Poittrtns plateM v gotovini.
»V«**'t■.<5S^«r:iraajWHS'W
PRAPOR
Glasile Uubll. čhiastne oraanlzaclle SocllallstUne stranka Jugoslavije (SSJ).
&TKV.' 1.	-	Lete	I.
Utotinittvo ta upvova: LJuMlana, Vfoltovo uOea Mav. 1», (Ttartcorna Makoo Hrovatin). ■> 1,^7 oe - Daplaa tramorajta la padptaujto, ateor JUt no prtobChno. Rokopisov no J-"u, n_
'Cv	,	_
* '.os-1
OgM po4tf«wm
LJUULJANA, dne 10. aprila 192^.
««£no 4 Din, eotrtlstno 13 Din, tatno 48 Din. Rokismacfjs poštnino prosto.
Pnsameana Številk« I Ditt.
DesnKarli, levičarji, socllalistf, komunisti.
Moderno delavsko-razredno poli* lično gibanje je nastalo na osnovi znanstvenih narodno - gospodarskih naukov Karla Marksa.
Kari Marks je bil predvsem ;man»tvemk in ne politik. Njegov »Kapital * vsebuje temeljne nauke »ocijalizma kot znanstvenega svetovnega nazora.
In tiste politične stranke, ki so svoje programe sezidale na teh sodjali-stičnih naukih, imenujemo sodjali-stične (pa tudi komunistične) stranke.
Marksov kapital je ogromno delo v toeh zvezkih z več tisoč stranmi, težko pisano in težko razumljivo ter Je med publikacijo prvega zvezka (1. 1897) in tretjega (11 let po Mar-ksovi smrti 1. 1894) pretekla dolga vrsta let; vendar pa predstavlja celo delo eno enoto.
In kljub temu .je tudi pri Marlesovih naukih mogoč spor o teni, kako je treba razlagati to ir. ono misel, posebno pa o tem, kaki naj bodo za-kjlučki iz Marksovih naukov za prodamo In taktiko političnih stranic, ki hočejo temeljiti na socialističnem svetovnem nazoru.
Taki spori — znanstveni in politični — so vedno obstojali, od prvih početkov modernega delavskega razrednega gibanja pa do danes, nikdar jih ri manjkalo. Najjasnejše so ae pri tem seveda očrtavale vsakokrat najbolj nasprotujoči si. krili. In vedno so se našli znaki, da so označevali
—	v političnem življenju eno krilo za desno, drugega pa levo. Zato najdemo »desničarje«: in devičarjev, da rabimo ta izraz, v celi zgodovini modelnega delavskega gibanja, v vsa-feem času pač pod drugim imenom.
Danes smo .•desničarji socijali-stS, .'levičarji« pa komunisti, tako pravijo.
Ti izrazi ‘desničarji* in levičarji se v meščanskem političnem žargonu po navadi razumejo tako, da je desno lmlo bolj »konzervativno«, levo pa bolj ^napredno«, pri nas pa se pravi, da je desnica (sodjalisti)
evolucijonama«, levica (komunisti) pa : revoludjonama*.
To mišljenje je nekako utrjeno med našhn delavstvom, zato je potrebno, da o »desničarstvu« in ^levičarstvu' malo več spregovorimo.
Najprvo:	znanost ne pozna niti
desne, niti leve strani kakega nauka; tudi sodjalizem kot znanost ne; in če je mogoč kak spor o socijalističnih znanstvenih naukih je \-sako označevanje desno, levo- za dve strani tega spora najmanj zelo neprimerno.
Priznamo p«, da je tak spor mogoč in da taki spori tudi obstojajo.
. Trdimo pa, da ti znanstveni spori niso v bistveni 2vezi z današnjim sporom med socijalisti in komunisti kot političnima strankama, čeprav se p jemlje za vzrok političnemu razcepu delavstva na političnem polju.
Trdimo, da je teoretično-znanstve .na osnova programa soc. in kom. strank ista, da torej temeljijo programi teh strank na istem znanstvenem Kocijalizmu; samo to, kake zaključke da izvaj-tjo na eni strani so fcijalistične, na drugi pa komunistične stranke iz teh osnov in kaka je njihova taktika, v tem obstoje razlike.
Te razlike so velike in obe stranki sta si toliko nasprotujoče, da v ovojem delu izključujeta cuuga drugo.
—	na vse! Kajti ne vemo ne ure ne dneva, kedaj nas zgodovinski razvoj postavi pred kritični trenutek, v ka-
terem moraš pokazati, da si organiziran Član revoiudjonarne socialistične strankef
In te razlike so tudi čisto naravne. Nobena politična stranka ni sama na sebi namen. Ona je samo sredstvo, družabni faktor za dosego in ustvaritev svojega končnega cilja: pri delavsko-razrednih strankah, kakor so socijalistične in komunistične stranke, je ta cilj odprava razredne meščanske in ustvaritev brezrazredne socijalistične družbe. Delo stranke mora biti torej tako, da bo politična * banka nalogo, ki jo ima, izpolnjevala in tudi izvršila. Pot pa, po kateri bo stranka v izvrševanju te naloge šla, bo pa različna po času, kraju, po gospodarskih in drugih razmerah.
Ker pa v strankah ne delajo samo nezmotljivi, vsevedni in vsevideči ljudje, zato je tudi lahko mogoče, da gredo po zgrešenih potih.
Ali z drugimi besedami povedano: Socijalističen (marksističen) program še ne daje jamstva za to, da gre stranka po pravi poti za dosego svojega končnega cilja.
O tem pa se seveda da mnogo prepirati, katera pot je prava:	ali
pot, ki jo gre raška komunistična umika in ž njo ostale komunistične stranke sveta, ki so sestavni del ruske komunistične stranke, ali pot, po kateri gredo socijalistične stranke.
Mi smo seveda mnenja, da je za ras naša socijalistična pot edino pravilna. Priznavamo možnost, da je za ruske razmere bila morda pot ruske komunistične stranke pravilna, ker ?o bile tam drugačne razmer?1, kot so pri nas ali v ostalem delu Evrope. O tem bo sodila zgodovina. Vemo pa, da naše izvec-ruske komunistične stranke — ki slepo kopirajo ruski vzorec groše in skodujujejo razrednemu delavskemu političnemu gibanju. Zato smo prisiljeni pobijati njihovo metodo političnega dela. -
S tein pa še davno ni rečeno, da smo »desničarjk, oni pa da so de-vičarjk, kakor da bi mi bili za ?mi-ren« razvoj, oni pa. da so za ^rcvolu-djo«.
Ali vidimo, da so naši komunisti danes -- sicer v besedah veliki re-volucijonarji, da so pa v dejanjih prav zelo za .;miren« razvoj, kakor bi lahh.0 naši komunisti videli, da smo tudi mi »revolucijonarck, če je položaj tak, da zahteva dejanj in da ta dejanja niso samo blefi in puči, ampak akcije, ki rode trajne uspehe.
Vsak socijalističen političen program je sam po sebi revolucijonaren. Zato diktira tudi" revolucionarno vzgojo organiziranih delavskih mas. Ta vzgoja mora biti pa stvarna, •itvarjajoča, pozitivna; tako nalogo hoče in tudi vrši naša socijalistična stranka. Odklanjamo pa vsako dema-gogično, razdiralno in demoralizujo-čo revolud jonarno * vzgojo. Taka vzgoja ubija živo revolurijonamo si-
lo	delavstva, ki doživlja ž njo poraz za porazom, ter napravlja delavstvo po litično indiferentno in braoiačelno.
