če MORJE odplavi grudo prsti, je EVROPE manj, prav tako, kakor da je bil RTIČ, prav tako, kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, kajti vključen sem v ČLOVEŠTVO. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvon zvoni: zvoni tebi. (John DONNE) SMEH JE ZDRAV Mož ribič pride domov in reče: "Žena, od danes ne bomo več kupovali mesa!" - "O, a si ujel toliko rib?" - "Ne, vso plačo sem zapil..." *** Arhitekt pride na gradbišče, vznemirjeni delavci begajo sem ter tja: "Kaj se dogaja?" Najbližji odgovori: "Odri so se podrli!" - "Ali ste obvestili delovodjo?" - "Se ne." - "Kaj še čakate, storite to takoj!" - "Saj ga že odkopavamo." *♦# "Kaj bi naredil, če bi zadel sto milijonov ?" - "Kupil bi si dober avto." - "In če bi zadel več ?" - "Vrnil bi dolgove!" Tema naslednje mladinske strani bo "VRLINE VČERAJ, DANES, JUTRI". Svoje prispevke lahko pošljete do 10. maja na naslov Kompolje 21 ali e-mail: janez-tomsic@hotmail.com. Vsi mladi ste vabljeni k sodelovanju! Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Na naši tretji seji, 8. 4. 2001, smo razpravljali o letni konferenci, o izletu na Bizeljsko in Mc-džigorje. Letno konferenco smo imeli 22. 4. 2001 ob 15. uri v šoli. O njej bomo poročali v naslednji številki. Izlet na Bizeljsko bo 26. 5. 2001, z odhodom avtobusa ob 6. uri iz Ponikev- Predstruge - Cesta - Videm - Kompolje - Zdenska vas. Cena prevoza je 1.500 SIT. Najprej se bomo ustavili v Trebnjem na kavici, nato v 1 mpolci, v domu starostnikov, potem na Svetih Gorah, kjer je romarska cerkev. Tam bo tudi sveta maša za nas. Nato se bomo ustavili v Pcpnici, kjer imajo klet s slikami na stropu. To je nekaj enkratnega. Tam bo pokušina vin, možen bo tudi nakup. Pot bomo nadaljevali do Podsrede in Brežic. Na kosilu se bomo ustavili pri Hervolu, ki je bil vodja ansambla Hervol, zdaj pa ima kmečki turizem. Izlet v Medžigorje bo enkrat konec maja, da- tum bomo pravočasno sporočili po vaških poverjenikih. Cena je 10.800 SIT, vključuje pa polpen-zion, oglede in prevoz. Mi se bomo priključili drugemu društvu, ker je nas premalo za en avtobus. Posebna želja članov upravnega odbora je, da bi vsak, ki želi na izlet ali prireditev, po telefonu ali osebno obvesti člane upravnega odbora ali vaškega poverjenika v vasi, kakor koli ga že imenujemo. Zelo je naporno in nerodno za člane, ki morajo po večkrat hoditi k nekaterim. To bo veliko olajšanje za člane upravnega odbora in tudi za vas. Nameravamo ustanoviti krožek kvačkanja in vezenja. V Velenje bomo šli 28. 6. 2001. Tam bo vsakoletno srečanje upokojencev Slovenije. Čim več sevaš bo prijavilo, tem bolje. Lani je bilo samo sedem prijav, zato smo se priključili drugemu društvu. Upamo, da vas bo letos več. Lepo pozdravljeni. april 2001 Od dopisnikov i i M i i Ki !a ■ r< 11 i rita 'nm VEST (nadaljevanje) Že stara ljudska modrost pravi: Mirna vest je najboljše vzglavje. To pomeni, da je vest človeka spremljala že od nekdaj in da je zanj tudi bistvenega pomena. Če vest ne bi bila ključnega pomena za človekovo osebnostno rast, ne bi bilo danes o njej ne duha ne sluha. Posebno, če se zamislimo o obstoju nečesa neotipljivega skozi ne samo stoletja, pač pa tisočletja. Za vest včasih slišimo, da je "v krizi". Vest ni v krizi, v krizi smo ljudje, z vsemi slabostmi tega sveta, ki nas obdajajo. Zanimajo nas le zemeljske stvari, uživaštvo, premoč nad drugimi in podobno. Vse znamo prikrojiti lastni resnici in dokazati lastni "prav". Današnji človek ima mnogo