posebna i^. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE
22. junija 1963
K današnji številki
Današnja posebna izdaja naše-g» glasila je posvečena ureditvi in olepšanju našega mesta. V ■jej objavljamo petindvajset najboljših nalog učencev I. in II. •semletke v Velenju. Iz teh spisov, ki so jih napisale drobne ročice, veje ljubezen do domačega kraja, otroško veselje nad rsem lepim, česar so deležni in nepopisana hvaležnost do tistih, ki jim vse to nudijo. Zanimivo je, kako v sestavkih skoraj vsi
otroci omenjajo red in čistočo in kljub temu, da so še majhni vedo, kaj vse moramo storiti, da bo naše mesto res lepo.
Naj vam ne bo odveč, dragi bralci, skrbno prebrati te naloge saj so jih napisali naši otroci in nam morajo biti vsem nekak stimulans, da bomo še z večjim elanom poprijeli za delo in ustvarili njim, ki so nam najdražji, res lepo bodočnost.
Uredništvo
Velenjčani, udeležujte se
prostovoljnega dela
w:: j. *>,
Polaganje kamenja v dno bazena
ŠOLSKE NALOGE
NASLOVOM
Naše mesto - naše ogledalo
Mnogi časopisi prinašajo vesiti in inovice o prelepem novem Velenju. Ne samo v besedi, temveč v dejanjih se naše ljubko mestte-ee odlikuje. Ze je prišel čas v katerem se bodo začeli razcvetati naši parki, ki jih nikjer ne manjka. Ne samo prebivalci Velenja,
temveč mnogi tuji gostje prihajajo k nam in občudujejo lepoto in red povsod. Za to lepoto je bilo vloženega veliko truda, ki so ga žrtvovali za nas naši očetje in mamice.
Vsepovsod so zgrajena otroška igrišča za naše najmlajše bratce
Prostovoljno delo na otroškem igrišču
in sestrice. Tudi mi toi se še radi poigrali, itoda treba se je učiti, da bomo lahko enkrat sposobni nadaljevati dela naših staršev.
Petek Franc 2. c razred
Naše mesto je najmlajše in najlepše mesto rudarjev v Sloveniji.
Na zelenicah stoje raznobarvni bloki. Balkoni so okrašeni s cvetlicami. Pred bloki so cvetlični nasadi in okrasno drevje. Na nasadih pred kulturnim domom, pred klubom prelepo cveto tulipani, spominčice in druge cvetice. Med zelenicami so speljane asfaltne ceste s pločniki.
Za čistočo našega mesta skrbijo predvsem čistilci. Zjutraj, ko še spimo, že pometajo ceste. Za red v mestu pa bi bolje lahko skrbeli mi otroci. Večkrat smo neredni. Po pločnikih odmetavamo papirčke in druge odpadke. Koški za smeti so pa prazni. Preko zelenic narejamo steze. S kolesi divjamo po cestah, ki so za kolesarjenje prepovedane.
Vse to ni res lepo. Tega ne bomo smeli početi, če hočemo, da bo naše mesto imelo lep (izgled. Zdaj, poleti, bo tu vsak dan več
turistov. Tudi do njih moramo imeti lep odnos. Tako bo naše mesto še bolj zaslovelo.
Pečečnik Rafko 4. d razred
Velenje - rudarsko mesto v Šaleški dolini, z lepimi stanovanjskimi Ibloki in stolpnicami!
Tudi grad, na majhnem hribu nad Velenjem, priča o svoji zgodovini. Tu so vladali nasilni grofje, ki so grdo izkoriščali svojo nadoblast. Sedaj je v gradu rudarski muzej.
Velenje iima 7.000 prebivalcev. Stanujejo v lepih, svetlih in sončnih stanovanjih. Otroci se izobražujejo v dveh osemletnih šolah. Poleg osnovnih šol je v Velenju še rudarska šola. V njej se učenci pridno uče in se usposabljajo za bodoči poklic. Lep park pred to šolo daje lep izgled mesitu. Tudi čistoča je del lepote mesta Velenja. Turiste pa privablja šele lepo in skrbno urejen kulturni dom, v katerem je gledališka dvorana. Tu prirejajo razme igre in razveseljujejo ljudi. Počitek pa si vsak turist privošči v hotelu »Paka« in delavskem kluibu, kjer so lepo postrežem.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ce se hočejo prebivalci Velenja ob vročih poletnih dneh ohladiti, se hodijo kopat na jezero. Ob jezeru je restavracija, kjer se okrepčujejo. Letos bodo zgradili novo kopališče, ki bo še posebno privabljalo turiste. Zgradili so tudi nove hišice za odmor. Okoli jezera je zgrajena nova cesta, da se bodo turisti najugodnejše počutili v našem mestu.
Od jezera prideš do velenjskega rudnika, ki je eden najmodernejših v Jugoslaviji. Poleg rudnika je še tovarna gospodinjske opreme in druga manjša industrija. Predvidena je tudi izgradnja kemičnega kombinata, kjer se bo premog spreminjal v plin. Plin se >bo pošiljal po ceveh do industrijskih središč po Sloveniji.
Da bi v Velenje prišlo čimveč, tako tujih kot domačih turistov, je treba zgraditi še veliko turističnih objektov, saj imamo veliko možnosti za razvoj turizima.
Grašič Alenka 5. c razred
Mesto Velenje leži v Šaleški dolini, katera je približno 14 km dolga in 3 km široka.
Pred petnajstimi leti so bila, kjer so sedaj stanovanja, polja. Ker je v Velenju rudnik, so morali zgraditi stanovanja za rudarje z družinami in ostalo. Kakor čez noč je dobilo Velenje novo podobo. Kot iz semen so zrastla nova stanovanja, uprava rudnika, zdravstveni dom, I. in II. osnovna šola, kulturni dom in še druge ustanove. S pridnimi rokami so si velenjski prebivalci zgradili lep park in pomagali pri gradnji kotalkališča.
Danes je Velenje eno najlepših mest. Kamor seže oko, vidimo lepe zelenice. Prav nič jih pa ne krasijo »potke«, ki vodijo z ene strani travnika na drugo. Morda bo minilo tudi to, tako, kot so minila polja.
V nedeljo že ob zgodnjih jutranjih urah pripeljejo avtobusi mnogo turistov, da si ogledajo lepo pročelje kulturnega doma, jezero, park, ki je sedaj ves v cvetju, hotel »Paka« in druge lepote Velenja.