Komunisti prav radi očitajo soci-jalističnim strankam, da so pred vojno zanemarile svoje mase revo-lucijonarao vzgajati. Ce Je ta očitek in v koliko je opravičen — pustimo vstran: gotovo nam je vojna in ruska revolucija dala nauk, ki ga ne smemo prezreti in iz katerega se moramo učiti in ta je: delaj, vstvarjaj in vstvarjjaj in bodi vsak hip pripravljen
Sociializem zmaguje na flnaleSkem.
Sorijaiistično gioanje v Angliji je po vojni silno narastlo. s-Labour Par-tyi je pri zadnjih volitvah odnesla iz volilnega boja 144 mandatov. Angleški sooijaiisti so v parlamentu voditelji opozicije, naslanjajoč se na stranko, ki je v Angliji za konservativno najmočnejša. Angleški kapitalisti prav resno računajo z možnostjo, da bo dobila »Labour Party« v doglednem času večino v angleškem parlamenta. Vodstvo v stranki pripada Inde-pedent Labour Party, ki je bas 2. apriia obdržala svojo 31 letno konferenco. Ta grupa v celotni stranki ima najboljše sodruge v svojih vrstah, v parlamentu izmed 14-1 poslancev 32 in član te stranke s. Macdonald je voditelj, oticijelni predstavltelj opo-zicijonalne L. P. v angleškem parlamentu.
Razv-oj socijalizma v Angliji, v deželi modernega kapitalističnega družabnega reda more navdajati svetovni proletarijat z zaupanjem.
V	treh letih po vojni se je delavsko gibanje v Angliji silno dvignilo. Kapitalisti, ki so spoznali nevarnost delavskih strokovnih organizacij, so s svojimi napadi na delavske organi-/ACrlje pred trideeetiini leti končno pognali angleško delavstvo tudi v politične organizacije in na parlamentarno pozorni co.
Večino angleškega prebivastva tvori industrijski proletarijat. Kmečkega prebivalstva, ki bi tvoril rezer-var, ki iz njega črpa reakcija svoje sile v vsaki državi, v Angliji ni. Proletarski razred ima odstranjeno najtežjo zapreko in odprto pot k dl ju. Vera in cerkev sta izključena od Vsakršnega vpliva. Demokracija, ld jamči svobodo gibanja in mišljenja, je danes v Angliji neprecenljiva pridobitev, ki jo je izbojevalo v zgodovinskem razvoju angleško prebivalstvo, je danes važno orožje v rokah angleškega proletarijata.
In le če imamo vse to pred očmi, si moremo raztolmačiti nastop L. P. v angleškem parlamentu 20. marca 1923. S. Philip Snowden je v imenu L. P. predložil resolucijo, ki naj bi jo parlament odobril:
Kapitalističnemu razredu se ni posrečilo, da bi naravne sile in produktivne ener^je primerno izkoristil in organiziral, da bi zagotovil življen-ski obstoj širokim masam prebivalstva in ker je zmagalo spoznanje, da so vzroki v zasebni lastnini, kontroli in razdeljevanju produkcijskih sredstev, izjavlja parlament, da bo usmeril zakonodavstvo, da bo stopnjema zamenjalo kapitalistični sistem a novim j^ospodarskim in socijatnhn re-
dom. ki ima za podlago skupno last aino, demokratično kontrolo in razdelitev proizvajalnih sredstev, ker Je to nujna potreba.«
Pri utemeljevanju predložene resolucije je s. Snowden govoril:	Ali
ustvarja kapitalizem svet, ki je vredno v njem živeti? Ne in zopet ne! Kapitalistični sistem je osvojil industrijo in posledice? Poldrag milijon brezposelnih, najslabše mezdne prilike, posebno pri rudarjih in poljedelskih delavcih, nemogoče je ustvariti harmonijo med delavci in podjetniki, nezdrave stanovanjske razmere, izguba delovne sile vsled nezdravih življenjskih pogojev, ki v njih živi delavstvo, izkazuje izgubo 280.000 let na delu. Dejstvo je, da je 88% angleškega narodnega premoženja v rokah 2 in pol odstotkov ljudi in da izkazuje Statistika pri vsakih Sest smrtnih slučajev pet, ki ne zapusto
Kapitalizem je odpravil princi)) pioete konkurence s tem, da je upo-stavil truste in čeprav so stroški v trustih manjši, pride ogromni dobiček le v korist posameznim akcijo-»larjem Kapitalistični sistem je prehodna prikazen; ki danes nima Več" pravice do obstanka. Delavska stranka Anglije ne zahteva niti revolucije niti konfiskacije za odpravo kapitalizma; ali eno hoče brezpogojno, da se z svojitvijo predstoječe resolucije za-Sne s hitrim delom v naznačeni meri, odetranjajoč stopnjema in posebej zapreko za zapreko. Brezposelnost, obupne razmere v poljedelstvu, stanovanjska mizerija so prva etapa, ki zahteva, da poseže država z vso energijo in reši vprašanje z zakonodajo v označeni smeri.
Parlament je preložil razpravo na mesec april. Angleška buržuazija je vztrepetala in hladnokrvni Lloyd Georgea je posvetil ob tej priliki angleški L. P. poseben članek v svojem listu, rekoč:
»Danes je v angleškem parlamentu stavljen predlog za odpravo zasebne lastnine. Poslanci, ki jih je izvolilo 4,250.000 volilcev, bodo glasovali zanj in če bo v nadaljnih štirih letih L. P. združila v svojih vrstah nadaljni poldrugmilijan voltlcev, bo predlog postal zakon.«
Sodjalizem zmaguje v Angliji, v deželi kapitalizma in proletarijat celega sveta ima uprte svoje oči v vrste svojih bojevnikov v Angliji.
In mi! Sodrugi, združujmo, organizirajmo, da zmaga sodjalizem i v Anglili i pri nas in na celem svetu!
(Enakost).
Konferenca za uiedinlenle v Celju.
Pi’vi zadovoljivi uspeh?
Kakor smo že v svoji zadnji številki poročali, je sklicala naša skupina za nedeljo 8. t. m. v Celje k Zamorcu konferenco zastopnikov vseh troh skupin SSJ v Sloveniji, to je našo skupine; okrog R. P., Mariborske in Naprejeve skupine. Konferenca naj bii bila neobvezna, to se pravi: na konferend naj bi se poskusilo najti sporazumno podlago za organi-
zatorično ujed in j en Je vseh treh skupin v Sloveniji. Tozadevni sporazum bi stopil v veljavo, kakor hitro bi vsi trije odgovorni odbori sklenili, da na sporazum pristanejo.	....
Naša skupina je predložila načrt predloga za sporazum, ki naj bi služil za podlago razprave.
Na konferenco smo povabili tudi glavni odbor in pa Strokovno komisijo v Sloveniji, ki le sicer zastopnica
nepolitičnih strokovnih organizacij, katere posvetovalno mnenje pa smo vendar želeli slišati pri ujedinjevalni akciji.
Ob istem času je imel v Celju v hotelu Balkan tudi izvnfevalni odbor Naprejeve skupine svojo sejo. Dobili smo sporočilo, da nam bo ta skupina svoje sklepe glede udeležbe na sklicani konferenci sporočila.
Konferenci so prisostvovali ss. Divac kot delegat glavnega odbora SSJ, Pete jan kot delegat oblast-uega .odbora mariborskega (ostala dva delegata sta bila zadržana), Urat-aik, Gohnajer in Korun od naše grupe. Potek je bil sledeči:
Sodrug Korun otvori konferenco ter pozdravi s. Divača. V daljšem govoru razloži zgodovino razkola v slovenskem delu stranke ter govori o nerazveseljivih pojavih za časa volitev in o težkočah, s katerimi se bori naš tisk. Razloži tudi vzroke, zakaj smo pokrenili R. P. in se odcepili od Naprej e ve skupine. V imenu skupine okrog R. P. povdarja, da 'smo za sporazum pripravljeni in da se strinjamo s predloženimi predlogi.