močnejšo zavest o sebi kot nekdaj, ima moč in možnost svobodnega odločanja. Enostavno rečeno: ker je vse dovoljeno. Narobe razumljena tolerantnost in nevtralnost še otežuje prisotnost vesti današnjemu človeku. Zdi se, da bo vest za vselej pokopana. Vendar ni tako. Če je kot nevidna sila preživela prav v vsakem človeku, tudi v današnjem času se ni bati za njen obstoj. Ob hiper razvoju tehnike in vsega človeku otipljivega, se vedno bolj kaže oz. prav čuti potreba po duhovnosti na drugi strani. Kdor ne veruje v Kristusa, išče duhovnost drugje. Človek enostransko ne preživi. Za fizični obstoj je potreben tudi duševni razvoj. In človek ima to moč in sposobnost, da se skladno razvija. Z razvojem človeških sposobnosti vzporedno razvija, vodi in vzgaja svojo vest. Samo taka je prava člove- kova podoba. Z zorenjem osebe zori tudi vest in obratno. Kot so različne stopnje v razvoju človeka, tako je po stopnjah različna tudi vzgoja vesti: 1. Vzgoja vesti pri otroku - od spočetja dalje 2. Vzgoja vesti pri mladostniku 3. Vzgoja vesti pri odrasli osebi (če štejemo leta za odraslost) Vzgoja vesti pri otroku Kot sem že omenila, ni recepta za vzgojo vesti na kateri koli stopnji človekovega razvoja. Dejstvo pa je, da vedno in vselej izhajamo iz ljubezni. Za pravilno vzgojo vesti pri otroku je najprej temeljnega pomena skupno življenjsko ozračje, v katerem se otrok razvija. Tu mislim predvsem na skupnost družine. Iz nje lahko otrok črpa toplo, globoko in osebno ljubezen staršev in ostalih članov družine. To je nenadomestljiv predpogoj za srečno življenje po vesti. Po starših, ki otroku izkazujejo resnično ljubezen, se postopoma razvija tudi njegova Vest v smislu dobrega. Vzgoja vesti pri otroku ni najbolj zahtevna, je pa prav gotovo najbolj odgovorna v vseh fazah razvoja. Od dobrega začetka je odvisno vse nadaljevanje. Seveda otrok še ni dovzeten za vse dobro kar takoj. Postopoma. Korak za korakom, kakor se je učil hoditi, tako, in še daljša je pot vzgoje vesti pri otroku. Pomembno je,da otrok ne dobi vtisa o samovolji, muhavosti in nestalnosti. Cilj pri vzgoji naj bo že od začetka krepost, kar pomeni stalnost, trdnost in zvestoba v dobrem. Kot vzgojitelji in starši moramo vztrajati na tej poti vzgoje, čeprav je velikokrat težko in mislimo, da je ves trud zaman. Ne obupajmo na svoji poti. Če mi ne bomo stali kot trdne skale, v kakšen pesek bomo zdrobili svoje otroke? Nadaljevanje prihodnjič. Anica Štrubelj Uspešen glasbeni nastop "ježkov" iz vrtca Ringaraja Letošnja območna revija predšolskih in otroških zborov je bila 2. aprila v osnovni šoli Ferdo Vesel v Šentvidu pri Stični. Organizatorje bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Poleg štirih otroških pevskih zborov iz vseh treh občin sta na reviji nastopila tudi dva predšolska zbora. Eden od njih je bil zbor ježkov iz vrtca Ringaraja. Pod vodstvom zborovodkinje Darje Erčulj in ob spremljavi Romana Gačnika so zapeli štiri pesmi. Nekateri od njih so na podobni reviji sodelovali že v lan- skem letu, za večino od njih pa je bil letošnji nastop prvi izven vrtca. Vseeno so bili na odru sproščeni, igrivo simpatični - in kar je najbolj pomembno - tudi zapeli so lepo. Mladinski pevski zbor, ki seje letos izredno uspešno predstavil na občinski reviji in bil izbran za nastop na regijski reviji pevskih zborov v Brezovici, ima tako odlične naslednike. (M. Steklasa) 26 Iz šole, prireditve za materinski dan) april 2001 Znova velik uspeh veselošolcev na regijskem