Pazimo na naše mesto, kajti pregovor pravi: »Naše mesto — naše ogledalo!«
JAMNIKAR SONJA 5. c razred
Velenje je novo mesto. Povsod so visoke in lepe stavbe. Okrog njih je polno zelenic in cvetličnih nasadov. Zadnjič si je neka žena ogledovala Velenje. Dejala je, da je naše mesto pravljična dežela. Toda to pravljično deželo moramo tudi čuvati.
Nekateri otroci ne vedo, da so ob cestah koški za odpadke. Tudi čečkanje po cestah in risanje po zidovih ni lepa navada. Smilijo se mi vrtnice pri Na-mi, ki jih otroci vsako leto pohodijo. Rad bi videl, da bi Velenje ostalo vedno tako lepo, kot je sedaj.
Blatnik Oto 2. a Osnovna šola Mihe Pintar-Toledo Velenje
Naše mesto leži v šaleški dolini, skozi katero teče potok Paka. Mesto je novo in čisto. V njem prebivajo rudarji, ki globoko pod zemljo kopljejo premog. V mestu imamo: dve osnovni šoli, rudarsko šolo, glasbeno šolo, rudarski klub in kulturni dom. Otroci smo pa zelo ponosni na naše kotalkališče, kjer se radi kotalkamo. Veselimo pa se tudi novega igrišča ob šaleški cesti, kjer bomo preživeli veliko lepih uric pri igranju. V počitnicah se bomo že kopali na novo urejenem kopališču na jezeru.
K nam v Velenje tudi radi prihajajo tujci, ogledujejo naše lepe zgradbe v katerih stanujemo mi. Mnoge pa privabi tudi naš grad v katerem je rudarski muzej.
Jaz sem ponosna na naše lepo mesto, v katerem se počutiš, kakor bi bil na počitnicah.
Štante Jolanda 2. a razred, Osnovna šola Mihe Pintar-Toledo, Velenje
Velenje je res lepo mesto. Včasih smo pa mi grdi.
Kadar smo v parku mečejo nekateri obgrizke, olupke in ostanke kar po travi ali po tleh. Če gremo po cesti gredo nekateri kar po travi. S tem pa naredijo steze čez travo. Nikar tako! Če pride tujec v naše mesto naj nikar ne reče. da smo zanikrni ljudje. Ljubše nam bo, če nam rečejo, da smo čisti ljudje.
Zelo rada bi, da bi naše mesto še bolj olepšali. Pomagala bom! Travner Zdenka 3. b razred, Osnovna šola Miha Pintar-Toledo, Velenje
Velenje je lepo mlado rudarsko mesto. Nekoč je bilo Velenje le majhno naselje.
Bilo je le nekaj slabih hiš, trgovin in gostiln. Ko pa so našli veliko premoga so začeli graditi hiše za rudarje in njihove družine. Danes že imamo nove šole, moderne trgovine in veliko stanovanjskih zgradb. Regulirana je tudi Paka, ki je nekoč tako hudo prestopala bregove. Asfaltirane so ceste, urejeni parki in nasadi okrog stanovanjskih blokov. Imamo tudi lepo jezero za kopanje, ki ga turisti kaj radi obiskujejo. Mno-
Naše mesto se imenuje Velenje. Turisti radi zahajajo v to mesto in ga občudujejo. Lepo je urejeno s številnimi zelenicami in nasadi. Po zelenicah otroci ne smemo skakati in se igrati. Zato nam sedaj gradijo starši z udarniškim delom otroško igrišče.
Tam se bomo lahlko igrali. Pravijo, da bodo pripeljali tja tudi staro letalo. Otroško igrišče bo imelo tudi bazen za kopanje. Otrooi se ga že zelo veselimo.
V Velenju je tudi kotalkališče. Ustanovili smo kotalikarski klub. Člani kluba pridno vadimo, da bomo postali dobri kotalkarji in se naučili za nastop.
Na čistočo in red na uilicah, zelenicah in nasadih moramo paziti tudi pionirji. Zato, ne odime-tujemo odpadkov in papirja po njih. Tudi drevja in cvetlic ne smemo uničevati in trgati.
Da bo naše mesto še lepše in res naše ogledalo, bomo tudi na okna in balkone nasadili cvetje.
Borut Piistotnik 2. a razred
g i izletniki se ustavljajo in občudujejo cvetje, ki krasi okna in balkone stanovalcev. Po lepoti je naše mesto tudi dobro znano izven mej. Marsikateri tujec pravi, da je Velenje najlepše mesto v Jugoslaviji.
Ponosna sem, da živim v tako lepem mestu, zato obljubljam, da se bom pridno učila in pomagala, da bo naše mesto še lepše.
Ograjenšek Vanda 3. b razred, Osnovna šola Miha Pintar-Tolddo, Velenje
Prazgodovina Velenja sega prav v dobo prvih začetkov zgodovine, o katerih nam kažejo najdbe v Mornovi zijalki in Špe-hovki nad Hudo luknjo.
Stojim na igrišču in mislim. Koliko delavčevih rok je bilo potrebnih, preden se je razvilo to mesto in koliko 'krvavih žuljev je bilo treba žrtvovati za eno samo mesito. Ko tako stojim, se pred mano zaiisikrijo slike preteklosti. Pred davnimi leti so bili na tem mestu travniki, pašniki, polja in močvirja. S pomočjo udarniškega dela so nastali nasadi, hiše, (nebotičniki, otroška igrišča, moderne šole, ki imajo sončne učilnice. Na šoli Milha
Pintairjia-Toleda je lepa umetniška slika, ki prikazuje rudarja v rudniku.
V	stari Jugoslaviji so tuji kapitalisti izkoriščali bogata ležišča podzemeljskega bogastva -premoga. Dolgo ga je izkoriščal Daniei Lapp.
NOB pa je. odločila, čigavi bodo zakladi, ki jlih Skriva v sebi Šaleška dolina. Vse ljudstvo se je hrabro borilo, tako dolgo, da so premagali sovražnika, ki je izkoriščal naš orni zaiklad.
Sedaj gradimo kemokombinat, kjer bomo izdelovali iz premoga razne pline, iz ostankov pa bodo izdelovali zdravila. Za turiste je zlasti privlačen hotel PAKA in seveda Jezero. Jezero je /privlačno le poleti, ko je voda topla. Do sedaj je imelo jezero skakalnico, gradijo pa novo kopališče. Težko pričakujem letošnjo poletno sezono.
Mi pionirji .in pionirke moramo ceniti to delo, ki so ga opravili naši očetje pred NOV in po vojni Zato moramo tudi mi nadaljevati: graditi in urejati nasade po našem lepem Velenju.