Sodrug Uratnik poda obširen ek-jpoze o številčnem rezultatu zadnjih volitev, o nujnosti ujedinjenja in organizaciji pok reta ter predloži natančno izdelan načrt za sanacijo strankinega tiska. Vse tri grupe imajo sedaj •4 časopise (dnevnik Naprej, tednik Enakost in R. P. ter Volksstimme). Vsi ti časopisi so, kar je umfevno, pasivni. Ekonomija duševnih in gmotnih sil nam nalaga golžnoat, da osredotočimo naš tisk in ga tako uredimo, da bi ujedinjena stranka v Sloveniji imela samo dva tednika oz. dvakrat na teden izhajajoča časopisa in sicer en slovenski in en nemški. Nemški, ld naj služi tudi za informacijo o celotnem pokretu SSJ v Jugoslaviji, naj bi bil tudi glasilo za so-druge nemške narodnosti na jugu. Taka dva časopisa bi imela dovolj lepih predpogojev za uspešen razvitek. Ustanovi naj se posebna zadruga, ki naj prevzame financiranje listov in vzpostavi brezhibno administracijo s poverjeništvi.
S. Petejan izjavlja, da pristaja na predložene predloge; pripravljen pa je tudi sprejeti kako drugo sporazumno podlago; glede tiska se strinja z izvajanji s. Uratnika.
S. Divac pozdravlja konferenco, očrta zadržanje glavnega strankinega odbora naprain vsem trem skupinam in izjavlja, da je po mišlenju glavnega odbora sporazum nujno pogreben, inače propade pokret v Sloveniji popolnoma. Razcepljenost v Sloveniji škoduje celi stranki in Če se no najde pot do ujedinjenja, bo glavni odbor sklepal o nadaljnem zadržanju riapram Sloveniji. —
Ker je s. Divac hotel pozdraviti tudi sejo izvrševaioega odbora Na-
prejeve skupine, se je seja prekinila do popoldan ob pol 2. uri. —
K nadaljevanju konference so prišli razim sodrugcv, ki so bili že dopoldan navzoči, še ss. Svetek za Strokovno komisijo in ss. Koren, Ei-singer in Jeram od Naprejeve skupine. Poslednji trije so takoj izjaviil, naj se debata čira najbolj skrajša, ker imajo samo pol ure časa, kajti seja njihovega izvrsevalnega odbora da se nadaljuje že ob 2. uri.
Na predlog vseh delegatov prevzame predsedstvo konference sodrug Dime, ki po pozdravnih besedah izvaja: Prepričal sem se, da med vami ni načelnih razlik; razlike obstoje samo glede taktike v notranjem strankinem življenju in v nasprot-stvu zaradi osebnih napadov in časopisne polemike. Obe skupini, Mariborska in Naprejeva niso brez grehov, Maribor je načelno nekolikokrat okleval, se nagibal proti breznačelni levici, ki stoji izven stranke, napravil kompromis s stranko delovnega ljudstvapki ta kompromis sedaj izrablja s tem, da piše, da so vsi za Go-iouhovo listo oddani glasovi bili komunistični. Naprejeva skupina pa je posebno to zakrivila, da ni centrali obračunjevala, dočim je bilo zahtevano navzdol strogo obračunjevanje. Dočim je stranka na jugu lepo napredovala, dočim se tamkaj organizacije širijo, je slovenski pokret, ki bi bil lahko najmočnejši in najuglednejši, pred razsulom, če ne pride do sporazuma. Kongres SSJ se vrši 21. sept.
: 1923, do takrat naj bi bilo popolno organizacijsko edinstvo v Sloveniji vzpostavljeno, da bi Slovenija mogla na kongresu pomagati pri nadaljni organizaciji stranke.
S. Uratnik:	Naša	skupina okrog
R. P. se skoro ne more imenovati kot posebna skupina; kajti mi priznavamo celo pravilnik Naprejevo skupino. Ali vendar je bilo potrebno, da arao pokrenili R. P. in to iz več razlogov': da smo kranjske organizacije, ki so se tajništvu Naprejeve skupine uprle, obdržali v okviru stranke, da smo obdržali zvezo z Mariborom in da po volitvah prevzamemo inicijativo za pokret Nadaljno ujedi-njevalno delo si predstavljamo tako, da ostane zaenkrat glede organizacij dosedanje posestno stanje in da se izvoli od vseh skupin poseben odbor, ld naj skliče skupen kongres vseh organizacij SSJ za Slovenijo. Poniževalni pogoji se za ujedinjenje ne smejo stavljati. Danes je naš pokret v Sloveniji pravzaprav razpolovljen, Naprejeva in Mariborska skupina so skoro enako močni; gre torej za ujedinjenje, ne pa za vračanje kake skupine v okvir dosedanje pokrajin-,-ke organizacije. O tisku govori s. Uratnik v smislu svojih dopoldanskih izvajanj.
PODLISTEK.
Zgodovinski pa* berki.
III.
Po 1. 1871 je nastal v »ocijalistič-nih vrstah v bivši Avstriji razkol, ki je dostikrat posledica nastople politične reakcije. Poleg tega je vladala v tistih časih tudi huda gospodarska kriza. Bili so žalostni časi za delavstvo.
Iz tistega časa (febr. 1872) najdemo v ministrstvu notr. zadev na Dunaju sledeče vladno poročilo o delavskih razmerah na Kranjskem, ki nam podaja sliko o takratnih delavskih društvih:
»Kar se tiče spodbude, da naj si' pospešujejo društva za delavsko samopomoč, je treba pri pomniti, da je v tem oziru vredno omeniti samo glavno mesto, kajti delavskih elementov ni na deželi niti po številu, niti po kakovosti. S tem sicer ni rečeno, da ne poskušajo odposlanci delavskega gibanja tudi tukaj na kolikor najbolj nedolžen način, zasaditi svojih semen, ki naj se pozneje razvijejo; ker pa je za to vendar zelo tnalo prostora, zadostuje samo strogo
policijsko opazovanje, po katerem se bodo morebitni ukrepi ravnali.
Živahno krepko društveno življenje se zamore razviti le tam, kjer občutijo tozadevni krogi potrebo po skupnosti dovolj živo; zato je potrebno, da se tozadevna spodbuda prilagodi tem družabnim slojem in njihovemu razvoju. Kar se tiče ustanovitev delavskih društev v Ljub-’ Ijani, izgleda, da napravljeno skušnje potrjujejo zgorajšnje naziranje.
L. 1869. je nastalo v glavnem mestu delavsko izobraževalno društvo z namenom varovati duševne in gmotne koristi delavcev; imelo je 90 članov, največ pomožnega osobja iz male obrti in male industrije. Društvo, ki nima nikakega osnovnega premoženja, je štelo 1. 1870 le 68 članov.
Delavnost društva ie kar najmanjša in društvo bi gotovo obstojalo samo še po imenu, če ne bi od časa do časa dobilo življenja od zunaj vsled zunanjega gibanja. Dosedanja zbororanja so bila metila; obetajo pa postati živahnejša.
L. 1870 je društvo ustanovilo po-družnico za podpiranje bolnih in pokopavanje umrlih društvenikov in to z cenovno glavnico samo 300 goldinarjev. L. 1870 dobilo je 17 članov skupno 107 goldinarjev podpor.
S. Eisinger: S. Divac ima pum. Vsi smo krivi, da smo se razkosali. Uekriminlrati nočemo in tudi oseb, ki so krive nočemo imenovati. Podlaga za sporazum naj bi bila: Maribor naj sprejme pokrajinski pravilnik; na čelo ujedinjenja pokreta naj stopajo nove osebe, do katerih imamo vsi zaupanje.