tekmovanju v Veseli šoli V petek, 23. marca so učenci Osnovne šole Dobrepolje in Podružnične šole Struge dosegli lep uspeh na regijskem tekmovanju v Veseli šoli. MATERINSKI DAN NA VIDMU Zahvala mamicam za njihov praznik Jedilnica osnovne šole na Vidmu je bila 23. marca praznično okrašena, najlepši pa je bil pogled na množico otrok, ki so v spremstvu svojih razrednikov in razredničark drug za drugim prihajali na oder. Prav vsi so se zbrali, od male šole pa do 4. razreda, da bi pokazali svojim mamicam, kaj so se naučili za njihov praznik. Nestrpno so čakali, da pridejo na vrsto in povedo kaj lepega. Čim manjši so bili, tem bolj iskreno in odkritosrčno je zvenela njihova izpoved. Kot da se vseh tistih besed in verzov niso naučili, kot da so se jih pravkar spomnili, da bi jih povedali pred vsemi. In kot so bili otroci veseli svojih mamic, so bile mamice ponosne na svoje otroke, saj so se izkazali kot dobri recitatorji, igralci, športniki, predvsem pa pevci in glasbeniki. Predstavili so se na različnih instrumentih - kitari, klavirju, celo na violini. Na flavto je zaigrala dobitnica zlatega priznanja na regijskem tekmovanju Laura Sadar, na violinskih citrah pa vnukinja Jožeta Zajca, ki svoje znanje uspešno prenaša nanjo. Tudi otroški pevski zbor pod vodstvom Rezke Šuštar se je izkazal. Eden od najlepših prizorov pa je nastopil proti koncu, ko se Letos to tekmovanje poteka drugače kot prejšnja leta, saj sta razredno in regijsko tekmovanje organizirana na matični šoli, državno pa na eni izmed bližnjih osnovnih šol, ki spadajo v določen veselošolski okoliš. Iz matične Osnovne šole Dobrepolje se je na državno tekmovanje uvrstilo kar deset učencev: Natalija Fink in Janez Sevšek iz 3. razreda, Eva Blatnik iz 4. razreda, Alenka Babic iz 5. razreda, Andreja Sevšek in Matej Lenarčič iz 6. razreda ter Vida Borštnik, Petra Tkalčič, Kristina Prijatelj injanez Gačnik iz 8. razreda. Iz Podružnične šole Struge pa sta bila uspešna Andraž Oberstar iz 4. razreda in Natalija Zdešar iz 8. razreda. Vsem iskrene čestitke! To je za manjšo šolo in mentorico Marijo Babic lep uspeh. Velik uspeh osmošolcev potrjuje njihovo veliko željo po dodatnih petih točkah, ki jih bodo zelo potrebovali pri vpisu v želene srednje šole. Te bodo dobili le ob morebitnem uspehu na državnem tekmovanju. Na matični šoli pa vodi dejavnost Vesele šole avtor tega prispevka. Zaželimo našim dvanjastim učencem in učenkam veliko uspehov na državnem tekmovanju, ki bo 22. maja na Osnovni šoli Louis Adamič v Grosuplju. Matej Kalan je množica otrok obrnila in se približala mamicam, da so skupaj ob spremljavi Jožeta Zajca zapeli Jaz pa grem na zeleno travco. Preden so se vsi skupaj razšli, so otroci svoje mamice peljali k mizam, kjer so jih čakala prelepa darila - izdelki njihovih otrok, ki so jih nalašč zanje izdelali v šoli. Pozornost je mamicam izkazala tudi občina, saj je vsaki od njih podarila nageljček. Za lep zaključek pa so poskrbele še članice DPŽ, ki so napekle okusno pecivo. M. Steklasa MATERINSKI DAN V STRUGAH Skupen nastop šolskih in odraslih skupin Za prireditve, ki jih organizira šola v Strugah, je značilno, da k sodelovanju povabi tudi odrasle skupine, predvsem je to Moški pevski zbor, ki predstavlja osrednje gibalo tamkajšnjega kulturnega življenja. Takšno sodelovanje kaže ne le kulturni utrip kraja, ampak tudi nepogrešljivo vez med šolo in ostalo sredino, kar je za manjše kraje zelo pomembno. Na letošnji proslavi za materinski dan so to