Tako bo Velenje lahlko eden najlepših in najbolj obiskanih krajev v Sloveniji.
Volk Minka 5. a razred
V	šaleški dolini leži med zelenimi vrhovi vasica Velenje z nekaj prebivalci. To je majhno naselje, znano samo ljudem iz bližnjih krajev. Skozi njo teče potok Paka, ki vsako jesen poplavlja rodovitne njive.
Da, tako je bilo nekdaj. Sedaj pa se je vse spremenilo. Tam, kjer so -bile včasih fižolovke in hmelj evike, se sedaj dviga moderno mesto. To je delo rudarjev, ki so kopali premog — zaklad doline. Veliko znoja smo vložili pri igradnji teh zgradb. S prostovoljnim delom smo ukrotili! Pako —nekdaj roparico obloženih polj — ter jo regulirali.
Velenje je ime enega najlepših modernih mest Evrope. Najlepša predela mesta sta park in center. V parku nas pritegne dišeče cvetje, bazen z ribami ter zeleno grmičevje. Velenjska mladina se poleg drugih športnih panog udejstvuje tudi v kotalkanju. Kotalkališče je eno najlepših v Jugoslaviji.
Center je značilen po kulturnem domu, modernem hotelu, ki 'ima ime po reki Paki in še po nekaterih zgradbah. Na balkonih stanovanjskh blokov ter pred njimi vidimo polno cvetja in zelenja.
Velenje ni samo lepo mesto, temveč tudi značilna turistična točka. To sta predvsem velenjsko jezero in velenjski grad — bodoči muzej.
Velenje postaja vsako leto večje. Ponosni smo lahko na to mlado mesto, ki je zraslo iz naših žuljev.
Otroško igrišče
Zemljišče južno od Šaleške ceste, med podaljškom Kidričeve in odcepom proti Celju je med tednom polno ljudi. Turisti in sploh oni, ki potujejo mimo se z zanimanjem ozirajo v te marljive roke velenjskih prebivalcev, ki si grade tu za svoje najmlajše pre-potrebno otroško igrišče. Rok je kaj kratek, saj smo si zadali nalogo, da ga dogradimo do 3. juli-ja-dneva rudarjev.
Celotni prostor meri ca. 2,78 ha, od tega odpade ca. 2,10 ha na igrišče, ki je v gradnji, ostalih cca 0,68 ha pa je namenjeno stavbi in neposredni okolici otroškega vrtca, saj obstoječi v adaptirani stavbi na severnem delu Velenja ne zmore precejšnjega števila otrok, poleg tega pa leži precej oddaljen od centra Velenja, tako, da je- za južni del mesta dokaj odročen.
Igrišče bo dostopno s Šaleške in podaljška Kidričeve ceste. Ob Šaleški cesti je predviden poleg neposrednega dostopa še podhod pod cesto, tako, da malčke zares ne bi ogrožal motorni promet.
Od Šaleške ceste, glavnega dostopa, vodi pot (širine 4 m) do otroškega bazena od tu dalje 2,5 m
LEGENDA
1	— Bazen s toboganom in tuši
2	— letalo
3	— tovorni avto
4	— lokomotiva
5	— osebni avto
6	— peskovnik
7	— lesena hišica
8	— stranišče
9	— vrtiljak
10	— vrtljiva zvezda
11	— vrtljiva ploščad
12	— gugala
13	— leseni konjiček
14	— indijansko taborišče
15	— drevo za plezanje
16	— fontana za pitje vode
17	— vlaki iz betonskih cevi
18	— ploščad
19	— glavni dostop
20	— podhod pod Šaleško cesto
21	— kamni za sedenje
22	— otroški vrtec
široka, ki se kmalu razcepi. En del obide v polkrogu zapadni del igrišča, ter konča na glavnem dostopu. Drugi del pa pelje po vzhodnem delu igrišča, ter se priključi na podaljšek Kidričeve ceste. S tem nudi neposredno možnost povezave igrišča z zaledjem gozda (sprehodi, izleti). Poti naj bi služile poleg sprehoda, tudi vožnji otrok s skiroji, kolesi in otroškimi avtomobili.
Otroški bazen, ki je opremljen s toboganom, toplo vodo in tuši, deli vizuelno na dva dela polkrož-ni mostiček in to na del za večje otroke z večjo globino vode in za manjše otroke — plitvejši del. Okolica je popločena, tu je možno prosto postaviti ležalnike za sončenje otrok. Garderobe, v kolikor bi bile sploh potrebne bi se postavile prosto v neposredni bližini bazena. Izdelane bi bile iz kovinskega ogrodja na katere bi bilo napeto progasto platno v raznih barvah.
Glavne privlačne točke na igrišču predstavljajo platoji, kjer so postavljena vozila v naravnih velikostih, tako na vzhodnem delu letalo in tovorni avto, na srednjem lokomotiva in na zapadnem osebni avto.
Vzhodno od bazena je predvidena večja lesena lopa s klopmi, služi naj sedenju, nudi zaščito pred vremenskimi neprilikami, poleg tega pa v slučaju otroških prireditev, predstavlja mali oder za igro, recitacije itd. Postavljena je tako, da ima proti vzhodnem višjem delu prosto zeleno površino, ki služi kot avditorij za prireditve.
Na zapadnem delu Igrišča je predviden prostor, kjer naj bi bila postavljena mala indijanska vasica sestoječa iz lesenih hišic. Med njimi so postavljeni v krogu veliki kamni, da otroci lahko nanje sedejo. Tu so tudi plezala.
V južnem delu igrišča pod hribom med drevjem je postavljeno stranišče ločeno za dečke in deklice.
Peskovniki, ki jih je na igrišču
več, so ploskovno dovolj veliki, da omogočajo kolektivno igro otrok. Igrišče ima tudi, dvosedežna gugala, štirisedežna in gugala z desko za guganje večjega števila otrok hkrati, vrtljivo zvezdo, ploščad s sedeži, ki jo otroci poganjajo sami, vrtiljak z osmimi sedeži, pritrjenimi na verige, ki ga vrte prav tako otroci sami. V fizkulturnem delu igrišča je predvidena lesena gred — višinsko diferencirana — za hojo. Na koncu gredi je vrtljiv krog in plezala.
Velenje -naš ponos
Ko sem prišla prvič v Velenje in sem kot šestletna punčka ko-račila po Velenju, ki je (bilo takrat le imajhen itrg, sem se 'spoštljivo ozirala na štiri hiše, »ki so se nekoliko višje vzpenjale proti nebu.