S. Svetek: Strokovna komisija, ki je bila na to konferenco povabljena, da se zasliši njeno mnenje o ujedi-njevalni akciji, na kateri je tudi nepolitično strokovno gibanje posredno gotovo zelo interesirano, ni mogla o povabilu sklepati. Proti naknadnemu odobrenju strokovne komisije prihajam kot njen predsednik, da povem svoje mnenje: Strokovna komisija, kot središče nepolitičnih strokov-kovnih organizacij, pozdravlja vsako ujedinjevalno delo med delavskimi strankami in grupami; mi se napram vsem zadržimo nevtralno, želimo in priporočamo pa, da se sporazumete.
S. Koren: Sem tu pravzaprav kot edini opozicijonalec v izvrševalnem odboru Naprejeve skupine; sporazum je potreben in naivni so tisti, ki mislijo, da se da sporazum doseči z diktatom. Zato sem nastopil proti resoluciji organizacij iz Prevaljskega in Slov. graškega okraja, ki so jo sklenile v Dravogradu. Naprejeva skupina res ni centrali obračunavala, ker je vsa denarna sredstva rabila doma; v bodoče pa se mora ta stvar seveda popraviti. Maribor je pogrešil, ker se je postavil izven pokrajinske organizacije, mesto da bi bil nadalje sodeloval. Danes stavljenih predlogov ne bomo mogli takoj sprejeti, ker se bomo o njih še posvetovali. Ustanovitev R. P. smatram za taktično pogreško. Glede tiska se strinjam s s, Uratnikom.
S. Jeram: Imamo samo malo časa, zato se ne čudite, če tako hitimo. Iz R. P. vidimo, da ej bistvena stvar za sporazum priznanje programa in Statuta SSJ, torej kar sprejmite ga, pa je stvar v redu. Mi smo gotovo lojalni, da smo na razgovor prišli. Osebe no igrajo za nas nikake uloge. Če smo mi izvrševali program in štatut SSJ, ga morajo drugi tudi in mi vsi izvrševati. 0 podrobnostih pa danes nimamo časa govoriti.
S.	Petejan: Res je, da danes ne moremo ničesar definitivnega rešiti, toda čas si moramo vendar vzeti, da najdemo podlago za zbližanje. Mi nimamo nikakih animozitet, kakega ponižanja pa ne sprejmemo, čeprav smo pripravljeni na skrajne žrtve za sporazum; Na svojem pravilniku zato vstrajamo. Predlagam sledeči predlog za današnjo konferenco kot podlago za sporazum:
1. Za vse organizacije SSJ ostane status quo (dosedanje stanje);
2. vse tri skupine si izvolijo začasni pripravljalni odbor za ujedinje-
Kako malo poznajo in cenijo ti krogi misel skupnosti v dobrodelnem pogledu, se vidi iz tega, da ima to društvo zelo malo pristašev. Sploh je opazovati pri maloštevilnem delavskem gibanju glavnega mesta že dalje časa razne smeri, ki so posledice deloma tujega vpliva, deloma čudaštva, ki temelji na starem podedovanem duhu cehovstva ali pa tudi na boljši vzgoji.
Katoliško rokodelsko društvo, ki obstoja dolgo let v Ljubljani, je bilo
o	začetku mnogoštevilno. L. 1870 pa jo imelo samo še 28 društvenikov in 1310 gld. glavničnega premoženja.
Diuštvo za oskrbo pekov, ostanek' starega cehovstva, ki ima realnega premoženja 6045 gold., je štelo leta 1870 šestnajst članov, pa ni bilo doslej v stanu združiti vseh mestnih pekov v eno zadrugo.
Izobraževalno društvo tiskarjev je imelo 1. 1870 41 članov in je ustanovilo i. 1871 podporno bolezensko in potovalno blagajno z osnovno glavnico 100 goldinarjev. Tudi to društvo je doslej silno malo delovalo.
V	vseh leh društvih je silno malo predpogojev za izobraževanje; tudi številčno se njihova moč ne bo mogla razriti, dokler se tudi industrija v deželi ne bo mogla v taki meri
nje, v katerega imenuje vsaka skupina 3 Člane, ki naj pripravijo skupini pokrajinski kongres, ki se mora vršiti do junija 1923;
3. na kongresu imajo sedež m glas vse kraj. org. SSJ v Sloveniji, na podlagi plačanih prispevkov v zadnjih treh mesecih pred kongresom;
4. pokrajinski kongres ima nalogo sestaviti pokr. pravilnik, ki mora biti v skladu s Statutom SSJ, izvoliti pokrajinski odbor in rešiti vprašanje strankinega tiska;
o.	sklepi kongresa so obvezni m vse kraj. pol. org. in podružnice K DZ v Sloveniji;
6.	od dneva pristanka na ta sporazum mora v strankinem časopisju prenehati vsak medsebojni boj tu vsi medsebojni osebni napadi.
5. Korun: S. Jerama moram opozoriti, dq pod besedo »štatut SSJ € ni mišljen pokrajinski pravilnik Napre-jeve skupine, ki ga sicer skupina okrog R. P. priznava, a Maribor ne. Zato moro podlago za sporazum tvoriti le program in štatut SSJ, ne pa pravilnik Naprejeve skupine. Osebna vprašanja ne igrajo sicer nobene vloge, vendar pa mora biti v osebah dana garancija, da se bo sporazum izvajal. Take garancije nam oseba tajnika in glavnega urednika Naprejeve skupine ne moro dati. Mi smo R. P. hi lastno oblastno organizacijo tudi zato ustanoviti, ker smo hoteli obdr žati zvezo z glavnim odborom, k! jo je Naprejeva skupina pretrgala s tem, d« ni hotela centrali obračunavati. Za svojo osebo izjavljam, da sem pripravljen za vsako osebno žrtev v korist sporazuma.
S. Golmajer: Z dekreti se ne da ujed inj e vati: Edini predlog, ki fe sprefjemljiv, je predlog s. Petejana. Če se ne ujedinimo, bo naše delavstvo ostalo brez socijalistične politične vzgoje.
S. Divac zaključi debato. Konšta-tira, da predlog' s. Eisingerju ni »•sprejemljiv, ker ga Maribor ne more sprejeti. Vsprejemljiv pa je predlog s. Petejana. Apelira, da ta predlog sprejmejo vse tri skupine.
Delegati Naprejeve skupine izjavijo na to, da ne morejo podati nobene izjave, pač pa da odhajajo na sejo svojega Izvrš. odbora, ki bo nadalje sklepal. Ti delegati nato odidejo. Konferenca se nadaljuje.
Delegati naše grupe Izjavijo na to, da sprejmejo predlog s. Petejana v celem obsegu.
S. Petajan izjavi, da bo ta predlog brez dvoma usvojil tudi oblastni odbor mariborske organizacije s čemur bo potem sporazum med skupino o krm: R. P. in Mariborom sklenjen.
S pridržkom naknadne odobritve oblastnega odbora mariborske organizacije dogovore nadalje delegati obeh skupin še to, da se s 15. aprilom t. 1. združita Enakost in Rdeči
razriti, za kakršno nj danes nikakega pričakovanja.
V	ostalem delu dežele ni doslej uikakik delavskih društev in tudi nt večjega števila delavcev, razun v rudarski in pla\žarski stroki. Tozadevne korporacije imajo povsod delavske hiše, bratovske skladnico in celo tovarniške šole, največkrat ob posebni pripomoči delodajalcev; razun leh stvari pa se pomožno osobje te industrije nikakor ne more prištevati !-; tistemu delavskemu stanu, ki M imel nagnjenje polastiti se socijalne-ga »-prašanja.
Največkrat pripada to delavstvo tistemu kmečkemu prebivalstvu, ki ima, če tudi malo, pa vendar nekaj posestva in je to tudi vzrok, da bi ti delavci komaj imeli razumevanja za takozvano socijalno gibanje.