sodelovanje še razširili, saj smo spet lahko opazili nekaj novosti. Med nastopajočimi Prireditve za materinski dan je bil narodno-zabavni ansambel Murni, s skoraj celotno struško zasedbo, ki je prijetno popestrila program in razvedrila obiskovalce. Za domačnost in še lepši vtis pa so poskrbele članice DPŽ iz Strug, ki so napekle pecivo, s katerim so učenke postregle obiskovalce. Seveda pa se je na odru spet zvrstila večina učencev, od najmlajših v mali šoli do tistih, ki bodo letos zapustili osnovnošolske klopi. Pod vodstvom svojih mentoric so pripravili lep program, ki so ga v celoti namenili svojim mamicam za bližnji praznik. Program je bil razgiban, komaj so se učenci oddahnili od igralskega nastopa, že so se postavili v vrsto za pevski nastop. Domiseln izbor pesmic, odlomkov iz igric ter literarnih del je spet dal priložnost, da so se učenci izvrstno in vsestransko izkazali. Na koncu so si obiskovalci lahko ogledali lepo urejeno razstavo njihovih izdelkov. Mamice so odhajale s pohvalnimi besedami na ustih in nageljnom v roki - pozornost občine. M. Steklasa MATERINSKI DAN V VRTCU RINGARAJA "Otroci pojejo najlepše, kadar pojejo svojim staršem'' 24. marca so otroci iz vrtca Ringaraja pod vodstvom svojih vzgojiteljic in pomočnic polepšali sobotno popoldne svojim staršem. Mamicam in očkom so se zahvalili za njihovo skrb in ljubezen tako prisrčno in simpatično, kot to znajo le najmlajši. Da so se zbrali in se predstavili pred tolikšnim številom obiskovalcev, je že samo po sebi vredno pohvale. Da so se naučili toliko lepih pesmic, plesati in celo zaigrati igrico, še toliko bolj. Nobenih izjem ni bilo, za praznik svojih mamic so nastopili celo najmlajši - bibe. Skupaj z mamicami so zaplesali in zapeli venček pesmi. Za njimi so se predstavili ježki, pikapolonice, metuljčki. Pogumno, veselo, simpa- tično. Da bo pevska tradicija med Dobrepoljci živela še naprej, so nas prepričali ubrani otroški glasovi, ki so ob spremljavi Romana Cačnika peli pesmi o mamicah. "Otroci pojejo najlepše, kadar pojejo za svoje starše," je dejala voditeljica Marija Žnidaršič. Ne le najlepše, tudi najbolj iskreno, bi lahko dodali, ko smo opazovali mlade pevce, ki so mahali in z glasnimi vzkliki klicali svoje mamice, ko so odhajali z odra. Predstavili pa so se tudi mali šolarji in folklorna skupina. Ker pa so se mladi nastopajoči lahko vsaj malo oddahnili, so vmes nastopili posebni gostje. Med njimi mladi nadarjeni glasbeniki iz glasbene šole in posebna gostja Ančka Lazar, ki že vrsto let sodeluje z vrtcem. Znova je dokazala, da ima na zalogi narečno "storijo" za vsako priložnost. Tokrat je pripovedovala o mamah in otrokih, recitirala pesem Toneta Pavčka in se z zapetimi uspavankami spominjala otroštva. Prireditev, ki je izzvenela v zahvalo staršem, je bila zaključena s plesom za vse. Prav na koncu pa je sledilo še presenečenje za starše, saj so jih njihovi otroci razveselili z lepim darilom. Vodja vrtca Marija Žnidaršič pa se je zahvalila še članicam DPŽ Dobrepolje, ki so za materinski dan napekle peciva, in občini, ki je vsaki mamici ob odhodu poklonila nagelj. M. Steklasa MATERINSKI DAN V KOMPOLJAH "Materinstvo je nekaj lepega, a tudi neskončno odgovornega" Učenci podružnične šole v Kompoljah so v letošnjem letu še posebno aktivni. Komaj se oddahnejo od ene prireditve, že se začnejo pripravljati na novo. 22. marca so v večnamenski dvorani v gasilskem domu pripravili proslavo za materinski dan. Program se je začel z uvodnim