Z mojimi leti pa je raslo tudi Velenje. Vedno več je bilo rudarjev, ki so kopali črno zlato globoko pod zemljo in zanje je moralo biti tudi vedno več »stanovanj.
Žitna polja in travnike so zamenjale stolpnice, hiše z najmodernejšimi stanovanji.
Lepe bloke krasijo zelene trate in dišeče rožice. Rudarji pa so hoteli, poleg lepih, cvetočih stanovanj, tudi parke in igrišča. Vse to danes imajo. Zgradili so si s prostovoljnim delom.
In danes ... Velenje — mesto z naj moderne je urejenim kulturnim domom, z lepim parkom, z otroškimi igrišči, zares danes je Velenje najmodernejše mesto v Sloveniji zgrajeno »po vojni.
Ko smo »se peljali s počitnic — iz Nove Gorice — sta sedela poleg mene v kupe ju tudi dva Zagrebčana. Ko »smo se bližali postaji, je eden od njiju rekel: »Pažljiivo gledaj kroz prozor, sad dolazi onaj »mali New Y»ork!«
Naše Velenje — mali New York — res, ponosni smo lahko na-nj, ponoisni na naše rudarje. Vsem skupaj — srečno!
GOLOB TATJANA 8. a razred
Predviden je tudi vlak iz betonskih cevi premera 120 cm, ki so postavljena druga na drugo v loku z izdolbenimi okenci in oblikovano prvo cevjo v obliko lokomotive.
Dve večji zelenici nudita otrokom prostor za igranje z žogo.
Višinski povdarek igrišča predstavlja stolp izdelan v kovini.
Ob poteh in platojih so postavljene klopi za otroke in odrasle.
V celotnem igrišču je predvideno bogato zelenje (drevje in grmičevje) z gostejšo zasaditvijo ob Šaleški cesti, ki naj predstavlja bariero pred hrupom in prahom prometa s ceste.
ing. CERAR M.
N<LAO	/nvo^Ki/
s

Po- scuČiks A/O /trum / <-v\ fY\JU A-rrcIUrv^o-
/mi/jrto--
Skica novega otroškega igrišča
Posebna izdaja — 22. junija 1963 Hud**
©
Naše lepo mesto
Stojim na gričku, sonce se opira v mesto in strmim v cvetoče mesto. Prisluškujem mestu in mislim, da mi pripoveduje mesto. Pozorna sem, napenjam ušesa in Oči, vsak del mesta me nečesa spominja. Tiho šepečem: »Pripoveduj, mlado mesto — Pripoveduj, rudar!«
... Od vulkanov je nastala Šaleška dolina. Nad njo je bilo Panonsko morje, to je odteklo. Posledica velikega jezera, ki se je razlivalo po vsej Šaleški dolini, je današnje turistično jezero. Ko je veliko jezero odteklo, je tu zrastlo bujno rastlinstvo, ki se je ugrezalo. Reke so čez nanesle prod in rastlinstvo je zoglenelo v milijonih letih. Nastal je premog — temelj Velenja. Brvi je z njim kuril kovač Zaje, potem ga je sto let pozneje navrtal Ma-jer Franz, Daniel van Lapp pa je poglobil jašek. Med vojno so rudnik izkoriščali Nemci. Po vojni se je proizvodnja premoga zelo dvignila, saj je premogovnik postal last delovnega ljudstva. Da
se je lahko rudnik razvijal, pa je bilo treba delovnih ljudi. Iz majhne vasice in trga, ki se stiskata pod grad, je nastalo mlado mesto. — Zrastlo je dz žuljevih rok rudarjev. — Mesto se je večalo. Prišli so ljudje iz raznih krajev in se naselili v lepih, u-dobnih stanovanjih. A, da si rudar spočije Oko, je potrebna urejena okolica — zelene trate.
Mnogo znoja je preteklo, preden je Velenje postalo živo — zeleno in veselo mesto, najlepše mestece v Evropi.
Velenje pa ini samo rudarsko mesto, ampak je pred leti postalo letovišče. Parki, jezero, gradovi, stanovanjski bloki vabijo domače in .tuje turiste.
Ce je mesto lepo mora biti tudi čisto. Nekateri ljudje so zelo malomarni in vržejo odpadek raje zraven košarice za odpadke kot v njo. Radi pa tudi teptajo travo in trgajo rože po parkih. To je žalostno, a če se je uredilo najtežje delo, se bo uredilo tudi to. . Pionirji in mladinci, lahko
i)Q\bfu nmsdCD' -_Ainfov Of^flO^T-
H^j/OČ^/ Ihu ArtJOjJV
on

/ rmafti
- - ^ " ■ hJjQ>v$v hJ^ mjOub /bjaOmu-
rsnjCu&roorrrv /^hLcu^	^ /oCohv_
;/YYV K>zAjOjy unuja4<r rujudan,
nc^ nma/miL £
M



ustanovijo hišne svete, ki naj bi pazili na čistočo v določenih ulicah. Ce bi sami pazlilli na red in čistočo mesta, bi bilo mesto še lepše..,«
Sonce se je skrilo za Srrarekovec in na njegovo mesto je prišla luna in okoli nje zevzde. Črički godejo, Paka mirno žubori. Vsaka stvar v item lepem mestu je srečna. Vse pripoveduje svojo pesem o Velenju, mesec pa jih snuje na srebrne nitke in jiih trosi kot sen po svetu. Rudar ponosno stoji s kraimpom in svetilko in občuduje svoje mesto —svoje težko delo.
MLAKAR IRENA
7. a razred
Stojim na novem mostu preko Pake v centru Velenja. Ta vsa mirna in ukročena šumlja pod mano v svoji kameniti postelji. Valček za valčkom se izgublja v daljavi tako hitro kot življenje. Saj ni dolgo, ko je v svoji svobodi preskakovala bregove in jo ubirala dalje kar med polji. Toda pridne roke velenjskih prebivalcev so ukrotile ta burni košček narave.
Iz tančice hladu nad vodo mi vstanejo spomini preteklih let. Vsako leto brž ko je postalo sonce spomladi bolj toplo, so se ob cestah pojavile tabele udarniških ur, kajti po vsem Velenju smo oblikovali svojo bodočnost. Zemlja je srkala znojne kaplje na stadionu, v parku, kinodvorani in po vseh zelenicah. Iz naših Žuljev je zrasel center z nebotičnikom, klubom, modernim hotelom, čez vse poletje ogrnjen v pisano preprogo cvetja nad katerim se lahkotno poigravajo metuljčki in čebele. Kraj cvetja se ponosno dviga hram kulture in še mnogo drugih stavb. Iz vsega Velenja se zrcali velika delovna morala prebivalcev, katere pla-tnenček nam ne bo v srcih nikoli ugasnil. Temelje, ki so jih postavili naši očetje, bomo mi dogradili in izpopolnili. s
Vsakomur, ki bo obiskal naše mesto, bomo lahko dejali: »Da, sami smo si ustvarili ta vrt sonca, veselja in sreče!« In ponosni bomo nanj!