Z ozirom na vse to bi bilo začasno na mestu delo za oskrbovalni -co za delavske otroke do 12. leta, zvezano z obrtno šolo. Obenem pa hi se morala resnična pomeč. nuditi tistemu društvenemu življenju, ki ima za namen podpiranje in oskrbovanj* bolnih in invalidnih delavcev.
Kar se prve stvari tiče, se ne sme podcenjevati težkoč, ki bi se gotovo pojavile. Kar se pa dnige stvari tiče, bi bila p(t taka pot najboljša, da bi se nejprvo vršili sraotreni razgovori
Prapor v on tednik Rdeej Prapor, ki bo imel dve uredništvi, eno r Ljubljani, drugo v Mariboru. Dosedanji naročniki Enakosti dobivajo od to. t. m. dalje R. Prapor.
Konštatira končno, da bo s pritrditvijo mar. obl. odbora, ki ima prihodnjo dni sejo, sklenjen . sporazum meri našo in mariborsko skupino, postal pravomočen, ne glede nato ali bo Naprejeva skupina predlog sprejela ali ne.
S.	Diva« izraža svoje zadovoljstvo nad sklenjenim — zaenkrat vsaj delnim, sporazumom in zaključi konferenco.
Upamo, da bo Naprejeva skupina na sporazum pristala. Morda je že v nedeljo na seji njenega izvrš. odbora ta odločitev padla, vendar do ure, ko to pišemo, nam sklepi izvrš. odbora Naprejeve* skupine še niso znani.	'	*
Politični pregled.
Sporazum i Celju. Iz poročila o
celjski konferenci zamorejo naši či1 tatelji razvideti, da je ujedinjevakia akcija na dobrem potu. Mi m Maribor smo se ujedinili in pričakujemo, da bo tudi Naprejeva skupina sporazumu pristopila, če ne takoj, pa vsaj pozneje. Opravičeno smemo pričakovati. aa bo nastopilo v našem političnem pokretu odslej bistveno izboljšanje; osebni prepiri in časnikarski napadi bodo prenehali, prostora bo več za vzgojne in informativne članke. Mi se tega uspeha veselimo in smo ponosni na to, da smo pri njem inicijativno in bistveno sodelovali. Pokazali smo, da nam gre edinole za stvar in da so čisto prazne vse besede o tem, da bi pri nas osebne koristi igrale kakršnokoli vlogo. Slovensko socialistično delavstvo bo gotovo vesti o sporazumu vsprejelo z velikim veseljem in zadoščenjem.
Sklepi Naprejeve skupine glede ojediiuenjn. Pred zaključkom lista smo dobili od avtentične strani kratko poročilo o sklepu včerajšnje seje izvrševalnega odbora Naprejeve skupino glede ujedinjenja. Izvrševalni -odbor je v principu sklenil, da je za sporazum pripravljen. Delo za sporazum naj vodi odbor 8 članov, v katerem naj bodo 4 delavci iz grupe Na-preja in 4 delavci iz ostalih grup. Posvetovanja naj se vrše v Zidanem mostu, kjer naj se dogovori vse potrebno glede sklicanja kongresa itd.
—	Ker nam niso znane vse podrob nosti sklepu, umevno, ne moremo zavzeti napram tem sklepom svojega stališča, tem manj, ker smo vezani na sporazumno postopanje z Mariborom 7. ozirom na naše včerajšnje sklepe. Povemo pa lahko že danes svoje mišljenje: Pristanek na sporazum od Naprejeve grupe pozdravljamo, če je odkritosrčen. Zadovoljni smo pa s tem, da vodijo vsa pripravljalna dela delavci, ker vidimo v tem najboljšo garancijo za sporazum. »Bogovi- so včasi bolj muhasti, delavci pa bodo sledili razun pameti tudi srcu, ki zapoveduje ujedinjenje.
Ljubljanski občinski svet je imel 5. t. m. svojo drugo sejo, na kateri se je izvršila volitev’ v razne korpo-
racije, med drugim v upravni svet Mestne hranilnice in v mestni šolski svet. Med ostalimi zadevami se je tudi sklenilo, da se revidiraj službena pragmatika mestnih užitninskih uslužbencev ob sodelovanju uslužbencev samih. — Zveza delovnega ljudstva, t. j. koalicija klerikalcev in socialistične stranke delovnega ljudstva je nastopila tudi v tej seji kot ena sama skupina, kakor da bi to bila ena stranka, ne pa dve različni, načelno nasprotni si stranki. Vsled tega so klerikalci prišli v razne od-ix>re, posebno šolske, kjer bodo imeli najlepšo priliko, uveljavljati svoje klerikalne vzgojne načrte. Kon-štatiramo, da se je pakt, ki so ga obe stranki sklenile ob priliki volitev za sodelovanje v obč. svetu, bistveno drugače glasil in da znači sedanji način sodelovanja obč. svetnikov soc. stranke delovnega ljudstva popolnoma nepotrebno in preko dogovora segajočo koncesijo klerikalcem. Ali je res večina obč. svetnikov socialistične stranke delovnega ljudstva že pod takim vplivom klerikalcev; ali pa je to uajnovejša -revolucijonama metoda I.emeževeev? Razmerje strank v ljubljanskem občinskem svetu je tako, da so zastopniki soc. stranko delovnega ljudstva številčno najmočnejši. Zakaj ne poskusijo občino upravljati sami proti klerikalcem in prot demokratom in lib. stranki? Naj se pa najdejo ti meščanski bratci v skupni opoziciji — to b! bil vendar1 prizor za bogove!
Notranje politični položaj.
V	notranji politični situaciji se ni v zadnjem tednu prav nič bistvenega zgodilo. Kriza, v katero smo prišli po volitvah, še traja. Radičev blok ča ka, kaj bo vlada ukrenila, vlada pa čaka, kaj bo blok napravil. Edino, kar poskušajo radikalci doseči, je zo: petno zbližanje z demokrati, katere so hladnokrvno vrgli iz vlade- ko jih niso rabili; sedaj pa, ko jih vendar utegnejo zopet potrebovati, pa jih (joskušajo pridobiti za novo koalicijo.. Pribičevičeva skupina, izgleda, je za sodelovanje z demokrati, Davidovičeva pa ne. Seveda bi ta ob-
z večjimi delodajalci in po tozadevnih uspehih bi se potem ravnali na-daljni korald v pogledu delavskih podpornih društev..
V.
V	mesecu juniju 1. 1872 j>a je skrbna kranjska deželna vlada poslala sledeče važno poročilo na Dunaj:
'Nekaj časa sem se opaža pri nekaterih članih tukajšnjega delavskega društva, kakor tudi pri individu-jih (!) delavskega stanu, ki stoje izven tega društva, gmnbne igle, ki so baje znak hitemacijonale ali vsej delavskega bratstva. Te igle kažejo polje iz belo polirane kovine v obliki starinske avbe in na tem polju so napravljene iz rumene kovine dve strnjene roke, id nosijo pokoncu stoječo kladivo. Te igle opazujemo deloma na čepicah, deloma na prsih, deloma na notranjem delu suknjiča. Baje sc prišle v Ljubljano po posredovanju znanega delavskega agitatorja Mosta ...
Kot delavske znalce smo opazili tudi črne usnjene kape z ravnini sprednjim krajcem, ognjenordeče kravate, modre bluze in ognjeno-rdeče kokarde.
Ne dvomimo, da so se slične :stvari zapazile tudi drugod in bilo bi
uovijenu radikalno-demokratična koalicija bila samo nova izdaja stare koalicije. Policajski centralistično-bi-rakrataki način vladanja pod zaščito oficirske klike bele roke bi pač ostal, kakor je bil. Prihodnji teden utegne privesti kake nove-.dogodke v notranji politiki. ker se bliža obori te v parlamenta.