govorom vodje šole Jelke Samec, v katerem je najprej zaželela prijetno počutje vsem mamicam in babicam ter vsem v dvorani, nato pa je spregovorila o materinstvu, ki je nekaj edinstvenega, hkrati pa neskončno odgovornega v današnjem svetu. Do srca so segle besede: "Bodite svetla luč, ki kaže pot. Ne moremo obvarovati svojih otrok pred stranpotmi, obdanimi s trnjem, lahko pa jih vzgojimo v Prireditve za materinski dan, pogovor ljudi, ki ne omagajo, če zaidejo. Naša lučka naj jim vztrajno sveti in vodi na prava pota. Na pota, ki so obdana s svetlobo, potrpljenjem, strpnostjo in vero." Po tako čustvenem uvodu, v katerem je poudarila ne le pomen materinstva, ampak starševstva v celoti, se je zdelo, da so gledalci še lepše doživeli vse, kar so jim potem v zahvalo pripravili njihovi otroci. To je bil program, v katerem so se predstavili vsi. Na začetku so nastopili komaj triletni otroci iz skupine medvedkov, na koncu pa je zapel otroški zbor pod vodstvom Romana Gačnika. Osrednja točka pa je bila igrica z naslovom Pomlad ima skrbi, v kateri so nastopili učenci od prvega do četrtega razreda in otroci iz vrtca. K prazničnemu in domačemu vzdušju je pripomogel ambient lepe dvorane in tudi postrežba domačega peciva, ki so ga napekle članice Društva podeželskih žena. Vseh obiskovalk pa se je spomnila tudi občina z nageljnom za njihov praznik. M. Steklasa MATERINSKI DAN V PONIKVAH Mati je tiha senca, ki te nikdar ne zapusti To je ena od lepih misli, ki so jo učenci PŠ Ponikve povedali o svojih mamah na prireditvi 24. marca. Mamam so bile namenjene tudi recitacije, prepletene s pesmimi, ki jih je pel otroški zbor pod vodstvom Romana Gačnika. Učenci so spet vložili veliko truda, saj so se naučili tudi igrico z naslovom Prvi april. Nanjo so se pripravili med nastopom harmonikarja. Zabavna vsebina in dobri igralci so razvedrili prisotne v dvorani. Praznovanju so se pridružili tudi člani DPŽ, ki so tudi za to prireditev napekle domače pecivo. Pozornost pa jim je izkazala tudi občina z nageljnom. V PONIKVAH SO PRIPRAVILI TUDI VELIKONOČNI SEJEM Za PŠ Ponikve vsekakor ne bi mogli reči, da ne živi s krajem. Vsako leto pripravi poleg vsaj dveh prireditev tudi Miklavžev in velikonočni sejem, kar pomeni za tako majhno šolo precejšnjo obremenitev. Kljub temu učenci radi sodelujejo, vzpodbuja pa jih tudi odziv staršev in drugih vaščanov, ki redno obiskujejo njihove prireditve. Tako je bilo tudi letos, ko so pripravili velikonočni sejem S svojimi izdelki so obložili stojnice v veroučni sobi, saj jim letos vreme ni bilo naklonjeno. Lepi velikonočni aranžmaji, okraski in okusno domače pecivo, potice in druge dobrote so privabile vaščane, ki so na cvetno nedeljo odhajali od maše. Bili so zadovoljni, saj je vsakoletni velikonočni sejem nekaj, kar že nekaj let spada k načinu praznovanja v Ponikvah. Zadovoljni pa so bili tudi učenci, saj je njihov trud vsaj malo poplačan. Poleg pohval zaslužijo tudi nekaj denarja, ki ga najraje porabijo za izlet. M. Steklasa POGOVOR S SIMONO ŠTRUBELJ Dekle, ki igra nogomet Najbrž poznate veliko mladih deklet, ki so navdušene in odlične športnice. Dvomim pa, da poznate katero, ki igra nogomet. In to v ženskem nogometnem klubu. Morda boste presenečeni, daje ena od njih tudi Dobrepoljka - Simona Štrubelj z Vidma. Nogomet za ženske? Zakaj pa ne? Za Simono to ni prav nič nenavadnega, zdi seji kot vsak drug šport. Obiskuje 4. letnik gimnazije Šiška in kljub vsakodnevnim šolskim obveznostim pridno