Gledam skozi okno. Pred mano se dvigajo mogočne stavbe, stolpnice in nebotičniki. To je naše lepo mesto NOVO VELENJE.
Še pred leti so na obširni ravnici pod šaleškim gradom zorela žita in cvetele jablane. Med njimi pa se je kot srebrn pas vila neukročena reka Paka, ki se je vedno zaganjala v bregove in jih preplavljala. Do danes pa smo jo s prostovoljnim delom ukrotili. Ne bo nam več jemala blaga, ki smo si ga s trudom priborili. Da, na teh tleh je danes zgrajeno VELENJE. Preteklost našega mesta pa nam priča velenjska himna, ki se glasi: »Tam, kjer včeraj še, kmetic je z voli oral...« No, pa kaj bi jo vam pripovedovala, saj jo vsi 'dobro poznate.
Mogočne stolpnice nam zapirajo pogled nad našim mestom. Med stavbami pa vidimo lepo urejene grede. Pred obširnim prostorom, kjer sprejemamo visoke goste, ki si pridejo ogledat naše mesto, je zgrajen kulturni dom.
Naše rudarsko mesto ne bo zaostalo za drugimi, temveč se bo še naprej tako razvijalo.
ZOHAR DARINKA 6. b razred
KAJ BO NA OTROŠKEM IGRIŠČU...
—	otroški bazen s toplo vodo;
—	peskovniki;
—	letalo, lokomotiva, kamion, in avtomobil;
—	gugalnice vseh vrst, leseni konjički, vrtiljak in poseben vlak iz betonskih cevi;
—	indijanska vasica s šotori, hišica in strelišče;
—	leseni krokodil;
—	mnogo klopi za otroke in odrasle;
—	zelenice z angleško travo, lepotnim drevjem in živo mejo;
—	asfaltirane in peščene stezice;
—	prostor za sanitarije;
—	tuši in pipa s pitno vodo;
—	nad vsem tem pa se bo vzpenjal raketni stolp.
NAŠE LEPO MESTO
Nekoč je bilo jezero, katerega voda je odtekala. Ostalo je močvirje, v njem velikanska orjaška drevesa, ki jih je potem zakrila prst, pesek in lapor in iz tega je počasi zelo počasi nastajal premog ... To je pripovedka, ki so jo in jo nam še danes pripovedujejo dedki in babice. Dedek se nerad spominja na svoje delo v ruidniiku in na trpljenje, ko je bilo treba opraviti vse delo z golimi rokami. In tudi babico stisne pri srcu, ko se spomni, kako je morala skopariti z vsem, da so lahko za silo shajali.
Danes, ko živimo v svetlih in sončnih stavbah, nas nehote spomni na prejšnje dni, stari srednjeveški grad, ki mrko zre s hriba v cvetoče mesto. Ob vznožju pa ga oklepa obroč žalostnih sivih hiš, to je staro Velenje, prvo rudarsko naselje.
Oglejmo si (površno) navadni dan v juliju, dan, ko Velenje ni v prazničnem oblačilu, ampak vse v delovni vuhtri.
Komaj se sonce prikaže izza Kozjaka, se začudi: »Kaj je le-to mogoče, da so že vstali? O, jutri jih bom že jaz prehitelo!« A jih ni. Njega žarki se potem razprše po mestu z visokimi stolpnicami, med stanovanjske bloke vseh oblik in se love v steklu oken. Poigrajo se na zelenicah, poljubku-jejo nežne rožice in se zapade po gladkih belih cestah. Medtem pa se že vračajo rudarji z nočne službe, na delo pa odidejo dopoldanski. Avtobusi drve v smeri Center—Rudniki, med njimi pa se prerivajo avtomobili turistov. Iz hiš pohite mame ina živilski trg in v nove modeme trgovine, da se oslkrbe z vsem potrebnim. Spotoma pa ne pozabijo tudi na razvedrilo. Ene kupijo vstopnice za gledališče, druge za kino. Potem odhite |damov in prično pripravljati kosilo. Življenje se zato proti poldnevu malo umiri. Je pa takrat na jezeru, stadionu, v parku, na otroškem igrišču in na kotalkališču večji živžav. Z jezera se sliši čofotanje, s stadiona pa glasni klici navijačev. To vpitje večkrat prevpije žvižig sodnilka, ki sapiha med mladinci, kateri se divje pode za žogo. Povsod najdemo vesele, nasmejane obraze otrok. Zakaj tudi ne bi bili, ko jim je pa vendar tako lepo v takšnem lepem in zdravem okolju.
Vse dopoldne in popoldne je zelo živahno na naših ulicah. Zvečer pa se mesto zopet počasi umiri. Ko se prižgejo raznobarvne luči in zvoki glasbe preplavijo hotelski vrt ter se po ploščadi zavrte prvi pari plesalcev, takrat se nam to sikrivnostno mesto Velenje dokončno razkrije. Vidi se, da se kljub temu, da je Velenje še mlado, pravkar zraslo mesto na lignitu, pri nas odvija življenje res lepo.
Tema pokriva Šaleško dolino in iz te teme <se kot ena sama luč lepo vidi mesto Velenje. Pod njim pa se globoko pod zemljo premikajo orne kresnice in pridobivajo vedno bolj nedra zemlje in krhajo iz nje črn kamen, v katerem je skrita energija. Da pa pride ta energija do potrošnikov, je potrebnih tisoče kapljic znoja, iz katerih je vzklilo naše lepo mesto.
Velenje je eno najmodernejših mest v Jugoslaviji. S svojimi lepotami in s svojo težko zgodovino privablja v ta kos naše lepe slovenske zemlje mnogo turistov.
