Miroslav Žebre. Nov grob se je zopet zaprl, in v njem počira naš torariš, 29 letni Miroslav Žebre iz Skaručne. TJmrl je po kratki, a mučni bolezni, na vnetju možganske mrene. Dne 22. januarja t. 1. je moral do smrti utrujen prenehati poučevati, a že čez 6 dni so zvonovi oznanili njegovo smit, ki je s kruto silo rzela možarednika dvema deklicama v nežni starosti 3 in 6 let in plakajoči soprogi. BVerjeti nisem mogel," je zatrjeval slehrni tovariš, nda je umrl Žebre, on, ki je bil tako utrjen, da je sredi zime bos po vodi lovil ribe". In še, ko sem ga gledal na mrtvaškem odru, sem si mislil: »Žebre le spi". Da — spi za večno. Na dan pokopa, dne 30. januarja, je bilo vreme, da se ni dalo skoro nikamor priti po cesti, a navzlic temu so spremljali Zebreta mnogobrojni pogrebci iz Skaručne in Vodic. Tovarišev in tovarišic je bilo 14 in okrajni šolski nadzornik Fr. Gabršek. Po cerkvenih molitvah so mu v cerkvi zapeli pevei ,Lire" iz Eamnika in trije tovariši ,Usliši nas Gospod" in MNad zvezdami", na grobu pa nBla gor mu". Pokrila je gruda krsto, a ostalo je gorje v družini. Eajni je bil rojen 1. 1881. v Brežicah, maturiral je 1. 1900, služboval torej še ni 10 let — družina ostane nepreskrbljena. Žebre je bil dober prirodoslovec; vedel je marsikaj iz prirode, ker jo je bistroumno opazoval. Tudi dober lovec je bil in prav dobro je znal živali podmašiti. iNjegovo stanovanje in tudi šolska soba sta bila bogata raznih ptic in čveteronožcev. Ukvarjal se je tudi uspešno z vrtom in perutnino. Ljudstvo ga je ljubilo, ker je občeval domače z njim, kot tovariš je bil povsod priljubljen. Njegova mati je umrla pred 27 leti in stara mati pred 8 leti na isti dan, t. j. na dan 28. januarja. Daljšega elavospeva Ti ne bom pel, dragi rajnki torariš; dovolj je, da si bil skoro celo desetletje učitelj, in s tem je povedano več, kot t najdaljšem nekrologu. Mlad si končal tek življenja, delal si vedno zvesto za sroje ljudstvo, zato spavaj mirno ! G.