trenira. Marsikaj zanimivega sem zvedela v pogovoru z njo. Koliko časa že treniraš? Začela sem konec prvega oziroma v začetku drugega letnika. Zakaj prav nogomet? Že od majhnega mije bil ta šport všeč. Večkrat smo z bratoma in atijem skupaj igrali. V srednji šoli pa sem vprašala profesorja športne vzgoje, kakšne so možnosti, da bi se vpisala v klub. Dal mije naslov in mi svetoval, naj se oglasim v klubu. Tam so mi rekli, naj ostanem en teden, da bom videla, kako poteka trening. In kako ti je bilo všeč? Bilo je v redu. Kar dobro mije šlo, zato sem se odločila, da ostanem. Nogomet verjetno ni bil edini šport s katerim si se ukvarjala? Ne. Trenirala sem tudi lokostrelstvo, še prej pa karate. Kako, da si se odločala za manj običajne športe? Ko je šla nekoč cela družina gledat karate, sem se takoj navdušila. Kmalu nato meje oče prijavil za trening. Vendar sem kasneje zbolela in nisem smela več teči in opravljati te-žavnejših vaj, zato sem s karatejem prenehala in se začela ukvarjati z lokostrelstvom. Potem pa meje začel vedno bolj privlačiti nogomet. Če se vrneva k nogometu, koliko ženskih klubov je v Sloveniji? Tekmuje jih sedem do osem, deluje pa jih še več. V Ljubljani je ženski nogometni klub Ilirija, v katerega sem včlanjena. Skupaj nas je 25. Kakšna je razlika med moškim in ženskim nogometom? Posebnih razlik ni, pravila so ista. Razlika je le v tem, da se vse skupaj odvija malo počasneje in v tem, da se med tekmo lahko zamenja 5 igralk, v moški ekipi pa le trije. Kakšno je zanimanje za ženski nogomet? Nogomet je na splošno vedno bolj popularen šport, ima tudi čedalje več ženskih navijačev. Posledica tega je, da se vedno več žensk ukvarja s tem športom. Zanimanje narašča povsod, tudi v Sloveniji. Res pa je, da se o ženskem nogometu bolj malo sliši. Precej je ta panoga razvita v Italiji, Italijanke so precej boljše od nas. Ko smo imele kvalifikacije za evropsko prvenstvo, smo izpadle. Najbolj je ženski nogomet popularen v Ameriki april 2001 Pogovor in Avstraliji. Ali imate tudi kaj navijačev na tekmah? Redni navijači so naši domači, pa tudi drugih je čedalje več. Največ jih je na tekmah v Jaršah. Tam je zanimanje za ta šport največje. Kakšne ste ženske kot tekmovalke? Podobno kot moški, se tudi me zelo vživimo v igro. Nekatere še posebno. Ko smo nekoč igrale z ekipo Jarš, so naše nasprotnice povsem zgubile živce, celo sodnika so preteple. Koje ob prekršku dosodil žogo naši ekipi, je ena od njihovih igralk stekla za njim in ga začela pretepati, nanj sta se spravili še dve soigralki, ostale so prišle mirit. Potem sta na igrišče pritekla še igralkina mama in mož. Nastala je velika gneča. Končalo pa seje tako, daje sodnik prekinil tekmo in zmago dosodil nam. Takrat je bilo najhuje, ker ekipa Jarš igra zelo napa-dalno. Vpitje na sodnika pa tudi na splošno ni ravno redko. Kakšna je starost tekmovalk in od kod prihajate? Smo od vsepovsod in smo različne starosti. Jaz sem ena mlajših, večina je starih okrog 20 let, pa tudi 30 let stare še igrajo. Najstarejše igralke so v ekipi Jarš. Ali je trening naporen? Kadar imamo kondicijo, to je enkrat tedensko, je precej naporno. Če pa imamo tehniko ali taktiko, je v mejah nor-male. Kako uspešen je vaš klub? Kar uspešni smo. V jesenskem delu smo bili prvi v Sloveniji. Prejšnji teden pa smo igrale prijateljsko tekmo z Av-si rijkami z rezultatom 3:1. Včasih zmagamo z visokim rezultatom, celo 13:1. Koliko treningov imate na teden? Običajno štiri. Poleg tega je enkrat