Klerikalni šviga-švaga.
Klerikalcem je takoj po volitvah stopila kri v glavo: od zmagoslavja
4	niso vedeli, kaj bi zahtevali. Od svoje zahteve po lastni zakonodaji Slovenije, ki jo je Korošec naziva! s skromnim imenom avtonomija, so naenkrat postali federalisti: hočemo samostojno slovensko državo. To je bile v prošlih dneh, ko je izgledalo, da bo Beograd postal mehak in popustljiv. Ali beogradaka čaršija je trdoglava in grozdje postaja od dne do dne bolj kislo za klerikalce. Vsaj nekaj bi radi dosegli, če ne federacijo, pa vsaj avtonomijo, če pa te ne pa se zadovolje tudi s -samoupravo -. Tako čitamo v Slovencu z dne 7. t. m. v uvodnem članku Dejstva sledeči prvi stavek: 'Srbski radikalci so iznenadeni. Oni ne razumejo, zakaj Slovenci težijo za samoupravo.« Ne, ne, ljubi Slovenec, iznenadeni smo mi: ob volitvah smo vendar Slovenci zahtevali avtonomijo, po volitvah smo bili pripraljeni tepsti se za federacijo, danes pa se samo še bojujmo za samoupravo ... ? Koncem koncev bodo pa iznenadeni klerikalni volivci, ko ne bo niti avtonomije, niti federacije, niti samouprave, samo par ministrskih foteljčkov!
Katoliški shod v Ljubljani. Ker klerikalci vedo, da ^avtonomija« ne bo več dolgo vlekla, so se zopet spomnili na svoje katoličanstvo in sklicujejo za čas od 23.—28. avgusta
l	1. katoliški shod v Ljubljani.
Izpremmeba volivnega. reda? Mno-gose piše o potrebni spremembi sedaj veljavnega volivnega reda za državni zbor. Tiste stranice, ki so ta votivni red napravljale, ga hočejo zopet spremeniti, ker jim ni prinesel pričakovanih uspehov. Taka je meščanska vplivna geometrija! Sicer je pa sedanji v olivni red res krivičen, zato bi bila potrebna njegov a izprememba. Načelo proporca naj se pravično izvede in naj se uvede tudi takozvani državni količnik, da se ne izgubi za nobeno stranko noben glas. Pii sedanjem vplivnem redu je bilo n. pr. mogoče, da je odpadel za Radičevce, radikalce, pa tudi klerikalce že na par tisoč glasov 1 mandat, dokler so socijaliati šele na 17.000 glasov dobili ra mandat! Samo zdi se nam, da nameravajo ^državotvorne« stranke votivni red še bolj poslabšati, ne pa
izboljšati. Bodo morale biti pač še enkrat tepene!
Kongres italijanskih sodrugor inaksiBBalistov. Kongres ital. socijali-stične stranke Seratijevega pravea (takozv. maksimalistov) se vrši 15., 16. in 17. t. ra. Na tem kongresu se bo odločevalo o zahtevi 4. kongresa komunistične intemacijonale, da se naj ta stranka ujedini z laško komu: nistično stranko. Proti tej zahtevi iz Moskve obstoji v stranki močna struja, ki se ne more odreči svojega so-cijalističnega imena in socijalistične preteklosti. V »Avantk-ju je bila ti tem vprašanju ostra polemika za in, proti, kakor tudi v raznih strankinih sekcijah. Sestavljen je komite, ki se imenuje f . komite za socijali stično obranc-i. Kongres pokaže, katera struja bo zmagala. Pokazuje pa tudi ta vzgled, da sta fašizem in kapitalistična buržuarija Italije imela dobiček od razdora med italijanskim delavstvom, ki ga je brez potrebe izzval« Moskva.
Bolgarski ministri obsojeni. Bolgarski ministri, ki so zakrivili vstop Bolgarske v svetovno vojno, so bili te dni od posebnega državnega sodišča obsojeni in sicer na ječo od 6—15 let oziroma nekateri tudi na dosmrtno ječo. Poleg tega morajo plačati še vojno odškodnino iz svojega premoženja. — Kdo 1)0 pa ostale vojne krivce kaznoval? Samo Bolgarska je to storila, pa še ta ponajveČ iz političnih razlogov, ker so ti ministri politični nasprotniki sedanjega režima.
Anarhistično gibanja na Bolgarskem je prilično močno in dela poli-valiko skrbi, še več pa da dela policiji, ki ima akoro vsak dan z anarhističnimi atentatorji boje. Bolgarski anarhisti so v najostrejši borbi z bolgarskimi komunisti-o Med seboj si predbacivajo izdajstvo, podkuplijvost in druge take lepe stvari.
Okupacija Hura. Francozi imajo še vedno zasedeno rursko ozemlje v Nemčijit Dnevno se dogajajo krvavi incidenti, ki poostrujejo že itak napeto razmerje. Angleška, pa tudi druge države se trudijo, da bi dosegle med obema državama sporazum. Tudi angleški socijalisti so posredovali. Doslej vsa posredovanja še niso rodila uspeha, pravijo pa, da jo upati na sporazum. — Vprašanje rurske zasedbe v zvezi s plačilom nemških reparacij je za celo svetovno politično in gospodarsko živlienje največ-jega pomena. Od mirne rešitve ni zarisan samo mir in poprava gospodarstva, vsaj za nekaj let, dokler morda le ne pride do nemške revanže, ampak zdi se nam, da je francosko-nemški spor tudi v stanu, da upropa-sti kapitalistično Evropo. Kaj potem?
Iz Časopisja.
treba tozadevno enakomerno postopati. Vznemirjevanje tukajšnjih delavcev’ ima svoj izvor, pomoč in V7.potlbudo oči vidno od zunaj. To se vidi iz tega, da so dobili mizarski pomočniki, ki so se pripravljali na štrajk, svojo spodbudo za vztrajanje baje iz Celovca, od koder so jim obljubili denarno pomoč; pa tudi tukajšnji pekovski pomočniki so dobili nedavno iz Gradca periv, naj se priključijo delavskemu gibanju. Ta klic so slušali in že so napravljeni prvi koraki, da se mu odzovejo.
Tukajšnji stavci nimajo sicer s tukajšnjim delavskim izobraževalnim društvom nikake skupnosti, pa vendar so zadnjič svoje zahteve pri delodajalcih precej zv išali, katerim so se delodajalci povečini udali.
Gotovo bo čitatelje zanimalo zvedeti, kaj je glede tako nevarnih delavskih znakov reklo ministrstvo notranjih zadev. Torej čujmo:
Dokler ni dejanskega dokaza o pomenu znakov, da so to znaki Intemacijonale, pač ni iz zakonitega stališča dovoljnegu vzroka, da bi se proti nosilcem znakov z uspehom nastopalo.*
Rač pa je ministrstvo — seveda
—	?dede znakov poslalo vsem deželnim Sefom posebno naredbo.