Turisti se mnogokrat napotijo k starejšim ljudem, ki so sami čutili težo zgodovine velenjskega rudarja, da jim vse to pripovedujejo. In ko primerjajo nekdanjega rudarja z današnjim, lahko vidijo, da so rudarji dosegli to kar imajo res z močno voljo in upam. Neikdaj so rudnik upravljali kapitalisti, ki so delavcem -rudarjem odbijali vsako možnost za napredni razvoj. Življenjski pogoji takratnega rudarja so bili neverjetni. Imeli so šestnajst urni delavnik s plačo, ki ni zadostovala za osikrbo družine. Zato so morali vsi rudarji, ki so prihajali domov izmučeni do onemoglosti, še delati na polju, da so isi še s tem pomagal v življenjski stiski. Po delu so se utrujeni vračali v zaprašene in zatohle koče, ki so bile neprimeren dom trpečih rudarjev in njihovih lačnih družin. Zaradi hudega pomanjkanja so rudarji že v zgodnjih letih umirali za tuberkulozo. Zato so ostajali nepreskrbljeni otroci v katerih je doraščal odpor proti neusmiljenim i2ikarišče-valcem. In ta odpor je vžgal v njih nepremagljivo moč, s katero so organizirali upore din revolucije, ki so prinesle rudarjem lepše življenje. Danes se naš rudnik mehanizira in rudarji se po osemurnem delavniku vračajo v svoja sončna in zračna stanovanja v blokih in stolpnicah, ki stoje med zelenicami in med cvetočimi parki. Po nekajurnem počitku pa imajo mnogo možnosti za razvedrilo s svojimi družinami. Laihko odidejo na sprehod v lepo zeleno mestno okolico, ali pa na jezero. Razvedrijo pa se lahko tudi v kulturnem domu, kinu, na nogometnem igrišču, v hotelu in še mnogofltje drugje. Tudi mlade mamice so srečne, ker nimajo neprestanih sfcrbi za vsakdanji ikruh in za obleke. Svoje otroke pa lahko pošiljajo v vrtec, kjer imajo otroci svoj drugi dom in kjer otroke tudi primerno umslko razvijajo in vzgajajo
Tudi tujci so ponosni, ker so obisikaili tako lepo in razvito mesto, ki je plod dolgoletnega trpljenja in boja rudarjev za lepo in pravično bodočnost. S svojim delom in trudom so delavci dosegli vse, po čemer so več stoletij tako iskreno hrepeneli.
Cas Bernarda 8. a Osnovna šola Gustava Siiiha Velenje
Selili se bomo. Kam? V Velenje. Dobili bomo stanovanje. Stanovanje! Nenadoma smo vsi pozabili na slabo voljo, ki je že dalj časa bila gost naše družine. Stanovanje nam je bilo pretesno, vlažno in kuhinja je imela okna na hodnik, tako da smo ves dan svetili. Mama je večkrat godrnjala, ker je daleč nosila vodo. Ker smo si bili na poti smo drug do drugega zadirčni in razdraž-Ijvi.
Danes je to za nas samo še daljni spomin. Tudi boleč ni več. Očka je dobil službo na rudniku in s tem tudi stanovanje v Velenju.
Pripeljala sem se s kamionom. Huda luknja je ostala za nami. Naenkrat sem začutila milejši
zraik. Kmalu se je dolina odprla in zagledala sem kraj, v katerem sem preživela izdaj že toliko lepih dni. Kamion je zavijal po vijugastih cestah. Spraševala sem se: »Pri kateri teh lepih hiš se bo le ustavil: stolpniai ali nebotičniku ali kakem drugem bloku?« Občudovala sem stavbe. Ena je lepša od druge in povsod sem želela, da bi bil ta moj novi dom. In glej čudo. Začutila sem - pripeljala sem se iz Blatnega dola. Tudi v mojem prejšnjem kraju so gradili nove bloke. Toda dolgo so stanovalci hodili do doma po razoranem blatu. Tu pa hiša, okrog pa že vse urejeno, na balkonih cvetje, okrog hiš cvetje, razkošje barv ... Saj tu je večno pomlad!
Kmalu smo se ustavili pred petorčkom. Stanovanje je veliko, sončno, lepo. Vsi smo želeli, da je tudi pri nas taiko lepo kot drugod in nasadili cvetje. Mama je sedaj večno dobre volje, mi otroci razposajeni, očka pa se lahko raz-komoti, ko pride zmučen domov.
Zdaj smo dobili še novo, lepo šolo, veselimo se počitnic, kotal-kanja, plavanja, lepih izletov v prečudovito okolico. Kaj več si še res ne moremo želeti.
Kortniik Vikica, 8. A Gustava Siiiha Velenje
Živimo v novem, lepem rudarskem mestu Velenju. Ker je naše mesto novo, moramo paziti, da bo vedno lepo in čisto. Zato ne smemo hoditi po travi in trgati rož na rožnih gredah. Rožne grede morajo biti vedno lepo oplete. Dvorišča maj bodo vedno čista in pometena. Otroci ne smejo metati papirčkov po tleh. Paziti moramo na hiše in ne smemo pisati po zidovih. Stanovanja in stopnišča morajo biti prav tako čista, kot vise drugo. Da bo zunanjost hiš še lepša moramo imeti na balkonih rože.
Vsi bomo ponosni na naše mesto če bo vedno čisto in olepšano z rožami.
Soba Andrej II. d. razred
Naše mesto je eno najmodernejših mest v Sloveniji. V mestu je mnogo parkov in nasadov. Mesto obiskuje mnogo ljudi iz naše države in iz drugih držav.
V	našem mestu moramo paziti na red in čistočo. Po cestah in parkih ne smemo odmetavati papirja in drugih odpadkov, ker to kazi izgled mesta. Prav tako ne smemo hoditi po travi in trgati rož.
Mesto bo ostalo vedno lepo, če bomo skrbeli za čistočo.
Antlej Nada 2. a razred, Osnovna šola Miha Pintar-Toledo, Velenje
Ni dolgo od tega, ko je Ša-• leska dolina bila nezanimiva in znana le po nekaterih značilnostih iz starih časov.
To dolino je sekala tudi reka Paka, ki je ob vsakem večjem dežju prestopila bregove in tako dajala še bolj žalostno podobo doline. Ob Paki pa se je razprostiralo polje, na katerem je stala kakšna bajta ter nekaj slokih ne negovanih dreves.
V	hišah, ki so bile mrke, kot da bi bile jezne na vse, so sta-
novali delavci - rudarji, ki so dan za finem hodili po slabih cestah iz slabih stanovanj na delo v rudnik. Vsi pa so si želeli lepše življenje in svoje želje tudi uresničili.
Dolgo je mrgolelo na pustih travnikih mnogo mož, žena in otrok. Ustvarjali so to, kar danes že imamo. Vsi pa so stremeli za ciljem, ki jih je vzpodbujal in jim dajal poguma. Sad njihovega dela je bil kmalu lep in velik.