tedensko še tekma, ponavadi ob nedeljah. Si že dala kakšen gol? Že. Najprej sem igrala v obrambi, potem v napadu, zdaj pa sem na sredi - leva veza. Kako zmoreš kot gimnazijka tako pogoste in naporne treninge? Če ne bi med tednom stanovala v Ljubljani, bi res težko zmogla. Imam pa tudi status športnika. Kako doma sprejemajo tvoje ukvarjanje s športom? Simona s sestrico Tanjo Mama me je že od vsega začetka vzpodbujala, ati pa je imel na začetku nekaj predsodkov, sčasoma pa je posta- JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je marca 2001 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako zoper lastnike lastninskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, represivno ukrepamo, enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 11 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Še vedno beležimo vlome v vikende na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati. Prav tako se občasno še pojavljajo vlomi v vozila, in to predvsem ob petkih in sobotah v samem naselju Videm, kjer storilci kradejo predvsem avtoradie in zvočnike. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vi- jal vedno bolj navdušen. Končuješ srednjo šolo. Ali se nameravaš z nogometom še naprej ukvarjati? Ne, prenehala ne bom, čeprav bo mogoče težje zaradi nadaljnega študija. Verjetno se tudi sicer zanimaš za šport. Kaj te še privlači razen nogometa? Poleg nogometa me najbolj zanimajo smučarski skoki in atletika. Izhajaš iz precej športne družine. Res se vsi zanimamo za šport. Ati je včasih igral nogomet, mami pa nekaj časa rokomet. Zdaj pa hodita navijat. Ati redno vozi brata na trening smučarskih skokov. Simona ima vso podporo staršev. Tudi mi ji želimo, da ji ne bi zmanjkalo volje in da bi bila uspešna športnica in študentka. Pripravila: M. Steklasa kendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ter si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla, prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo - občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. PROMETNA VARNOST Opravili smo tudi oglede 7 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pri teh prometnih nesrečah so posledice najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v ali iz službe ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kje rvozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 Mlačevo - Rašica ter Poročilo Policijske postaje Grosuplje 30 Šport april 2001 v samem naselju Videm. Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobre-polje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V mesecu aprilu bo Policijska postaja Gro- suplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Do-brepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter os- talim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bomo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Lep uspeh šolskih Odbojkarice Osnovne šole Dobrepolje dosegajo v letošnjem letu čedalje boljše uspehe. Ekipa 5. razreda je na občinskem tekmovanju v Stični dosegla 4. mesto. V mesecu maju bo ekipa odigrala prijateljsko tekmo z OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani. Ekipo sestavljajo: Sara Ajdišek, Brina Ternovšek, Katja Polzelnik, Erika Erčulj, Katarina Adamič, Anja Mustar, Nina Šuštar, Nina Njenič, Patricija Marolt, Urška Žnidaršič, Marjetka Kastelic, Anja Mustar. Čestitamo tekmovalkam in njihi odbojkarskih ekip Tekmovalke iz 7. in 8. razreda pa so se udeležile občinskega