Delavec (št. 14.) priobčuje članek s. Mikiča:	Amsterdam	ali Mo-
skva, ki zasluži čitanja. Žali bog nam prostor brani, da bi podali člankar-jeve misli in ž njimi tudi polemizirali, v kolikor so polemike potrebne. Opozarjamo na članek v današnji številki R. P. Desničarji, levičarji, ki se v nekoliko dotakne istega predmeta. Posebno so pravilna s. Mikičeva izvajanja o -radikalizmu-).. — Vpraša-šanje intemacijonal pa pač ne spada pred znanstvenike na miiverzi. Po našem mnenju je vsak razredno delavski pokret brez intemacijonale nesmisel. In kakor si želimo le ene intemacijonale, v kateri bi bilo vse razredno delavstvo sveta, tako povemo odkritosrčno, da so nam ljubše
2	ali 8 intemacijonale, kakor pa nobena! Spor o intemacijonalah in njenih taktikah spada zato pač tudi v diskusijo pred delavstvo, samo mi Slovenci in Jugoslovani se moramo zavedati tega, da mi v tem sporu ne Immo odločevali. Zato je za nas ta spor začasno manj aktualen. Aktualno pa je ujedinjenje vsega slovenskega delavstva v eni internacijonali. Kljub slabostim pride za strokovne organizacije edino Amsterdam vpo-štev, ker je Moskva — kljub slovan stvu — tudi židovska, (če že moramo tudi o tem pisati), in so tam stro-
kovne organizacije samo del političnega komunističnega pokreta, ki ga za nas odklanjamo. — In končno še: razdor v SSJ. Grešimo vsi, tudi Maribor ni brez greha. Ali Ljubljanski greh je najmanj enako velik. Naj abstinenta Mikiča kak velik abstinent ne zapelje, da bo veroval s. Mikic v vzgojiteljsko kvalifikacijo; mi ne kratimo nikomur nobenih dobrih lastnosti, ki jih ima; vzgojitelj pa ni vsak. S Mikič obžaluje, da je s. Topalovič (ne Lapčevič) zahteval otl komunistov, da se 21. moskovskim točkam odpovedo, češ, da to pomeni vzgojo k breznačajnosti. če kdo uvidi, da se je zmotil — to vendar ni brezznačajnost? In drugega namena, kakor prepričati o zmotnosti teh točk, tudi sodr. Topalovič nf imel.
Iladničke Novine prinašajo v svoji zadnji številki članek >Niti federacija, niti amputacija, nego demokratizacijah V Članku, v katerem se obračajo proti federaciji, /amputaciji in birokratičnemu centralizmu, jo med ostalim rečeno: vZahteva za posebnimi plemenskimi avtonomijami, in za federalistično ureditvijo državo izhajajo iz ozkega plemenskega in fevdalnega pojmovanja, katerega so buržuazija tamošnjih krajev še ne more osvoboditi ... Če je federalisti-
BTRAN 4.
>H DEC I P R A P O B <
čno-avtouomistično gledišče anahronizem (nekaj starinskega), je misel o amputaciji, v današnjem Sasu razvite industrije, trgovine in prometa, zločin prod ljudstva in narodnem edin-stvu... Mi so-djallsti smo nasprotniki tako federalistično-avtonomistične ureditve naše zemlje, kakor tudi amputacije našega narodnega tele-*. Če tudi pa smo nasprotniki federalisti-čno-atvtonomls tične nreditve in če ne odobravamo amputacijo, to še ne znafti, da stojimo na stallfifu Vidovdansko ustave.« R. N. razpravljajo nafo o potrebi revizije te ustave ih končavajo članek:	»Zdravilo'	ig
ustavni boj| tore>j ni federacij« rdi
amoutaeija, ampak demokratizacija države in državnih inštitucij.«
Delavske Noviee. Glasilo Socija-
li	stične stranke delovnega ljudstva Del. Novice so prenehale izhajati. Ta dogodek je posledica razpada te stranke, od katere so odpadli v frazah > revolucionarni levičarji«, k j ustanove baje svojo stranko in svoj list Ponovno smo povdarili, da nimamo zaupanja v >50cijalistični-: program te stranke. Dogodki so nam dali prav. Tako končava vsak kompromisni posus ustvarjati enotno fronto- dveh načelno nasprotujočih sli skupin.
Iz stranke.
VSE ORGANIZACIJE opotarjamo a a sklep celjske konference, da se vrši njedinjevalni kongres za Slovenijo db junija t. 1. Na tem kongresu bedo imele glas m sedel le tiste krajevne organizacije, ki so za zadnje tri mesece pred kongresom obračunale. Na to opozarjamo vse organizacije, ki so v eadnjih tednih prekinile obračunavati pokrajinskem tajništvu (Naprejevi skupini), ki pa tudi nam niso obračunale. Če se hočejo udeležiti kongresa, morajo takoj poslati obračun za zaostale mesečo na tajništvo naše obl. organizacije, Ljubljana, V>olfova ulica 12- tiskarna Hrovatin.
Postnih položnic čekovnega urada zadnji številki R. P. nismo priložili, ker jih nismo pravočasno dobili. Zato jih prilagamo današnji številki in prosimo vse tiste, ki so poslali doslej naročnino samo za marec, da' jo obnove tudi za april, tiste pa, ki pa naročnine sploh še niso poslali, pa
vendar prejemajo R. P., prosimo, da plačajo naročnino za marec nazaj in vsaj za april naprej. R. P. stane mesečno samo 4 Din. Kdor je za ujedi-oje\alno delo med slov. proletariatom mora biti naročnik R. P.!
Kraj. pol. org. S8J v Zagorju je na svojem rednem občnem zboru dne 1. aprila 1923 z vsemi proti trem glasovom navzočih sklenila pristopiti uaši oblastni organizaciji in ji je že čas od 1. L 1923 do 31. III. 1923 tudi obračunala.
Glavni odbor SSJ v Beogradu je za celo stranko izdal enotne članske karte in znamke za prispevke. Od
l.	maja so nove znamke obvezne za vse organizacije, istotako tudi članske karte, kadar &e dosedanje porabijo. Naznanjamo vsem organizacijam in posameznim članom, da smo že pisali v Beograd po te nove tiskovine, ki jih potem takoj odpošljemo organizacijam in članom, ki so včlanjeni pri naši oblastni organizaciji.
Strokovno gibanje.
Anketo. (Nadaljevanje.)
Pri razpravi o naertu pravilnika o ureditvi odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtnih podjetij, niso zastopniki poslodavcev najprvo hoteli, da se te razprave udeleže, češ da jedjaka ureditev tega vprašanja ni v zakonu utemeljena. Ker pa je hotelo ministerstvo anketo celo brez poslodavcev nadaljevati, so posio-davci konečno vendar izdelali svoje pripombe. Delavski zastopniki so v glavnem zahtevali tako ureditev tega vprašanja, da bi biili obrali odprti od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldan. Z ozirom na krajevne prilike, letni čas itd., naj bi se dovolila tolika sprememba glede zapiranja in odpiranja, da bi opoldanski odmor trajal 2 uri im nepretrgani nočni odmor najmanj 12 ur. Poslodavci, ki nit-so hoteli pristati sploh na nikako tozadevno ureditev, so vendar zahtevali razne izjeme za posamezne dni. za posamezne vrste podjetij itd. Glede nedeljskega počitka je pričlo tudi do ostrih nasprotij. Zastopniki delavcev so zahtevali popolen nedeljski počitek, poslodavci pa celo vrsto izjem. V to razpravo so se umešali še zastopniki ministerstva ver, ki so zahtevali n. pr. za Bosno, da se trgovine ob nedeljah ne zapirajo, češ, ker je nedelja krščanksi, petek turški in sobote židovski praznik,
pač pa naj se ob torkih zapirajo! Glede zapiifanja trgovin na cerkvene praznike so zastopniki tega minister-stva zahtevali n. pr. za katolike zapiranje ob 12 raznih praznikih; slične stvari so zahtevali seveda tudi pravoslavni, muslimani, Židje, reformisti itd.