Iznad pustih travnikov in njiv so se pričele dvigati moderne stavbe, mimo katerih se danes vijejo gladke asfaltirane ceste, med zgradbami pa so posejane zelenice in cvetlični nasadi, tako da izgleda Velenje kot en sam cvetlični vrt.
V našem lepem Velenju imamo danes že vse, kar si lahko zamislimo v sodobnem mestu. Poleg vsega pa še nenehno gradimo in želimo, da bi ljudje v Velenju imeli vse, kar si sploh lahko ustvari moderen človek današnjega časa.
Velenje je danes znano kot eno najlepših mest in ga vse leto obiskujejo turisti iz tujih in domačih krajev, ki se ustavijo gotovo najprej v moderno urejenem hotelu, kjer jim vljudno postrežejo, nato jih pot popelje na ogled mimo trgovin z okusno aranžiranimi izložbami, obenem pa občudujejo moderne stavbe. Ob poletni vročini se lahko osvežijo v jezeru, katerega okolica je vabljiva in ustreže še tako izbranemu okusu.
Za šport nadarjeni se lahko ustavijo na stadionu ali kotalkališču, za večerno zabavo pa se lahko vsakdo ustavi v gledališču, kinu in podobnih zabaviščih.
Tisti pa, ki so ljubitelji narave, se lahko zatečejo v okolico našega mesta. Na velenjskem gradu si lahko ogledajo rudarski muzej in tako spoznajo razvojno pot rudarske opreme.
Vsak obiskovalec Velenja odnese iz našega mesta lep vtis, saj Velenje s svojimi slikovitimi značilnostmi zadovolji vsakogar in vsak si želi v naše mlado mesto, ki je mesto sonca in zadovoljstva, ne pa mesto zadušlji-vih plinov industrije.
Orm Jožica Osnovna šola Gustava Šiliha, Velenje
Nenadoma se ti izza griča prikaže mlado mesto Slovenije - Velenje.
Še nekaj sto metrov in že se pelješ mimo visokih stavb. Izstopiš iz avtomobila, ki bi bil v drugih takih mestih redkost tu pa je skoro vsakdanjost. Domačini, pridni Velenjčani, so že navajeni obiskov tujih državnikov, reporterjev in fotoreporterjev.
Visoke stavbe, vmes pa zelenice in nasadi rož! Na balkonih se bleščijo rože v ličnih lesenih ali kamnitih zabojčkih. Toda to še ni nič proti krasotam parka z dvema okrasnima bazenoma, obilico rož in kotalkališčem, ki spada med najlepše v državi. Med rožami, kot v pravljici modre in rumene svetilke! Slabih petsto metrov naprej so poslopja »Termoelektrarne in starega jaška ter Gorenja«, še tri kilometre dalje pa moderni Novi jašek z letno proizvodnjo 2,600.000 ton
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
lignita. Desno od parka je moderni stadion, jezero s kopališčem in majhne enodružinske hišice - enojčki. Peljemo se mimo šole Miha Pintar - Toledo - zgrajena po severnem načinu. Zopet smo v centru. Cez regulirano rečico Pako, ki je rada poplavljala, sta dva mostova; vidimo kulturni dom s 400 sedeži, gibljivim odrom in snopi reflektorjev. Pred njim je velik prostor, na katerem sprejemajo Velenjčani državnike in delegacije. Na drugi strani ploščadi je uprava rudnika in nebotičnik. Tu je še hotel Paka in mnogo trgovin. Zabavišče »Delavski kluba s televizorjem skrbi za zabavo pridnih velenjskih rudarjev. V knjižnici Delavske univerze si ljubitelji izposojajo knjige v slovenščini in srbohrvaščini.
Na drugi strani hotela, pod gradom, se stiska stari trg, v katerem zdaj ferijalci urejajo svoj dom. Malo dalje je Stara vas, najstarejše naselje Velenja.
Kot epilog naj povem še to, da so Velenjčani večino objektov (park, center, stadion, jezero, igrišča itd.) zgradili s prostovoljnim delom.
Planko
7. c, Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje
Naše Velenje je postalo lepo, novo in čisto mesto. Pridne roke naših staršev so dosti pripomogle s svojim prostovoljnim delom, da se je nekdanje staro Velenje tako spremenilo.
Dolžnost nas otrok je, da tudi mi skrbimo, da bo ostalo naše naselje vedno čisto in zasajeno z rožami. Ne smemo tekati po zelenicah, trgati cvetlic, katere so bile s trudom zasajene in ne razmetavati raznih odpadkov po tleh. Vsako hišo naj krasi cvetje, kajti vsak tujec, ki pride k nam se rad ozre po njem.
Tudi mi otroci bomo skušali paziti in še nadalje skrbeti za naše mlado mesto.
Jevševar Igor 2. a razred, Osnovna šola Miha Pintar-Toledo, Velenje
Ali že veste?
... da je do konca drugega tedna prostovoljnega dela delalo 3116 prostovoljcev...
... da smo sedaj opravili 9448 prostovoljnih ur...
... da je vrednost teh del nekaj nad 3 milijone dinarjev...
... da so se do sedaj najbolj izkazali prostovoljci iz podjetij »Gorenje«, RLV, RŠC, »Chrom-metal«...
... da gospodinje prav nič ne zaostajajo z udeležbo na prostovoljnem delu...
... da so lepo začeli s prostovoljnim delom tudi šolarji in prosvetni delavci...
... da zasledimo v Velenju še veliko takih, ki čakajo ha izgo-tovljeno igrišče...
... da se še najdejo ljudje, ki se posmehu je jo prostovoljcem, ki pridno prihajajo na delovišče ...
... da je skupina rudarjev 10. junija pri izkopih tako pridno delala, da je presegla gradbeno normo za več kot 40 odstotkov...
... da so se učenci rudarske šole že pred masovno akcijo vključili v prostovoljno delo na otroškem igrišču in tudi sedaj pridno
prahajajo...
...da je med vodilnim kadrom gospodarskih organizacij in u-stanov v Velenju naredil največ prostovoljnih ur tov. Zgank...
... da med udeleženo! že srečamo železničarje...
... da poštarji in trgovci še vedno sramežljivo prihajajo na prostovoljno delo...
... da še vedno nekaj družin, ki so se v zadnjem času priselile v Velenje vedri in z nezanima-njem spremlja prostovoljno delo.
... da bo otroško igrišče, ki bo v razvedrilo našim otrokom in v ponos nam vsem, predano svojemu namenu za rudarski praznik — 3. julij...