tekmovanja v Šentvidu pri Stični. Dosegle so tretje mesto. Za drugo mesto jim je zmanjkalo le nekaj sreče. Odigrale so tudi dve prijateljski tekmi z OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani. Obe tekmi so dobile z rezultatom 4:1. Ekipo sestavljajo: Katja Meglen, Romana Škantelj, Petra Tkalčič, Tina Hočevar, Urška Tomašič, Nina Miklič, Alenka Novak, Urška Tavželj, Mateja Strnad, Mojca Klančar, Ingrid Novak, Maja Blatnik. i men torici A tenki Gerdin. (M:S:) Zveza športnih organizacij Dobrepolje Doseženirezultatispomladanskegadelakošarkaškeobćinskeligezaleto2001 III.krog URA PAR REZULTAT URA PAR REZULTAT 14.30 uri DNEVNI BAR MAJOLKA - SCENA 21 15 14.30 uri MIZARSTVO MUSTAR - BISTRO PIZZERIA ADAM 11 21 14.55 uri KOMA 750 - ZAGORICA 21 7 14.55 uri STRUŠKI BIKI - SCENA 21 18 15.20 uri BISTRO PIZZERIA ADAM - ŠD KOMPOLJE 21 12 15 20 uri ZAGORICA - DNEVNI BAR MAJOLKA 14 21 15.45 uri MIZARSTVO MUSTAR - STRUŠKI BIKI 14 21 15.45 uri ŠD KOMPOLJE - KOMA 750 5 21 16.10 uri KOMA 750 - MIZARSTVO MUSTAR 21 18 16.10 uri BISTRO PIZZERIA ADAM - STRUŠKI BIKI 21 15 KONČNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE PORAZ TOČKE DANI KOŠI PREJETI KOŠI KOŠ RAZLIKA 1 DNEVNI BAR MAJOLKA 7 7 0 14 147 98 49 2 KOMA 750 7 6 1 13 143 100 43 3 BISTRO PIZZERIA ADAM 7 5 2 12 134 110 24 4 STRUŠKI BIKI 7 4 3 11 132 115 17 5 SD KOMPOLJE 7 2 5 9 95 137 -42 6 ZAGORICA 7 2 5 9 95 136 -41 7 MIZARSTVO MUSTAR 7 1 6 8 112 142 -30 8 SCENA 7 1 6 8 112 132 -20 april 2001 Iz naših vasi L Z vozniškim dovoljenjem vam do F kategorije manjkata samo 2 dneva Tečaj se prične 14. maja 2001 ob 17. uri v gasilskem domu v Velikih Laščah. MrJš£»Z>RO d. o.o. a v t o š o I a INFORMACIJE na GSM 041/726 897 od 10. do 22. ure POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA ZA VSE GOSPODINJSKE APARATE Marjan Peterlin s.p,, Dolščaki 10a, 1314 Rob Tel.: 01/7881-456 Mobi: 050/648-783 SMF TRQ0Vlbl7i d.o.o. Cesta na Krko Ob grosupeljskem pokopališču Delovni čas februar: 9.00-17.00 marec-junij: 8.00-18.00 Naša ponudba X. 3fe <2 februar: - trobentice, ranunkule marec: - trobentice, ranunkule - velikonočnice, trajnice - sprejem naročil za zasaditve korit april, maj, junij: - izbira na višku ■ sadike cvetja in zelenjave za vaš dom, vrt in vašo dušo ter želje za cvetoče poletje Ob nakupu predložite bon za dodatni 5% ,< popust .-''*^Cv ZAHVALA Ob smrti naše mame, babi in prababice ANTONIJE LEDERER po domače Severjeve iz Male vasi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju z Vidma ter sosedom za pomoč v hudih trenutkih. Hvala gospodu župniku ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni 32 Oglasi april 2001 TEHNIKA VIDEM DOBREPOLJE, tel.: 01/780 75 66 BTV T51 3101 GRUNDIG (ttx, 51 cm, hyperband, scart priključek) 46.990,00 sit GLASBENI STOLP AIVVA NS-X/SZ 5 (3 CD) 31.990,00 sit SESALNIK MODULO ELECTRONIC TURBO 1400VV 21.900,00 sit REZALNI STROJ GORENJE R 502 (kovinski) 17.990,00 sit KOSILNICA MOTORNA MTD T51 2,6 KW (3,5 KM), štiritaktna, širina reza 51 cm, stranski izmet 32.990,00 sit KOSILNICA MOTORNA SAMOHODNA MTD 48SP 2,7 KW (3,75 KM), štiritaktna, širina reza 48 cm, s trdim košem 55.990,00 sit PRALNI STROJ PS942 S GORENJE 81.990,00 sit p MOŠKO ALI ŽENSKO KOLO DA KOTA (18 prestav), model 2001 32.900T0<^sit- KOLO DOUGLAS Full suspension, MTB 24" 38.900,00 sit Ob nakupu kolesa vam bomo priznali 5% gotovinski popust (popust ne velja za kolesa iz akcijske ponudbe)_ Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.