Do posebno živahne razprave je prišlo pri načrtu pravilnika o delavskih in nameščenskih zaupnikih. Po načrtu bi smeli biti zaupniki samo oni, ki so neoporečni in ki ?>se ne priznavajo k načelom o nasilni spremembi obstoječega društvenega reda« ! Ti zaupniki naj bii imeli v smislu načrta nalogo, da v jednaki meri Ščitijo koristi poslodavcev in delavcev; imeli naj bi dolžnost, da se pokore \ sem ukazom inšpektorjev dela ne bit se smeli udeleževati strajkov v podjetju, kjer so zaposleni; morali bi na svoje seje klicati tudi poslodavce, inšpektorji dela bi jih mogli odstavljati od nijjhovih mest itd. Zaradi takih določb načrta niso zastopniki delavcev niti hoteli začeti o tem načrtu razpravljati, dokler ne bi ministerstvo take odredbe iz načrta črtalo. Kar je zastopnik ministrstva izjavil,	(hi nima pravice te
določbe črtati, so zastopniki delavcev odrekli svojo nadaljno udeležbo pri anketi. Podali so tozadevno pismeno izjavo in so zapustili anketo s
protestom proti protizakonitim od* jedbam nameravanega pravilnika in s protestom proti temu, ker še ni ministrstvo za soc. politiko tudi celo vrsto drugih pravilnikov izdalo, ki so za izvedbo zakona o varstvu delavcev potrebni (n. pr. glede higije-nične ureditve podjetij, o varstvu otrok in vajencev', delavskih legitimacijah itd.). Zastopniki delavcev so tudi proti temu protestirali, ker še niso izdani pravilniki za razna druga gospodarska podjetja (m pr. promet, pomorstvo, državna gospodarska podjetja itd.). S tem je bila anketa predčasno končana in se ni nadaljevala.
&0'*gt’cs kovinarjev. Dne 1., 2. in
3.	t m, se je vršil kongres Osrednjega društva kovinarjev na Jesenicah. Že v prejšniih številkah našega liste smo naše Čitatelje opozorili na resolucije, ki so bile objavljene v Delavcu« in na kongresu skoraj brez bistvene spremembe sprejete. Skoraj vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. V odbor so bili izvoljeni po večini eodrugi, ki so to organizacijo vodili v prošlem letu. Omeniti je še treba, da so jeseniški kovinarji in Svoboda napravili nad vse sijajen sprejem svojim kolesom iz cele Slovenije in so s tem pokazali svoje neumorno delo tudi na kulturnem polju.
S	a ve z zasebnih nameščencev Jugoslavije, ki je imel — kakor smo v zadnji številki poročali, o Vel. noči svoj kongres v Zagrebu, ie na kongresu sklenil pristopiti socialističnemu Glavnemu Radničkemu Savezu, v katerem so včlanjene tudi naše strokovne organizacije. Tako se je naša strokovna armada pomnožila z novo krepko močjo iz vrst proletarskih duševnih delavcev. Mi ta korali Saveza pozdravljamo in se ga veselimo ter pričakujemo, da bo konzolidacija proletarskega gibanja v državi uspešno napredovala.
Savez državnih uradnikov. Vsa društva državnih uradnikov cele države so ujedinjena v skupnem save-zu v Beogradu. Pa se ne razumejo med seboj. Zanesli so v svoja strokovna društva politiko in zato je prišlo do ostrih sporov med federalističnim društvom iz Zagreba, avtonomističnem iz Ljubljane in centralističnim iz Beograda. Tako bodo ti spori zlomili še to skromno moč, ki jo je imel savez. Zakaj se tudi izstradano državno uradništvo razredno ne organizira, ampak je privesek vladajočih buržuaznih strank?
Kongres madžarskih sindikatov. Madžarske strokovne organizacije so imele 25., 28. in 27. marca kongres v Peš ti. Kongresu je prisostvovalo 214 delegatov, ki so zastopali 202.956 članov. Madžarsko strokovno oibanje je začelo I. 1893 in je štelo pred vojsko 1. 1913 107.488 članov. Med vojsko se je članstvo zmanjšalo, za časa Bela Kunove sovjetske republike (1. 1018) pa je naraslo na 721.437 članov! Potem je 1. 1919 padlo na 212 tisoč, 1. 1920 in 1921 na 152 tisoč, dokler se v zadnjem letu zopet ni povzdignilo. — Zanimivo je, kar pravi poročilo osrednjega strokovnega odbora o strokovnem pokretu za časa sovjetov. Takrat so strokovne organizacije silno narastle, vendar so v nje prišli vsi mogoči ljudje, Aamo ne razredno zavedne mase. Zato politika teh mas tudi ni bila razredna. Kaki razredno nezavedni ljudje so bili v teh organizacijah se vidi n. pr. iz sledečega primera: organizacija iav n ih uslužbencev je štela za časa sovjetov 80.000 članov, občinskih uslužbencev čez 30.000 članov; po zlomu sovjetov pa ni niti en član ostal v teh organizacijah! — Iz povedanega se vidi. da niso povsod isti pogoji za enake metode razredno-političnih delavskih strank!
Gospodarstvo.
Vrednost dinarja. Dinar je pretekli teden na svoji vrednosti nekaj izgubil. Padel je od 5 in pol zlatih kron (Svic. fr.) na 5.40. Očividno je ta padec v zvezi z zamotano notranjo politično situacijo.
Južna železnica. V preteklem mesecu so ie vršila v Rimu konferenca o tem ali naj se proge Južne železnice, ki teeeio po Italiji, Jugoslaviji, Avstriji in Madžarski podržavijo ali ne. Konferenca je sklenila, da ostane obratovanje Južne železnice v rokah privatnega podjetja.
Cena goveji živini se je v Sloveniji v zadnjih dneh topet povišala in to od decembra 1. 1. skoro še za enkrat toliko. Na Hrvaškem pa cene živini padajo! Iz Slovenije se preveč živine izvaža, to je najbrže vzrok naraščanju cen; poleg tega pa se obeta dobra letina in zato ni toliko živine na prodaj.
Afera Haeker & Kraus. Svoj čas je v Trstu skrahirala velika firma Haeker & Kraus, ki je v zvezi z raznimi zagrebškimi Sifuti (krščenimi in nekrščenimi) špekulirala z dinarjem. Sedaj je ministrstvo financ krivce kaznovalo z denarnimi globami do 300.000 dinarjev. To je vse! Ali nimamo zakona o zaščiti države proti
takim protidržavnim elementom? Buržuazija ima pač dve pravici: eno za bogataša, drugo za reveža. Pravijo, da so ti zagrebški sprekulanti denarno podpirali Radičev ookret.
Nekaj gospodarske« politike. Svoj čas je ministrstvo pravde kot sekve-stracijska oblast sklenilo, da proda dve sladkorni tovarni v Beogradu. V tovarni je bilo takrat okroglo 101) vagonov sladkorja po ceni 10.5ODin. Zaradi prodaje tovarne je upravni odbor sklenil prodati ta sladkor, ki so ga banke in trgovci kupili in pri tem zaslužili okroglih 7 milijonov dinaJr-jev. Ta čas jo bilo v sladiščih združenih sladkornih tovarn okroglo 2000 vagonov sladkorja. Ker so se te tovarne znebile konkurence v>od sekve-strom stoječe tovarne v Beogradu, ki je 7, nižjimi cenami vendar dviganje ('en malo zadrževala, so združene tovarne takoj šlo brez vzroka s ceno na 22 dinarjev in v zadnjem času celo na več navzgor. Pri tem bodo fa-brike zaslužile 140 milijonov dinarjev. to je toliko, da bodo za ta denar obo Beogradski fabriki sladkorja mogle kupiti. Tako bodo dobile te tovarne zastonj, po vrh pa se bodo še konkurence znebile!
e
NAKUPOVALNA ZADRUGA
p« z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta Stav. 33 (..Balkan")
Dsielni pridelki, ilto, mlevski izdelki vseh vrst. - Kolonijalne Špecerijsko blago, mast in^stanina, ter razni mesni Izdelki.
Telefon Stev. 3*6.	nailov	Ljubljana.	čekovni	r«*un	tt*v.	10.473.
iBdaJatel) te Ustnik: Keanrvt}.
(Mfererai nrrdaik: Jela Gehanjer.
Tiskarna Hnks« Rreraflt t LJnbljant