... da bomo skupno z otroškim igriščem dO 3. julija izgotovili tudi kotalkališče in uredili okolico šole...
... da so težja dela že skoraj za nami in so predvidena odslej v glavnem lažja dela ...
... DA PA BOMO URESNIČILI VSE TE NALOGE JE POTREBNO, DA SE NAS DNEVNO ZBERE OKOLI 500 PROSTOVOLJCEV.
Veseli smo, da mislite tudi na nas
Mnogi so mislili, da tisti, ki delajo načrte novega Velenja, pozabljajo na nas najmlajše. Ze pred dobrim mesecem se je pričela delovna akcija. Zgradili naj bi otroško igrišče. Od začetka je prihajalo na delo malo ljudi in še to večinoma samo otroci. Vsi smo mislili, da tako potrebnega igrišča za nas, otroke ne bodo dogradili. Saj vsakdo ve, da se mi, otroci, v centru nimamo nikjer igrati.
V ponedeljek, 3. junija, je bil lep pogled na delovišče, kjer je bilo mnogo ljudi. Sedaj je delo v polnem teku in se bomo prav kmalu otroci veselili tega uspeha, Marsikdo je ponosen da lahko pomaga graditi. Najdejo pa se tudi takšni, ki jim je žal, da bi kakšno urico prostega časa po-
rabili za to delo. Ali jim ne bo nekoč žal? Saj še mi otroci radi pomagamo pri delu kolikor pač moremo.
Vsem tistim, ki ste dali pobudo za gradnjo igrišča in vsem, ki gradite, smo hvaležni. V imenu vseh otrok vam obljubljam, da bomo znali ceniti vaš trud in prizadevanje.
Zičkar Lojze
ALI LAHKO
Tri desetletja že živim v Velenju in pred očmi mi je še jasna slika celega obdobja ko se je ta — nekoč — trg, razvil v izredno lepo, čisto moderno novo mesto, katerega nam vsakdo zavida. Turisti se navdušujejo nad lepim velenjskim pejsažem, okusnimi trgovinami, prijetnim hotelom in še ugodnejšim delavskim klubom.
Vse to je res lepo in prav toda ko se kak turist pripelje po modernizirani cesti iz Celja in zavije levo v staro Velenje, ga preseneti po nekaj metrih cesta, kakršno zasledimo danes le še na cestah, ki so za naše gospodarstvo manj pomembne — Celjska cesta — glavna »ulica« starega Velenja, ki pa je v nemogočem stanju. Vsak od stotine avtomobilov in ostalih vozil dviga nevzdržen prah, ki vdira v vsak kotiček stanovanja, sili h kašlju in onesnažuje zeleni obcestni pas.
Celjske ceste se poslužujejo vozila in avtobusi vseh velenj-
UPAMO...!
skih in tujih podjetij, ker je krajša in trenutno ugodnejša od ceste št. 7. Ob prometu, ki ga prenese le še moderna cesta je cestišče popolnoma propadlo in uničeno, razen tega cesta nima niti najosnovnejše oskrbe, kar nam v gospodarskem smislu le škoduje z ozirom na uničevanje voznega parka, ki po njej vozi. Stari trg v Velenju je stikališče vseh avtobusnih linij — lokalnih in medmestnih, tako da postajajo ob določenem dnevnem času istočasno tudi po štirje avtobusi skupaj z oblaki prahu ali blata kar preseneča potnike in tiste, ki na avtobuse čakajo.
Z ozirom na nezdravo okolje v katerem živimo, prebivalci tega dela mesta Velenja prosimo merodajne občinske ali komunalne organe, da nam na istem mestu odgovore, kako bodo pristopili k temu našemu problemu, ker se počutimo prikrajšani z ozirom na prebivalce na področju asfaltiranih in urejenih ulic.
»RUDAR«, gjlasilo delavnega kolektiva RLV — Urejuje urednški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Tehnični urednik Pavla Zar-gaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Sušteršič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski ■tisik« Celje — Cena 20 din
pMItlik* tod
Ita usek udtiLa
Tako naši najmlajši, vsa čast jim. V otroških srcih veje radost in tudi ponosni so na urejen« Velenje, voljni so celo sami pomagati.
Pavliha je tudi napisal domačo nalogo, pravi da jo je napisal v imenu tistih odraslih velenjča-nov, ki mislijo samo ohotno od tistega, kar je prav.
domaČa naloga
0 Velenje - 0 Velenje
Velenje je naš ponos. Ne Velenje je preveč lepo, ni dobro za nas da je tako, ker moramo preveč paziti na to da je vedno urejeno in tudi tiste kište za smeti, ki visijo po telegrafštangah so za to da potem lahko mečemo odpadni material kamor se pač nam ljubi in pa tudi tisti prometni znaki in rebraste ceste so zato da nam pomagajo ovirati promet in tudi gredice so nam v napoto kar pomeni, da jih praktično poteptamo ter prav tako nam prav pridejo zelendce, da lahko potem delamo poti in tudi steze raznih dimenzij kakor so tudi poti po parkih zato da lahko tam odmetujemo razne stvari da so nam potem v ponos.
Imamo tudi balkone kjer lahko razstavljamo razno žensko dekoracijo kar se namreč kulture tiče t
Imeli smo tudi potres in se še danes vidi na velikem številu hiš da so bile iste poškodovane predvsem kar se praktično tiče šip in še posebej v kletnih prostorih katerih, pa radi tega ker, še bo potres ne kupimo drugih ker je tako ekstetično lepše in ker bi potem zopet bilo vse urejeno in bi zato morali biti zopet zelo ponosni, v nadalje pa če bi hoteli vedeti tudi (turisti imamo tudi štacune in tržnice in tudi privatne trgovine in gostilne in še tudi hotel in ostale gostinske obrate in privatne puršen šanke z »ne-gotincem« katerega tudi jaz pijem med pisanjem domače naloge in bom tudi najbrž dobil eno odlično številko pet
Pok
KADROVSKA KOMISIJA PRI CDS
Rudnika lignita Velenje,
razpisuje
za šolsko leto 1963-64 posojila — Štipendije za naslednje šole:
RUDARSKA FAKULTETA STROJNA FAKULTETA TSS — STROJNI ODDELEK TSS — ELEKTRO ODDELEK
dve posojili dve posojili dve posojili dve posojili
Prošnje sprejema kadrovsko socialna služtoa RLV vključno do 30. junija 1963. — Prednost imajo sinovi borcev NOV in intennirancev in sinovi članov kolektiva RLV.