Za nemško-slovensko mejo. »Morituri te salutant«, umirajoči te pozdravljajo. Te besede je izgovoril slovenski duhovnik, služeč na jezični meji štajarski, na katoliškem shodu v Ljubljani. Komu so veljale te besede, če ne slovenskemu ljudstvu, prebivajočemu na jezičnih mejah ? Dan na dan snio prisiljeni gledati, kako pritiskajo nemški možje našo. džjci domovino slovensko in kako si že stavijo svoje meje do sinje Adrije. Najbolj se tega prepričamo v našem javnem življenju. Poglejmo na druge slovanske narode in prepričali se bomo, da so že do višje veljave prispeli, kakor mi, imajo namreč že svoje zavode, šole, gimnazije in vseučilišča. Mi pa, ako želimo, kaj po pravičnem potu pridobiti, moramo skoraj kleče prositi za to in takrat še se nam samo betva podeli. Ali veliko resnice je v besedah, katere je stari in sivolasi Gladstone izrekel pri razpravi o avtonomiji Irske: >Z ničem se velik narod ne ponižuje tako, kakor če tlači šibek narod, nič pa ni vzvišenejega, kakor kedar velik narod skrbi za svojo čast in iz zavednosti svoje dolžnosti odpravlja staro krivico«. >Vyšehrad« k temu pristavlja: »Te zlate besede naj bi bile zapisane z zlatimi črkami na stene našega drž. zbora in dež. zbora, na desko portfeljev ministerskih, na klopi poslancev, kratko povsod, kjer bi primerno padale v oči tem, kateri še vedno ne pridejo do tega, na kaki podstavi naj bi se izvršila sprava med Slovani in Nemci. Ali se. povspnejo kdaj naši Nemci do te moralne stopinje, na kateri stoji prijatelj Irske — Gladstone?« Slovan in v obče Slovenec je pač res trpin do smrti, ako hoče svoje domoljubje oeitno kazati, kakor nam spričuje celo življenje naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Stopite na noge, mili rodoljubje in otmite pogube ljudstvo, prebivajoče na raejah in pomagajte mu do probujenja narodnosti in gmotnega stanja. Korisliti pa bi mogli najbolj s tem, da bi na jezu-nib mo- jah ustanovili šole in bralna društva s pomočjo družbe sv. Girila in Metoda. Tej potrebi se najlaglje ustreže, ako bi se slikalo stanje na mejali bivajočega prebivalstva na shodih, katere priredi družba sv. Girila in Metoda. Nameščajo se res velikokrat taki uradniki, učitelji in sem ter tje tudi duhovniki, ki niso zmožni jezika dotičnega Ijudstva, kakor nas skušnja uči. Oglejmo ai bolj na tanko slovensko-nemške meje na Štajarskem n. pr. Radgona Cmurek, Spielfeld, Lučane itd., bomo videli, da se naš narod zmirom bolj skrčuje in nemštvo bolj prodira. Ohranimo vsako ped zemlje, katera je še naša lastnina in ne dajmo se potujčiti. Bog daj, da bi te vrstice našle pripraven odmev pri domo- in rodoljubih štajarskih! 0. H. Šalamun.